Poštnina platana o ootonM m Cma Din f- Mnjotskl dum itev. 34 V Ijubljani, II. febeuaeia 1936 ftte t. fuuuosko sovjetska pogodba bo o kratkem podpisana Iraiuoskc Diožjc za sovjete Tuliatevski nabavlja v Angliji In lE»ui)l otožje za Rosilo Paril:, 11. febr. O. Včeraj je sem prispel načelnik štaba Rdeče armade maršal Tuhačevski in sicer iz Londona. Službeni krogi zatrjujejo, da je sem prišel samo zaradi tega, da pospeši podpis francosko-ruskega pakta. Drugi, zlasti vladi nasprotni krogi, ki so pa ravno tako dobro informirani, trdijo, da je prišel zaradi dobave vojnih potrebščin pri francoski vojni industriji. Ta naročila bi znašala okrog ene milijarde frankov. To milijardo bi Rusija izplačevala s posojilom, ki ji ga francoska vlada obeta kol nagrado za podpis pakta. Pariz, 11. febr. Kljub lemu, da desničarski krogi silovito napadajo vlado zaradi nameravanega pakta z Rusijo in pa zaradi posojila, ki ga hoče vlada dati Rusiji, bo vendar parlament gotovo s prccejšnjo večino izglasoval to pogodbo, ki jo narekuje predvsem veliki strah Francozov pred oboroževanjem Nemčije. Neposredni povod za to so dala zadnja odkritja o utrjevanju demilitarizirane cone v Porenju in pa o načrtih, kako bo Nemčija napadla Belgijo in Nizozemsko. Desničarji niso v tej svoji kampanji proti podpisu pakta edini, ker sc na primer eden njihovih glavnih listov »Echo de Pariš«, ki je hkratu tudi glasilo francoskega generalnega štaba, z vso silo zavzema za podpis te pogodbe. Ta list jasno izraža stremljenja v vodstvu francoske armade, ki se tudi zaveda vse nevarnosti, katera Franciji preti od Nemčije. Zanimivo je pri tem tudi dejstvo, da nahajamo nasprotnike te pogodbe celo na levici in sicer je to delegacija komunističnih poslancev, ki trdijo, da je ta pakt docela militarističen in spel oživlja dobo predvojnih pogodb, ki je pogubna in ki bo za trdno pripeljala do vojne. U Angliji posolilo - za Rusijo Pariz, 10. fchr. O. V finančnem odboru po-slanske zbornice je prišlo do zelo burne debate v zvezi s posojilom, ki ga namerava vlada dali Rusiji. To posojilo znaša 800 milijonov frankov. Več narodnih poslancev je vprašalo vlado, čc so resnične vesli, da namerava finančni minisler del posojila, ki ga je Francija najela v Londonu, dali sovjetski vladi. Vsi poslanci so poudarjali nesmisel, ki leži v tem, da gre francoska vlada najemat na svoj riziko posojilo za Sovjete, katerega bi Sovjeti v Angliji nikdar ne dobili. Vprašanje poslancev je vzbudilo v zbornici silno ogorčenje, saj kaže to ravnanje brczglavost, ki je značilna za sedanjo francosko vlado. Finančni minister Rcgnier je odgovoril, da je bilo žc decembra preteklega leta obljubljeno Sovjetom posojilo v obliki blagovnega kredita v višini 800 milijonov frankov, toda ta načrt se ni uresničil, ker je Konsignacijska blagajna odbila jamstvo. leautoski komunisti proti sovjetom Senzacijo jc vzbudila izjava komunističnega poslanca Aurijola, ki je poudaril, da bi francoski komunisti zavrnili posojilo Sovjetski Rusiji, če ga ta namerava porabiti za nabavo vojnega materi-jala. Tubaievski v Parizu Pariz, 11. febr. O. Maršala Tuhačevskega je na kolodvoru počakal general Gcorges in več ge-ncralštabnih častnikov. Prav tako, kakor v Londonu, sc bo Tuhačevski tudi v Parizu razgovarjal s francoskimi politiki in častniki. Za njegovega bivanja v Parizu se bo začela debata o ratifikaciji francosko-sovjetskcga pakta. Ratifikacija se zdi, da je docela gotova stvar, debata v zbornici pa sc bo začela danes dopoldne. Desničarski listi, zlosji »Le jour«, zelo napadajo Tuhačevskega in pakt in sicer zaradi tega, ker Sovjeti ne marajo plačati predvojnih in vojnih dolgov in ker sc ne mislijo odpovedati agitaciji proti meščanskim ustanovam v Franciji. Tema |e zmagala nad Zvuo narodov PMciske zapečke ne to Ket „ni praktična... London, 10. febr. b. Vprašanje zapore petroleja, ki bi bila najhujša in edino učinkovita kazen proti Italiji, ki je bila od Zveze narodov skoraj enoglasno obsojena kot napadalka Abesinije, stopa vedno bolj v ozadje. Tudi angleška vlada se oči-vidno vedno bolj in bolj nagiblje k temu, da zaporo petroleja sploh izključi iz liste gospodarskih sankcij. Razlogi za to so očividni. Menda je sedaj ugotovljeno, da bi se Zedinjene države Severne Amerike zapore ne udeležile in anj^eSke petrolejske družbe z vsemi silami pritiskajo na angleško vlado, naj v tem primeru nikakor ne nudi tako sijajne priložnosti za zaslužek ameriškim petrolejskim družbam na škodo lastne petrolejske industrije. a Angleška vlada išče sedaj pametnega izhoda, da reši tudi obenem čast Zveze narodov. Zadnje dni je bilo več ministrskih sej, na katerih so obravnavali možnost, da bi se na drugi način, kot z zaporo, zmanjšal uvoz petroleja v Italijo. Baje so se odločili, da predlagajo »o m e j e n o zapor o«, ki bi petrolejski uvoz v Italijo omejila na količnik, ki ga je Italija potrebovala za mirne čase. S takšno kaznijo bi se tudi Zveza narodov rešila iz svoje zagate, češ, Italijo sem kaznovala, toda tako daleč nočem iti, da bi jo prisilila, da stori nekaj nepremišljenega in ne zameša v vojno ludi Evrope. Angleška vlada je po svojem veleposlaniku v Rima tudi že vprašala italijansko ^vlado, če bi »omejeno zaporo petroleja« tudi smatrala za sovražno dejanje, a-li če bi je ne vzela tako hudo. Nadaljnjih korakov angleška vlada ne bo podvzela, vsaj za enkrat ne, ampak bo mirno čakala, kaj bo sklenil odbor osemnajstorice v Ženevi, ki se ravno peča z vprašanjem petrolejske zapore. V Londonu pa so že sedaj prepričani, da odbor osemnajstorice ne bo sklenil ničesar, ker je v danem položaju skoraj nemogoče izvesti zapore tako, da bi preprečila vsak uvoz petroleja v Italijo V Ženeoi ženeva, 10. febr. Odbor osemnajstorice se jc pečal s poročilom o petrolej, brodovju, s katerim razpolagajo posamezne države ter z vprašanjem vporabe raznih produktov sirove nafte v Italiji. Na vrsti jc sedaj še tretje vprašanje, namreč ugotovitev, koliko petroleja potrebuje Italija v mirnem času za svoje normalne gospodarske potrebe in ko- ti liko ga potrebuje sedaj, ko jc v vojni z Abcsinijo. Eden pododborov sc je bavil tudi z ugotovitvijo petrolejskih prevoznih ladij, s katerimi razpolaga Italija. To je zelo važno za primer, če bi odboi osemnajstorice sklenil prepoved vsakega prevoza petroleja v Italijo, torej ne prodaje petroleja same, ampak samo prevoza. Ugotovili so, da ima Italija sedaj žc 82 petrolejskih prevoznih ladij s skupno 356.000 tonami, katerim je treba prišteti še 70.000 ton petrolejskih tankerjev bojnega brodovja. Sliši se tudi, da je Italija zadnje dni kupila na Švedskem večje število takšnih ladij, tako da se lahko reče, da ima sama brodovja v izmeri pol milijona ton. Ne sme se pozabiti da bi se Italija lahko posluževala tudi brodovij onih držav, ki se ne udeležujejo sankcij, to je Nemčije, Japonske, Amerike, in bi razpolagala s prevoznimi sredstvi, ki več kakor zadostujejo za oskrbo vseh italijanskih potreb po petrc*!eju. Iz tega sledi, da tudi zapora prevoza petroleja ne bi imela nobenih težjih posledic za Italijo. V Ženevi prihajajo do prepričanja, da je petrolejska sankcija že zatonila in da ■bo vojna lahko šla nemoteno naprej. Rdeli maršal se tazgimatia Pariz, 11. iebr. o. Maršal Tuhačevski je sinoči imel daljše razgovore z več vodilnimi osebnostmi francoskega političnega in javnega življenja. Med drugim se je razgovarjal dolgo časa z vojnim ministrom, z ministrom n letalstvo, z ministrom za mornarico ter z večjim številom generalov iz francoskega generalnega štaba. Opazilo pa sc je dejstvo, da ni iskal nikakih stikov s civilnimi politiki in se je njegovo poslanstvo v Parizu, kakor Londonu gibalo izključno v vojaških krogih. Zaradi tega sklepajo poučeni krogi, da je bil predmet teh njegovih razgovorov v Parizu samo v tem, da s francoskimi vojaškimi predstavniki ugotovi pogoje za vojaški del francosko-sovjetskega pakta. Kaki so bili rezultati teh njegovih razgovorov, ni mogoče ugotoviti. Prve informac. se bodo dale dobiti morda po današnj seji v parlamentu, kjer so glavni predmet obravnavanja prav sovjetsko- francoski pakt. Razgovori med TuhačevSkim in med francoskimi vojaškimi osebnostmi se bodo vršili še ves današji dan. Nekaj časa bc namenjenega tudi obisku neke velike francoske tovarne za orožje. Maršal Tuhačevski bo verjetno ob tej priliki tudi sklenil v načelu več naročil za naba’vo vojnega materijala, ki ga Sovjetska Rusija potrebuje. Iz Pariza odpotuje rdeči maršal danes ob 22. uri. V14 dneh - 30.000 vojakov skozi Suez Port Said, 11. febr. O. Italijani že ves čas od Orazianijevega prodora z mrzlično naglico pošiljajo ojačenja v Vzhodno Afriko. Ojačenja so v zvezi s pripravami na obeh abesinskih frontah, ki morajo biti gotove še pred nastopom velikega deževja, le priprave in pošiljanje čet se vrši v največji tišini in tajnosti, vendar pa je po poročilih sueške kanalske družbe moči ugoloviti, koliko so zadnje čase približno poslali Italijani ljudi in materijala v Vzhodno Afriko. Tako je med 25. januarjem in 7. februarjem plulo skozi Sueški prekop več velikih italijanskih parnikov, ki so nosili na krovu skupno 30.000 vojakov in specialnih delavcev, poleg tega pa nad 2300 ton streliva, 4600 ton petroleja, velike množine gradbenega materijala, tisoče Ion cementa, več sto tovor, in oklop-nih avtomobilov. V tem času se jc skozi kanal vrnilo v Italijo 7000 ranjenih italijanskih vojakov in bolnih delavcev. V tem času je kanalska družba dobila na pristojbinah za prevoz 80.000 funtov slerlingov. Asmara, 11. febr. O. Po uradnem izkazu italijanskega generalnega štaba so bile izgube v mesecu januarju na obeh bojiščih sledeče: Abesinci so pobili 341 italijanskih vojakov, ki so bili mrtvi takoj, ali pa so umrli pozneje za posledicami ran. Vse izgube, bodisi mrtvih ali ranjenih ali ujetnikov pa znašajo v mesecu januarju 1936 844 mož. Po abesinskih virih in poročilih bi pa morale biti italijanske izgube najmanj desetkrat tako velike, toda nikakor ni moči ugotoviti, koliko približno bi znašale resnične številke. Vsekakor je gotovo eno, da je vojna v Abesiniji zelo kruta za enega, kakor za drugega nasprotnika. Nemški vojaki vdeli na Češko Praga, 10. febr. b. Češkoslovaški tiskovni urad I poroča, da so češkoslovaške patrulje pregnale s , češkega državnega ozemlja 4 nemške vojake v uniformi. Dvema sc jc posrečilo pobegnili, dva sta bila aretirana in sla se izgovarjala, da nista poznala inejc. To je sedaj že druga kršitev državne meje ki jo je zakrivilo nemško vojaštvo. Stvar je bila izročena v presojo vojaškim oblastem. Po Pragi govore, da jc la mejni incident v zvezi z novimi mobilizacijskimi načrti nemškega generalnega štaba, ki študira vse možnosti vpada na Češkoslovaško. Obmejni kraj Nachod, kjer so žc v drugič zalotili nemško vojaštvo na čeških tleh, jc baje izbran od nemškega generalnega štaba za morebitni vpad v državo. Na istem mestu so leta 1866 tudi pruske armade vdrle na Češko. Spot Anglija - Argentina Cia-Pa: Praček se krepča. London, 11. o. Argentinski listi so zadnji čas poročali, da je pri zadnji seji argentinskega parlamenta prišlo tudi do razgovorov o pripadnosti Falklandskih otokov. Argentinska vlada je namreč izdala vrsto znamk, ki predstavljajo te otoke z napisom »Falkland«. Zaradi tega je prišlo včeraj v angleški poslanski zbornici do resnih nastopov in zahtev, naj angleška vlada takoj ukrene vse potrebno, da se bodoči taki predrzni napadi na nedotakljivost britanskega ozemlja ne bodo več dogajali. Falklandski otoki spadajo namreč forntelno Angliji in so eden od značilnih spomenikov angleške pomorske politike; čuvajo namreč prehod skozi prelive ob Ognjeni zemlji. V zvezi s temi dejstvi je angleški zunanji minister Eden izjavil v zbornici, da je izdaja teh znamk bila posledica neprestane kampanje argentinskega časopisja, ki zatrjuje, da so Falklandski otoki argentinska posest. Angleška vlada pa ne more takih govoric pripustiti in bo zahtevala od argentinske vlade, naj ji pojasni svoje stališče k temu vprašanju. Angleški poslanik v Buenos Airesu je že naredil potrebne korake po navodilih, ki jih je dobil iz Londona. Opozoril je argentinsko vlado na posledice, ki bi jih lahko taka dejanja imela in bi znatno pokvarila odnošaje med obema prijateljskima državama. Zelo verjetno je, da je ta nenadni spor za neobljudene otoke delo japonskih agentov, ki skušajo Angliji škoditi, kjer bi sc dalo. Iz Londona. Guverner Malte general sir David Cambell je iz zdravstvenih ralogov zaprosil, da bi ga odooklicali s sedanjega položaja. Sankcije Svet v dogodkih 5 ote se trpalo Iz Newyorka. Pri Brevsteru jc burja odtrgala od obale veliko ledeno goro, na kateri je bilo devet delavcev z bližnjega taborišča za brezposelne. Patrolne ladje še niso mogle najti delavcev. Sličen slučaj poročajo iz Charlesa na jezeru Michigan, kjer sc na ledeni plasti, ki sc je odtrgala od obale, nahajajo trije delavci. Zima, mraz Iz Newyorka. Strašna zima, ki vlada na tako zvanem srednjem zapadu, prav nič ne popušča. Nad Čikagom je besnel snežiti vihar, kakor ga ne pomnijo zadnjih sto let, Po dosedaj objavljenih vesteh je v državah Ilonois, Vovva Michigan zasneženih 12 vlakov. V državi Minessoti in severni Dakoti je temperatura padla ponekod na 45 stopinj pod ničlo. V mnogih mestih so zmrznili vodovodi. IzpiniE te... Iz Newyorka. Z velikega nemškega prckooce* anskega motornega parnika so sprejeli radiogram, da je s tega parnika, ki bi moral priti v Ncwyork, na nepojasnjen način izginil ameriški akademik Adolf Cotton, star 25 let. Verjetno je, da jc tega potnika med burjo zajel na palubi val morja in ga potegnil za seboj. Izginuli akademik jc bil nekaj časa kot volonter na delu v arheološkem oddelku angleškega muzeja. Zaees cedkost... Iz Berlina. Na avtomobilski razstavi bo med drugimi razstavljen tudi avtomobil, s katerim sc jc vozil državni kancler Hitler, preden jc prišel na oblast. Stavu šteaikaio lz Varšave. V stavko stavcev, ki je pred dnevi ^ izbruhnila v Varšavi, so zdaj stopili tudi delavci tistih podjetij, ki so doslej odklanjali stavko. Pogajanja o povišanju mezd so propadla. Pred volitvami Iz Madrida. V okolici mesta Salamic je prišlo do hudega spopada med desničarji in levičarji. Fina oseba jc ubita, mnogo jih je pa ranjenih. Metvi in dva živa To jc naslov našega novega romana, ki ga pričnemo v podlistku objavljati prihodnje dni. Roman spada v vrsto najbolj napetih kriminalnih del v svetovni literaturi, hkrati jc pa pisan tako mojslcr-sko, da jc .vzbudil navdušenje ne le. v domovini svojega pisatelja v Norveški, marveč po vsci t v-ropi. Njegov avtor je Sigurd Christianscn, eden najboljših sodobnih norveških pisateljev. Roman jc kljub svoji nadvse napeti, kriminalni vsebini in kljub vsej burnosti svojega dejanja dobil I. 1931 veliko nordijsko nagrado za najboljši roman, kar je vzbudilo presenečenje v vseli literarnih krogih. Vsebina romana nam kaže na čisto modemi ame-rikanski napad na poštni urad in na blagajno v velikem mestu. Roparji enega uradnika ubijejo, drugega ranijo, tretji vidi, da je vsak odpor brezuspešen in neumen ter pobegne in si tako reši življenje. Todo s tem se roman šele zaplete. Poleg zunanjih zapletljaiev, iskanja uropanega denarja, dokazovanja nedolžnosti pobegli uradnik ne najde razumevanja za svoje dejanje, ne v javnosti, ne pri svoji ženi, ki jo izredno ljubi. Sele vrsta slučajev razvozijo to kriminalno in duševno uganko in prinese v skrajno napetost, ki se proti kone i stopnjuje, jasnost in raz.čiščenjc. Delo je doseglo ogromen knjigotrški uspeh v vseh severnih deželah in bo nedvomno vleklo tudi naše krave, saje so severnjaki znani kot pisatelji najboljših kriminalnih in pustolovskih romanov v svetovni literaturi. Torej Metvi in dva živa lo je naš prihodnji šlager, ki vas bo navdušil in privlačil, še bolj kakor »U 38«. Povejte lo svojim prijateljem, da ne zamude postati naročniki našega lista. Banovinski proračun V kratkem bo banovinski svet obravnaval novi proračun za leto 19"56-37, ki je že izdelan. Novi proračunski predlog predvideva v celoti Za občno upravo 97,327.046 izdatkov in ravno toliko dohodkov. Leta 1935/36 je ta postavka bila sicer nižja; kajti znašala je le 83,653.260 Din, upoštevati pa je treba pri tem, da je bilo več davščin in dohodkov, vsebovanih v proračunih podjetij (banovinski cestni fond, kmetijski sklad, itd.) Predlog Za podjetja predvideva 40,872.897 Din izdatkov ter 26 milijonov 96.000 dohodkov. Razlika v znesku 11 milijonov 966.712 Din sc mora kriti z občnega proračuna. Predlog izdatkov je sledeči (v milijonih Din): splošni oddelek upravni oddelek kmetijski oddelek prosvetni tehnični soc. pol. zdr. finančni trgovina itd. rez. * k rediti 1935 pa predvideva: doklade trošarine davki in takse ostale davščine zaostanki razno drž. dotacija Dohodki Doklade so ostale neizpremenjrne: 53% k Hem državnim neposrednim davkom, katere do- i—1936 1956—1937 5.7 6.05 0.63 0.66 9.4* 1L25 6.35 5.92 28.94* 37.23 17.00 18.97 13.3 13.85 2.54 2.6 0.78 v 0.8 » — 1936 1936—1937 45.15 47.8 22.75 27.43 13..45 16.15 , 1.2 1.0 0.5 1.3 1.55 _ 2.7 nos je proračun na 41.39 (42.4) milj. Din 5% zdravstvena doklada 2.5 (2.75) in 5% nadomestna cestna doklada 2.905 (4.—) milij. (doslej v proračunu cestnega fonda). Trošarine so naslednje: na alkoholne tekočine 14.57 (10.15), na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače 0.18 (0.2), na mineralne vode 2.— (2.5), na bencin 4.5 (5.—), na električno energijo 1.35 (0.9), na riž, kavo, čaj, kakao 2.5 (3.—), na kalcijev karbid 0.15 (0.23), na pnevmatiko 1.2 (doslej v proračunu cestnega fonda s 0.75 milij.). Talese so naslednje: na plesne prireditve 0.5 (0.5), 40% doklada na drž. takse za vstopnice 0.5 (0.45), na lovske karte 0.45 (0.5), na zakupnino lovišč in ribolovov 0.55 (0.6), na šoferske legitimacije, 0.2 (0.25), 2% taksa od prenosa nepremičnin 7.0 (7.0), 100% doklada k dopolnilni prenosni taksi 2.1 (2.1), na zavarovalne premije 0.4 (0.5), na dediščine 0.5 (0.55), na posest, odu. nošenje orožja 0.6 (0.65), ban. administrativne takse in doklada k drž. taksam 1.5 (0.4), za prenos lastnine na živinskih potnih listih 0.6 (doslej v proračunu kmetijskega fonda 0.6 milj. Din. nova davščina na vodne sile, katere donos je prora-čunan na 1.2 milij. Din, prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cesi 0.4 (doslej v proračunu cestnega fonda 0.5 milij. Din in odkupnina za osebno delo javnih nameščencev 0.8, doslej v proračunu cestnega fonda 0.7 milj. Din). Med raznimi dohodki so: obresti nalož. glavnice 0.15 (0.15), dohodki oa kazni 0.2 (,2), prispevek interesentov za urejonjc hudournikov 0.1 (0.1), prispevek interesentov agrarnih operacij 0.08 (—) iu razni dohodki 0.574 (0.673) inilij. Din. Izdatki Za obči oddelek in za glavno pisarno je predvideno povečanje proračuna od 5,703.740 na 6,053.632 Din. To povečanje je nastalo zaradi povečanja števila osobja. Povečani tudi izdatki za potne stroške, zmanjšani pa so upravni stroški. Končno je povečana postavkr za elektrifikacijo za 150.000 Din. Izdatki upravnega oddelka so povečini v postavki za gradnjo, popravilo in opremo cerkva od 60.000 na 100.000 Din, nato sledi nova postavka za zaščito prebivalstva pred plini v znesku 40.000 Din Izboljšanju kmetijsko pospeševalne službe mora slediti tudi povišanje osebnih izdatkov kmetijskega oddelka. Tu je tudi nova postavka za prispevek zasebnim kmetijskim šolam v znesku 80.000 Din, nadalje za podpiranje lovstva v znesku 5000 Din, predvidena je tudi poviška dotacije ustanovam kmetijskega oddelka za okrog 250.000 Din. V prosvetnem oddelku se je zmanjšal proračun zaradi izrednih izdatkov, ki v novem proračunskem letu odpadejo To je anuiteta za odkup prve državne realne gimnazije v znesku 350.000 Din. V tehničnem oddelku je bilo število osebja povečano od 72 na 73, ker so timu primerno povečani osebni izdatki v novem proračunskem predlogu. Nadalje je bilo povečano število cestnih nadzornikov od 41 na 50. Pod stvarnimi izdatki najdemo novo postavko 1 500.000 Din kot prispevek za izredne stroške vzdrževanja banovinskih cest in mostov. Zmanjšana je pa od 1.500.000 na 1 milijon postavka za rekonstrukcijo in normalizacijo banovinskih cest in mostov, zvišana pa je postavka za nabavo, vzdrževanje in popravilo strojev od 250 ne. 500 tisoč dinarjev. V oddelku za socialno politiko in narodno zdravje so zmanjšani osebni izdatki, ker se je zmanjšalo število osebja. Postavka je zmanjšana od 3.1 na 2.4 milijona. Nov je izreden izdatek za prispevek banovine k likvidaciji dolga za prekmursko žitno akcijo. Ta prispevek je predviden z zneskom 100.000 Din. V finančnem oddelku je predvideno povečanje izdatkov za pokojnine, obneme pa bodo povečani izdatki za anuitete posojil banovine in njenih podjetij. Proračun izdatkov za banovinska podjetja, zavode in ustanove je povečan za okrog 6 milijonov Din. Dohodki pa so ocenjeni pri vseh podjetjih na 28.9 milij. Din, dočlm so lansko leto znašali 27.03 milij. Din. Tuka.i b<. potrebna banovinska dotacija po 11.97 Din, ta dotacija je znašala v proračunu 1935/36 11.08 milij. Din. V proračunu bednostnega fonda m predvidenih sprememb. Smrt na meji Življeaje za 300 zavojčkov tobaka... Maribor, 10. februarja. Meja jc zahtevala zopet svojo žrtev. V Kobilju, v občini Markovci v Prekmurju, je padci po strelu obmejnega 6tražnika neznanec, ki ga je zapeljala v drzno početje tihotapska strast. Tihotapstvo se je v Prekmurju vzdolž avstrijske in madjarske meje sploh siluo razvilo. Gotovo je vzrok iskati predvsem v revščini prekmurskega prebivalstva. Veliko pa je tudi med tihotapci takih, ki jih zapelje v tvegano življenje strast. Kdor se je začel enkrat baviti s tihotapstvom, ga zlepa več ne opusii, pa najsi mu nudi življenje mnogo udobnejše in manj nevarne možnosti. Vendar pa je usoda vsakega poklicanega tihotapca, ki hodi čez mejo, takorekoč že zapečatena. Prej ali slej pade kot žrtev svoje strasti pod kroglami obmejnih čuvajev. Tako se je odigral tudi tragičen dogodek v Kobilju. Stražnik je v temni noči opazil postavo, ki je hušnila preko meje. Zadoneli so klici »stoj«, katerim se pa neznanec ni odzval. Stražnik je nato streljal. Četrti strd je zadel. Begunec jc zaječal in se sesedel. Še preden je stražnik prihitel do ležečega, je bil smrtni boj končan. Krogla je zadela begunca na hrbtu ter mu izstopila na prsih. Pri ustreljenem človeku niso našli nobenih dokumentov. Tudi nihče iz okolice Kobilja ga ni spoznal. Moral je priti kje iz notranjosti Prekmurja. Prinesel je s seboj iz Madjarskega vrečo, napolnjeno s (obakom, ki se v Prekmurju med našimi ljudmi lahko razpeča, kjer je cenejši od našega. Našteli so vsega skupaj 300 zavojčkov leobaka, za katerega je riskiral človeško življenje. Vremenska poročita Bistrica-Boh. jezero: minus 10, jasno, mirno, snega 10 cm. Bled-jezercr: minus 14, jasno, mirno, 10 cm pršiča. Rateče-Planica in Kranjska gora: minus 19, barometer se dviga, jasno, mirno, 40 cm pršiča, smuka prav dobra. Vršič, Krnica, Tamar: 100 cm pršiča. Kofce: minus štiri, na 80 cm podlagi 20 cm pršiča, smuka prav dobra. Nesreče — pošhodb^T V bolnišnico so včeraj in sinoči pripeljali več ponesrečencev iz raznih krajev. 'Pako so pripeljali Podgona Petra, hlapca, ki ga je v Domžalah podrl avtomobil št. 2-008 ter ga poškodoval po vsem telesu. Njegvo stanje je precej resno in se bo ponesrečenec gootovo moral dalje časa zadržati v bolnišnici, preden bo popolnoma okreval. — Na cesli pri Naklem je posestnik Teran Anton, ki se je peljal z vozom, istotako srečal z nekim neznanim avtomobilom in je pri srečanju prišlo do karainbola, pri katerem je dobil Teran precejšnje poškodbe, da je moral iskati pomoči v bolnišnici. Kdo je nesrečo zakrivil, še ni ugotovljeno. — Tehnični uradnik Hronek Josip je 9 t. m. pri smučanju na Vel. Planini padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Spravili so ga v bolnišnico, kjer so mu dali nogo v mavec. — Brezposelni zidarski pomočnik Grom Anion pa sc je zapletel v gostilni »Kratki« v Št. Vidu nad Ljubljana v fantovski prepir in ga je pri leni nekdo prav pošteno kresnil po čeljusti. Tudi ta se je moral zateči na kirurgijo — Pri spravljanju hlodov pa sta se ponesrečila: posestnik Urbas Janez iz Cirk-nice; njemu so hlodi zmečkali obe roki ter Franc Smerdel, posestnik iz Lilije, ki so mu hlodi zmečkali desno nogo. Požar v Mestinju Celje, 9. februarja. V četrtek okrog pol 8 zvečer je izbruhnil v Mestinju v šmarskem okraju požar, ki je zajel skladišče za seno, last g. Josipa Smeh. Skladišče je popolnoma pogorelo, s skladiščem vred pa tudi vse seno. V skladišču se je nahajalo namreč nad 7 vagonov sena, stiskalnica za seno in razno drugo gospodarsko orodje. Požar je nastal najbrže iz neprevidnosti in lahkomišljenosti, najbrže je kdo vrgel odpadek od cigarete v skladišče, ki se nahaja ob pešpoti. Ker je bil omenjeni večer močan veter, je kmalu nedolžni ogorek povzročil požar in s tem veliko škodo. Skladišče je bilo leseno, zato se je ogenj še veliko lažje razširil. Leseno skladišče je bilo zavarovano za približno 40.000 Din, seno pa tudi za 40.000 Din. Ker je bil zelo močan veter, je neslo goreče seno čez tovarno kopit na gospodarsko poslopje gdč. Hilde Plohl, ki je prav tako pogorelo do tal, čeprav je od prvega oddaljeno približno 300 m. Škoda, ki jo ima gdč. Plohl zjradi požara, jc krita z zavarovalnino. Na kraj požara so sicer prispele poleg do* mače gasilske čete tudi čete iz Šmarja in drugih krajev, po številu pet, ki pa žalibog zaradi vetrovnega vremena niso mogle pomagati« Celjske novice Nocoj gledališče. Danes, v torek zvečer gostuje v mestnem gledališču ljubljanska drama s Shaw-ovo dramo »Kako /.abogatiš«. Konferenca za regulacijo Savinje bo jutri, v sredo dopoldne pri celjskem okrajnem crslncm odboru. Razpravljalo sc bo o že dovršenih delih in o regulaciji drugega oddelka. Drobiž iz domovine V Mariboru ne pridejo iz afer Poštna afera St, II. — Tudi carinske oblasti raziskujejo misteriozno zadevo. Maribor, 10. februarja. Na mariborski pošti so prišli na sled novi •teri. Sicer je to prav za prav »aferica«, v katero je vpleten samo ubog poštni služitelj, pa je vendar zanimiva že zaradi tega, ker se je pojavila tik potem, ko se je v javnosti zvedelo o spretnih goljufijah Bena Alterja, o katerem še danes ne vedo, kako se v resnici piše. »Afera št. II.« se je pripetila te dni. Posestnica in vdova orožniškega straž-mojstra Ivana Jerič iz Počehove je ta mesec zastonj pričakovala svojo pokojnino, ki je sicer skromna — prejema le 548 Din — pa vendar ji pride prav. Prišla je na pošto ter se informirala, kako je s tem zneskom. Povedali so ji, da je pokojnino že prejela ter ji pokazali tudi podpisano nakaznico. Zena pa je odločno zanikala, da bi denar prejela ter je izjavila, da izkaznice ni podpisala. Na pošti so se uverili, da na nakaznici v resnici ni njen podpis ter so začeli preiskavo. Zaslišali so poštnega služitelja, ki ie denar dostavil, Mož je izjavil, da ga je izročil viničarju Jeri- čeve, ker naslovljenke ni našel doma. Tudi to se je izkazalo kot neresnično. Končno po dolgem zasliševanju se je mož omehčal. Zašel je v protislovja in potem priznal svojo krivdo. Denar je pridržal sam, nakaznico mu je pa podpisala na njegov ukaz njegova 10 letna hčerka. Podpisala jo je v kleti glavne pošte. Mož je dejanje obžaloval in obljubil, da bo takoj poravnal celo vsoto, če dobi posojilo, drugače pa jo bo odplačal v mesečnih obrokih po 100 Din. O drugi, mnogo zanimivejši aferi gre sedaj glas po Mariboru. Že nekaj časa se mudi v mestu tričlanska komisija iz generalne direkcije carin v Belgradu. Trije inšpektorji so prišli v Maribor preiskovat specijelen slučaj, ki je v carinski praksi neobičajen. Gre za stroje neke mariborske tekstilne tovarne. Kakor znano, so novi stroji za opremo tekstilnih tovarn oproščeni carine. Baje pa se je sedaj ugotovilo, da je dobila dotična tovarna mnogo več strojev, kakor se jih v resnici nahaja v tvornici montiranih. Preostanek strojev se je namestil v nekih drugih tovarnah. Komisija bo ta slučaj preiskala. Svaka zabodel z nožem Celje, 10. februarja. V celjsko bolnišnico so pripeljali 31 letnega pos. sina Jakoba Artičeka iz Hrastja pri Žusmu, katerega je njegov svak zabodel z nožem v levi bok in ga hudo poškodoval. Artiček, zaslišan, zakaj je prišlo med njim in svakom do krvavega obračuna, je izjavil, da je vzrok temu dejanju ljubosumnost zaradi njegove sestre, ki je svakova žena. Svak ga je zabodel zvečer v prepiru pred hišo. Zima končno tu Pozno je sicer prišla, toda prišla je —- vsaj tako smemo upati, ko nam je nebo pobelilo skoraj vso Slovenijo. Obenem s snegont pa je pritisnil tudi mraz, ki je prišel morda za en dan prehitro. Kajti če sinoči ne bi pritisnil tak mraz, bi snežilo najbrž še naprej. Tako pa je hud mraz ustavil sneženje in je sedaj stvar taka, da ni ne kopno, pa tudi dovolj snega ni. Ko je včeraj začel naletavati sneg, ga niso bili veseli sanjo smučarji, marveč dokaj bolj kmetje. Zemlja namreč potrebuje počitka, ki je popoln samo, če je zemlja pokrita z debelo snežno odejo. In odeje letošnjo zimo tako primanjkuje. Morda se ta odeja v bližnjih dneh vendarle podebeli, kar bo odvisno najbrž od tega, če bo popustil mraz. Danes zjutraj okrog šestih je barometer pokazal 10 stopinj ]5od ničlo. Tako nizko živo srebro letos še menda ni bilo. Mraz je malo popustil šele sredi dopoldneva, a vsi znaki kažejo, da se bo mraz še Obdržal. Imamo torej vsaj zimski mraz* četudi snega ni toliko, kakor bi bilo zimi primerno in smučarjem ter kmetovalcem najbolj prav. Pum v Marseilleu V toku nadaljnje razprave je sodišče zaslišalo le ostale priče, med njimi policijskega komisarja Houdauxa, ki je nekaj dni po atentatu aretiral v neki gostilni Mija Kralja, potem ko je pobegnil iz gozda pri Fontainebleau. Po tem zaslišanju se je še enkrat ponovilo policijsko poročilo o prvem zaslišanju Mija Kralja, kjer aretiranec popisuje svoje življenje v terorističnem taborišču na Ma-djarskem v Janka Pusti in svojo pot skozi Avstrijo in Švico v Francijo ter odtod v Marseille. Nato se je obravnavala vloga Kvaternika, njegova poslednja navodila atentatorjem in denarna sredstva, katera je razdelil med nje. Vsak od atentatorjev je prejel po 1500 frankov, s čemer podira predsednik sodišča navedbe obrambe, ki je atentatorje hotela naslikati kot mučenike in s tem pri porotnikih doseči milo obsodbo. Obramba je odgovorila na to, da je prenaivno misliti, da bi se ti ljudje za tako majhno vsoto podali v ogenj in žrtvovali svoje življenje. Na to ugotovitev je pred- sednik sodišča izjavil, da ni smatral teh 1500 frankov za nagrado, pač pa je prepričan, da je bila tem ljudem po uspešnem delu obljubljena gotovo mnogo večja nagrada. Temu je sledilo zaslišanje policijskega komisarja v Anemasauu. Ta popisuje aretacijo Rajiča in Pospišila v zvezi z merami, ki jih je zavzela francoska policija na meji med Francijo in Švico. Nato je sodišče podrobno zasliševalo tega komisarja o prvih zaslišanjih atentatorjev. Nadalje so bili zaslišani še lastnica hotela v Aixu, kjer so bili nastanjeni atentatorji, dalje lastnica hotela Negre, blagajničarka hotela Moderne in komisar policije v Aixu. Danes se bodo zaslišanja nadaljevala, nakar bo prvi govoril državni tožilec, nato pa vsi zagovorniki. S tem v zvezi je ob koncu včerajšnje razprave predsednik naprosil vse zagovornike, da ohranijo dostojanstvo sodišča in se ne dado zapeljati strastem Kitajski zdravnik v Zagreba V Zagreb jc prispel mestni fizik v Šanghaju dr. Li Ting An, ki je semkaj dopotoval na poziv higijenskega instiuta Zveze narodov, da se spozna s higijenskimi organizacijami in ustanovami žirom sveta. Ta zdravnik je prepotoval že Severno Ameriko, Švico, Anglijo, Holandijo, Dansko, Nemčijo in Poljsko. V Zagrebu si bo ogledal organizac.io higijenskega zavoda in razne druge zdravstvene ustanove zagrebškega mesta ter banovine. Dr. l.i Ting An se je rodil v Kantonu, n medicino u; študiral v Pekingu, na Rockefellerjevi medicinski fakulteti. Kasneje je prišel v mestni fizikat v Šanghaju, kjer je kmalu prevzel tudi vodstvo. Kakor znano deluje že več let kot odposlanec Društva narodov na Kitajskem tudi hrvatski rojak dr. Štampar, ki ima nalogo, da organizira širom Kitajske higijenske naprave. Nov most preko Save V kratkem času bodo začeli preko Save pri Zagrebu graditi nov most, ki bo 9 m širok, a razdeljen tako, da bo imel ob vsaki strani 1 in pol m trotoarja za pešce, a ostalo za vozno pot. 2elez.no konstrukcijo bo izdelala tvornica vagonov v Brodu. Stroške za gradnjo mostu so preračunali na h milijonov dinarjev. Avijoni domačega proizvoda Kakor znano, obstojata v Zemunu dve domači tvornici za aeroplane in sicer tvornica »Ikarus« in tvornica »Zmaj«, ki izdelujeta potniške avijone. Preteklo leto so zgradili en tak avijon in sicer trimotorni potniški avijon »Spartan«, ki so ga namenili našemu domačemu zračnemu prometu. Pro-šlo leto je ta aeroplan pokazal zadovoljujoče rezultate. Sedaj ®o dovršili tudi drug aeroplan, ki je prvemu zelo podoben. Zanimivo pa je pri tem to, da so ta drugi avijon zgradili v delavnicah na zemunskem letališču. Aeroplan je dvomotoren. Največja njegova posebnost je ta, da se more v slučaju nesreče cela potniška kabina, v kateri je prostora za dva potnika in za pilota, odklopiti »d kril in motorjev, ki se nahajata na krilih, in odleti kakor nekakšen padobran brez kake nevarnosti na zemljo, medtem ko so krila in motorji prepuščeni svoji usodi. Za varnost potnikov je še v večji nieri preskrbljeno s tem, da dobi vsak svoj lastni padobran, Eleganten vlomilec Širom Sušaka so se zadnje čase pogosto po* javljali vlomilci, ki so vdirali v trgovine, ne da bi jim mogla priti policija na sled. Šele zgolj po slučaju je policija dobila vlomilskega glavarja v svoje roke. Pri običajnem pregledovanju nočnih lokalov je neki policaj v kavarni pozval elegantnega mladeniča, naj se legitimira. Ker pa ni imel pri sebi legitimacije, ga je stražnik odvedel na policijo, kjer so prepoznali v njem opasnega vlomilca. Pri njem so našli mnogo ukradenega blaga, kar je prisililo vlomilca do popolnega priznanja. Policija išče zdaj še njegove pomagače. Telefonska zveza z Belgradom Radi snežnih viharjev je bila več dni prekinjena telefonska zveza z ftclgradom. Vsi telefonski pogovori so se morali-»vršiti preko Splita. Včeraj je bila vzpostavljena telefonska zveza med Zagrebom in Belgradom, toda samo v eni liniji. Zagrebška poštna direkcija obljublja za nekaj dni vzpostavitev vseh ostalih linij. Krvna osveta V oktobru predlanskega leta je sin bivšega župana v Podgorici ubil Damjana janjušjeviča, za kar je bil pred sodiščem obsojen na 5 let robije. Rodbina ubitega pa s to obsodbo ni bila zadovoljna ter je sama pripravljala morilcu plačilo. Ko se je sin umrlega Damjana vrnil iz vojske, je v »jozdu počakal očeta ubijačevega in ga ustrelil. Nato se je pa javil oblastem. Izjavil je, da je s tem maščeval smrt svojega očeta. Sodišče, ki se je bavilo s te mprimerom krvne osvete, je mladega morilca obsodilo na drakonsko kazen, na 17 let robije Žejna Ljubljana Primerjalna statistika o konzumu alkoholnih pijač pokaže prav p>oučno dejstvo, kako je Ljubljana pila pred vojno in kako v sedanjih časih go-sjsodarske krize po vojni. Runna in drugih likerjev so lani Ljubljančani popili do 11.334 1, pred vojno leta^ 1913 pa 11.300 1. Pred vojno je bilo v navadi močno žganje. Konzum žganja, narejenega iz čistega špirita, letno pada, kar je pač razveseljivo dejstvo. Pred vojno so naš narod zastrupljevali mnogi producenti žganja. Ogromne množine »je-ruša« ali »ta ubogega« so uvozili v razne podeželske kraje in mesta. V Ljubljani je obstojala posebna tovarna takega žganja. R. Holzer je imel svojo »tovarno žganja« na Tyrševi cesti v hiši, kjer je sedaj trgovina stekla in porcelana Agnola. Ljubljančani so zato to žganje nazivali kratko »holcer«. Zganja iz š|5iriia je Ljubljana lani popila 14.211 1, predlanskim okoli 16.000 l. Pred vojno kar 21.150 I! Iz čisteoga špirita delajo sedaj le »la zelenega«, to je žganje iz pelina. Dcmačega naravnega žganja je lani Ljubljana popila 17.393 I, predlanskim 20.978 1. In pred vojno? Leta 1913 vsega 9777 1. Statistika o pivu je popolnoma drugačna! Že več let je bilo opažati, da konzum piva letno pada v Ljubljani in tudi v Sloveniji. Pivo 9 Din liter je pač predrago! Lani je bilo potočeno piva le 678.027 1. Pred vojno pa ogromno koločino! Leta 1913 je Ljubljana popila raznovrstnih piv kar 2 milijona 523.622 I. Tako je jx»trošnja piva nazadovala! Pred vojno je ljubljanski »purgar« imel na izbiro raznovrstna piva, tako imenitni plzenec, puntigam, union itd. Sedaj se mora Ljubljančan zadovoljiti le z unionskim ali pa zagrebškim. Koliko je Ljubljana zapravila za alkohol? Sta-tističar-reporter je skušal to računsko nalogo primerno rešiti. Cene vinu so splošno 10—14 Din 1. Za račun je vzel 10 Din za liter. Za vino torej 35,363.810 Din, za pivo, ki je po 9 Din liter, je Ljubljana potrošila 6,102.227 Din, in za razne žgane pijače okoli 988.140 Din. Potrošili smo torej v splošnem 42,454.177 Din. Lahko rečemo, da smo za alkohol zmetali najmanj 45 milijonov dinarjev. Res konzum alkohola letno pada? Tako smo leta 1932 konzumirali 4,673.755 1 alkoholnih pijač, kakor vino, pivo in žganje. Naslednje leto pa 4 milijone 410.277 1. Leta 1932 je znašal dnevni konzum teh pijač 12.804 1, lani je padel na 10.321 1. Na Ljubljančana je prišlo lani okoli 62.79 1 alkohola, za katerega je plačal 750 Din na leto. so ugrabili mlado bom več upala na Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 11. februarja: Prik. O. L. Jutri, sreda, 12. februarja: Evlalija. * Lekarne: Nočno službo imajo: dr. Kmet, Tyr-ševa 11, mr. Trnkocz> ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenburgova ul. 7. Kaj bo danes Meščanska šola v Beethovnovi ulici: ob 19 otvoritev tečaia za bolgarski jezik. — Salezijanska prosveta: ženski odsek ob 20 sestanek. — Jakopičev paviljon: ves dan razstava angleških fotografij.. Društveni lokal kat. prosv. društva za frančiškansko župnijo: ob 8 redni občni zbor prosvetnega društva. Rokodelski dom: ob četrt na 9 sestanek dekliškega krožka kat. prosv. društva. * Nevarnosti v gorah je naslov predavanju, katero bo imel ravn. g. Vilhar Franjo iutri zvečer v verandi hotela »Union«. Vsak, ki poseča planine, niti ne sluti, kakšne nevarnosti mu pretijo. S številnimi skioptičnimi slikami bo g. predavatelj pojasnjeval to zanimivo planinsko predavanje. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani ima prihodnjo vaio v četrtek, 13. t. m. ob 20. Pol ure pred to vajo naj se zglase v sobi št. 6 nove pevke in pevci, ki imajo zmožnost in veselje do resnega petja. Vabljeni vsi dosedanji in bivši člani zbora. 4 dela iz predklasične in zgodnje klasične dobe, ki so jih napisali znameniti avtorji Handl, Bach, Haydn in naš rojak Mihevc, se bodo izvajala na ljudskem simfoničnem koncertu ljubljanske Radio-postaje, ki bo v ponedeljek, dne 17. t.m. ob 21^ v Filharmonični dvorani. To je II. ljudski simfonični koncert našega Radia pod vodstvom dirigenta Si-janca. Nastopi simfonični orkester, ki je sestavljen iz Radio-orkestra in iz dela opernega orkestra. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din, so od četrtka dalie v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice O najlepših rožicah, ki jih gojimo v lončkih, bo v sredo ob 19 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap, ki bo seveda tudi vse pokazal v barvastih slikah in opisal, kaKo jim strežemo in jih razmnožujemo. Kakor vsa predavanja podružnice SVD, je tudi to za člane in nečlane brez vstopnine. Tečaj bolgarskega jezika, ki ga tudi letos prireja lugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani, se prične drevi ob 19 v meščanski šoli (bivša gimnazija) v Beethovnovi ulici št. 7. Vršil sc bo vsak torek in petek. O priliki otvoritve se bodo sprejemale še nnknednc prijave. Alpinistična šota V sredo, 5. t. m. se je vršilo četrto predavanje alpinistične šole T. K. Skale. Naslov predavanja |o bil: »Meteorologija za alpiniste«, predaval je g. dr. Oskar Reva. Predavanje je bilo tako zanimivo m koristno; to pa ne le za alpinista, kajti vsakomur bi bilo potrebno, da ve vsaj nekoliko presoditi, kakšno bo vreme. Naučili smo sc spoznavati vetrove in /c po njih presojati ali bo ugodno ali neugodno vreme. Dalje nam je g. predavatelj razložil in pokazal vremensko karto, po kateri napovedujejo vreme. Spoznali smo obliko oblakov in njih pomen. Tako se vemo v planinah ravnati po oblakih, kar nam pride mnogokrat zelo prav. Ob lepih slikah smo videli vrtinec oblakov, ki pomenjajo nevihto. Razložil nam je nastanek in nevarnost strele. Lepe so bile slike z Mont Blanca. Poleg tega smo videli tudi velike norveške ledenike, ki segajo v morje m jih imenujejo fjorde. Lepe so ledene kepe, ki plavaio po morju. Sploh pa je bilo celo predavanje vseskozi zanimivo. Bilo je okrog 90 poslušal-. cev. Prihodnje predavanje se vrši jutri, v sredo, 12. t m. Naslov pfedavanja je »Nevarnosti v gorah«, predava ravnatelj g. Franjo Vilhar. Program Alpinistične šole 15. 1. Dr. Rajko Ložar: Ideologija alpinizma. 22, I. Dr. Valter Bohinec: Ledena doba in njeni sledovi v naših Alpah.................. 29. 1. Dr. France Novak: Alpinist in higijena. 5. 2. Dr. Oskar Rejc: Meteorologija za alpiniste. 12. 2. Raivn. Fr. Vilhar: Nevarnosti v gorah. 19. 2. Dr. Bogdan Brecelj: Prva pomoč v nezgodah in reševanje v gorah. 20. 2. Dr. Edo Pajnič: Planinsko rastlinstvo. 4. 3. Dr. Joža llerfort: Planinsko živalstvo. 11. 3. Osikar Delkin: Kartografija in orijentacija. 18. 3. Proi. Marjan Lipovšek: Oprema alpinista. 24. 3. Uroš Zupančič: Plezalec in plezanje. 27. 3. Oskar Delkin: Kartografija in orijentacije. 2. 4. Uroš Zupančič: Plezanje v sliki in besedi. Čitanje kart in orijentacija (udi praktično na terenu. V aprilu, maju in juniju plezalni tečaj na Tiirncu pod Šmarno goro. Zopet dva obč. odbora... Cela vrsta je že občinskih odborov, ki jih je banska uprava radi raznih nerodnosti ali nepravilnosti pri poslovanju morala razrešiti dolžnosti. Bili so to občinski odbori, ki so prišli na vodstvo pri naših podeželsikih občinah za časa vsemogočnosti proslule JNS in tedaj, ko so imeli taktirko javnega delovanja pri nas v rokah Kramar-Ma-rušičevi in Marušič-Kramarjevi ljudje. Tedaj niso izbirali pri volitvah najboljše ljudi, o katerih bi imeli jamstvo, da bodo sivoje dolžnosti pravilno in vestno izvrševali. Glavno je bilo, da so ljudje, ki so prišli na kandidatne liste, znali dovolj prepričevalno in dovolj ljubeznjivo trobiti v rog ta-krt vsemogočne JNS. In zakaj bi bilo potem treba v občinskih odborih točnega vestnega poslovanja, ko pa so bili »izvoljeni« občinski očetje in župani pod zaščito te tako mogočne Stranke in tako visokih gospodov, ki bi pač ne dopustili, da bi njihove izvljence kdaj kdo klical na odgovor. Pa so morali dati odgovor prej, preden si je kdo mislil in prej, preden sta to najmanj mislila oba dirigenta... Revazija, ki jih izvaja banska uprava, je ugotovila nerednosti poslovanja zopet pri dveh odborih: pri upravljanju občine Rudnik, okraj Ljubljana in občine Orešje, okraj Doljnja Lendava. Ban dr. Marko Natlačen je tudi upravi teh dveh občin s celotnima občinskima odboroma razrešil njihovih dolžnosti. I ako bo dana občanom prilika, da stf sami svobodno izberejo može, ki jim zaupajo in ki bodo znali upravljati občine tako, kakor je treba. Vokalno instrumentalni koncert sodobne glasbe Od najskrajnejšega naturalizma do religiofonije V petek, dne 7 febr., nam je v opernem gle-dalšču podal pevski zbor Glasbene Matice_ ljubljanske s sodelovanjem operne altistke Franje Bcmot-Golobove, članov Slovenskega vokalnega kvinteta in pomnoženega opernega orkestra obsežen, raznovrsten spored z modernistično tendenco. Spored, ki je obsegal le slovanske skladatelje, je vodil ravnatelj nar. gledališča M. Polič. Slišali smo »Magnificat« S. Osterca, »Brodnika« D. Svarc, »Zelczolivarno« Mosolova in »Religiofo-nijo« Slavenskega. Zbor Glasbene Matice je s to izvedbo zopet sledil stopinjam, ki mu jih je izhodil bivši njegov vodja ravnatelj M. Hubad. Ce pregledamo danes sporede pretekle štiridesetletne dobe Hubadovega vodstva, najdemo v njih v pretežni večini sodobna dela iz slovanske literature. Petkov večer je pokazal, da je ta pot prava. Uvodna točka je bila Osterčev »Magnificat« za zbor in orkester. Potem, ko smo slišali v letošnji koncertni sezoni že »Passacaglio in koral« izmed najnovejših del istega skladatelja v odlični izvedbi Ljubljanske filharmonije pod vodstvom So-vra Malačiča, smo zdaj spoznali eno izmed starejših del, ki ga je že pred leti izvajal Učiteljski pevski zbor pod S. Kumarjem ob klavirski spremljavi, kot ga je tudi izdala dunajska llniversal-Fdi-tion. Primerjava teh del nam kaže hitro skladateljevo razvojno pot kljub značilnim nespremenjenim osnovam in dokazuje upravičenost in smotre-nost njegovega delci. Nato je zapela g. Bernot-Golobova znano Aškerčevo balado »Brodnik« s spremljevanjem orkestra v kompoziciji D. Švare. Skladbo smo že slišali pred nekaj meseci v isti izvedbi. Zelo dobra instrumentacjja pa ni pripomogla delu do tistega učinka, ki ga je doseglo ob krstu. Temu so najbrže vzrok gledališke akustičnne razmere. Na velik odmev pri občinstvu je naletela »Ze-lezolivarria« sovjetskega Rusa Mosolova. Ta simfonična slika za orkester nam s posnemanjem strojnih šumo\ prikazuje zvočno živlienie v •so- dobni tvorniei. Suha stvarnost današnjega življenja, prikazana v glasbeni podobi, je tako pritegnila poslušalstvo, da je izsililo ponavljanje. Po odmoru je prišla Slavenskega »Religiofo-nija«, oratorijska suita za soli, zbor in orkester (Pogani, Židje, Budisti, Kristjani, Mohamcdanci, Glasba, Pesem delu). V prvih petih delih nam prikazuje skladatelj glasbeno udejstvovanje raznih verstev z uporabo izvirnih besedil in izvrnega glasbenega materijala. V delu »Glasba« nam prikaže glasbo, ki obsega vsa verstva in jih s tern veže. Zadnji del »Pesem delu« je z vsemi prejšnjimi deli v velikem nasprotju bodisi glasbeno, bodisi vsebinsko in nam je zato deloma nerazumljiv. Zaradi splošnega vzhodnjaškega občutiti, zasnove in izvedbe v vsem delu nas je pritegnila bolj radovednost in jasno je, da je nam zapadnjakom težko soditi o njegovi ceni. Naša notranjost se je pa ob njem brez. dvoma obogatila. Slavenski, katerega prvotno ime je Josip Stol-cer, je doma iz Medjimuria. Torej sosed Prleka Osterca. Njegov praded je bil Slovenec iz Rogaške Slatine. V mladosti je bil pek in je likratu že skladal. Pozneje sc je posvetil izključno glasbi. Ker ga v Zagrebu niso hoteli''sprejeti na Glazbeni zavod, je odšel v Budimpešto, kjer sta mu bila glasbena vzgojitelja madjarska skladatelja Z. Ko-daly in B. Bartok. Po dovršenih študijah je postal profesor glasbe in poučuje danes kompozicijo na glasbeni šoli » Stankovič« v Bclgradu. Njegova »Religiofonija« je mladosten konVept, ki ie dozorel pozneje. Njegova prva izvedba je bila lani v Bclgradu. Letošnja Matična ie bila druga. Poleg Matičnega zbora in opernega orkestra so težko skladbo izvajali kot solisti g. Bernot-Golobova in člani Slovenskega vokalnega kvinteta (M. Stibcrnik, M. )ug, R. in T. Petrovčič, Sulci. Razen Mosolova so bili navzoči vsi izvajani skladatelji, ki so želi od občinstva zasluženo pri- 7n;>ni" nv. Hokej v Ga-Pa. Tekma med Nemčijo in Italijo. Zamegljene slike govore o siloviti urziui igre, ki je ni mogel ujeti niti najboljši aparat ŠtaSeto so odločili Finci v svojo korist Kako so vozili naši Naročajte „Slovenski dom“ Jugoslavija deseta Težko pričakovana štafeta 4 K) km je prinesla Fincem prvo zato kolajno na letošnjih igrah. Zadnji mož finske štafete Jalpanen je čisto na dramatičen način v zadnjih 400 m prehitel Norvežana, ki so vodili ves čas in biil prepričani, da bodo tekmo odločili v svojo korist. Borba med obema državama je pa bila ves čas silno napeta, kajti Finci niso popustili niti trenutek in so ves čas bili za petami Norvežanom Tretji zastopniki severa so bili Švedi, ki so tudi ves čas in pri vseh predajah bili tretji. Zaostali so za Finci komaj dobro minuto. S časom, ki so ga dosegli severnjaki, so ponovno dokazali, da jih Srednja F.vropa v tej njihovi disciplini, smuškem teku, zaenkrat še ne bo mogla prekositi. Drugo veliko presenečenje je bilo štafetno moštvo Italija Pri prvi predaji so se placirali na 4 mesto. Njihov drugi zastopnik je na svoji progi precej izgubil; toda tretji mož v štafeti Italijan Kaseba-cher in četrti Demetz sta priborila Italijanom četrto mesto, tako da niti 7 minut niso ostali za Švedi. )e to prav gotovo izreden uspeh Italijanov. Saj so na tretje mesto skoraj z gotovostjo računali Nemci, ko sc placirali komaj na 6 mesto. Izredno smolo pri nemški štafeti je imel njen prvi mož Dauber, ki se je »zamazal« in je moral pri sedmem km odpeti smuči, ker mu je »pikalo« tako, da je prišel pri predaji komaj kot deseti. Niti Bogner, niti Leopold in niti Zeller niso mogli doprinesti izgube Dauberja in tako so morali prepustiti še peto mesto Čehoslovaška ki so prišli za Italijani dobro minuto in pol kasneje. Toda rezultat Cehov je zel odober in so s svojim mestom v štafeti 4><10 km nekako opravičili svoj poraz v alpski kombinaciji. Za čehoslovaške barve so se borili Musil, Berauer, Mihalak in Simunek. Ta postava je izrinila Nemce na 6 mesto, ki so prišli na cilj 3 minute za Čehi. rezultati so bili sledeči: Finska 2.41 33 Norveška 2.41.30 Švedska 2.43.03 Italija 2.5O.O5 Češkoslovaška 2.51.56 Sledijo še: Nemčiia, Poljska, Avstrija, Francija, Jugoslavija, Amerika, Japonska, Letonska, Romunija. Bolgarija; odstopili pa so Turki. Knap Naša štafeta je startala v postavi Knap Leo, Jakopič Avgust, Klančnik Alojz in Smolej Frane. Iz Postave vidimo, da sta bila naša najboljša moža Knap na startu, Smolej je pa vozil v cili. Knap je svoje delo opravil prav dobro, /.a svoje nasprotnike je imel sama znana imena liaagcn, Nurmela, Haggeplatt. V tej konkurenci ni bilo nič računati. Slo je Ic zato, da ne bo prehuda izguba časa. Svojega naslednika ie udaril po- rami kot osmi in že se je pognal na progo Jakopič »Gustl« je potegnil kolikor je mogel — imel je pred seboj hrib — na progi ga je prehitelo pet tekmovalcev in naš Jakopič je z nesrečno številko 13 udaril po Kfančniijt ki je tekel po isti progi kot prvi mož v naši štafeti Knap. Proga je vodila namreč v osmici, tako da sta po dva tekmovalca tekla po isti progi. Kmanč-riik je prijetno presenetil, ko je predal dolžnost našemu najzanesljivejšcmu možu, je prišel v olimpijski stadion na predajo kot deseti. Smolej ie šel kot četrti mož. Vedeli smo, če teče on, ne moremo nič izgubiti. Smolej ne da nikomur do sebe. Tekel je odlično, vozil ie isto progo kot Jakopič in je hil boljši od njega za skoraj 4 minute in komai 4 in pol minute slabši od Finca |al-kamena. Za Smoleja ie bila ta proga prekratka, da bi mogel delati čudeže. Obdržal je mesto, ki niu ga je prinesel Klančnik in s tem zagotovil mesto, ki ga je lugoslaviji prinesel že Klančnik. Težko ie dopovedati, da smo tudi s tem uspehom lahko zadovoljni. Ko bomo na mednarodnih tekmah tako doma kot so oni, ki so pred nami, nam boljši uspeli prav gotovo ne bo izostal. Igralci za hokej na ledu so včeraj počivali Komisija pa je določila one države, ki pridejo v semifinale. To sta prva dva placirana v vsaki sku Pini. V semifinale pride 8 držav. V prvo skupino: Kanada, Nemčija, Madžarska in Anglija; v drugi 1 skupini bodo pa igrali: Amerika, Avstrija, Čehoslovaška in Švedska. ★ Včeraj popoldne je v Ga-Pa poteklo čisto mirno. Finci slave svojo zmago, drugi pa počivajo. Edino v finskem stadionu se borijo za naslov prvaka v umetnem drsanju. Na čelu tabele ic še vedno Dunajčan Karli Schaffer in o niein moramo naibrž gledati bodočega zmagovalca. Končna Ga-Pa: čop v smuku (foto Joško Smuč). Vlom v zidanico pojasnjen Metlika, 10. tebr. Orožniški kaplar Krčmar Rado in Prodanovič Radiša sta na poti za vlomilci prišla tudi v bližino I ludoroviceve ciganske bajte na Svožakih pri Metliki. In glej ga zlomka, v bajti sta poleg viganske družine prav sladko spala še dva popolnoma neznana človeka. Z naperjeno puško sta napovedala naj se legitimirala. Pri tem pa sta segla za pas in hotela na vsak način skriti štileta — lovski.nož, ki sta jih imela vsak enega pri sebi. Nato sta jih aretirala in odpeljala na orožniško postajo, kjer sta po daljšem zasliševanju priznala vlom v Zidanico, blago pa da ie skril Hudorovac Matija, pos. ciganske bajte na Soržakih Ta cigan nikakor ni hotel priznati soudeležbe pri tatvini in šele po dolgem oklevanju je priznal in pokazal prostor, kje je skril ukradeno blago. V bližnji grapi pri ciganski bajti so nato res orožniki našli plebenko v kateri ic bilo še vse žganje, barilček vina, nekaj jabolk, patron za lovsko puško, smodnik in sekiro. In vse to je bilo odneseno Martinu Černuglju iz njegove zidanice. Medtem časom, pa so zaznali, da sta aretirana tujca Dimeč Jože iz Bregov in Stetanič Jože iz Mrtvic iz Krškega sreza zelo nevarna tuji lastnini in poznana pajdaša Urbaniča, ki je bil pred kratkim'v Novem mestu obsojen na 15 let ječe in bil svoječaslio trepet Belikrajini. Jože Dimic je bil že 15 kral koznovan radi tatvine. Poleg teh dveh in cigana Hudorovca Matije, je bila pri vlomu tudi Iferdorovac Frančiška. V' tatvino je zapleten tudi neki posestnik iz bližnje metliške okolice katerega vloga pa še ni točno dokazana. V torek, 4. t. m. ie bila v ptujskem gledališču rstna predstava Ingoličcvc drame »Zgrešene poti.« Ingolič ie v najmlajši slovenski literarni generaciji že znan kot pisec povesti in romanov. Igra »Zgrešene poti« ie njegovo prvo večje dramatsko literarno delo. Na ptujskem odru je bilo to drlo prikazano v nekoliko popravljeni obliki. Igra ie zajeta iz življenja nesrečne mlade učiteljice l.ore, ki nepokvarjena pa nepripravljena za življenjsko borbo z današnjo pokvarjeno družbo v tej borbi podleže. Dejanje igre se vrši v zakotni gorski vasi. Kakor razkrivata i. in 2. dejanje v vsej goloti razvratno življenje v tem kraju, tako predstavlja 3 dejanje v svoji razčiščenosti velik m svetel vzpon vse drame v pozitivno stran življenja. — Pisatelj je igro sam zrežiral in hkrati igral glavno moško vlogo. Gledališče ie bilo nabito polno in ob koncu igre ni štedilo z odobravanjem, pozvavši avtorja večkrat pred oder. Čeprav igra kot umetnina ne presega povprečnosti, jo vendar toplo pozdravljamo, ker je progresivno delo, ki nam v žarki luči pokaže bedne razmere, v katerih živimo, in je kot tako doprinos v borbi, ki ga novo človeštvo li ni za boljšo in lepšo bodočnost. — Igravei so kol di-letantjc pri krstni predstavi rešili svoje naloge več ali manj zadovoljivo; nadpovprečno igro je pokazala edino gdč. Mlakarjeva v vlogi učiteljice Lorc. Repriza igre se je vršila v petek, 7. t. m in je doživela istotako obilen obisk; topol so bili tudi ostali igralci boljši in so tako vsaj deloma uspeli dati z igro to, kar je želel avtor. Gasilski tečaj. Pretekli četrtek. 6. I. m., je imela ptujska gasilska župa gasilski tečaj, ki se je udeležilo 80 delegatov od vseh gasilskih čet ptujskega sodnega okraja. Sanitetni nadsvet. dr. Vrečko je predava! »o zračnih in plinskih napadih in >o pomoči pri opeklinah«. G. France Košir, poveljnik gasilske čete celjske je seznanil tečajnike o »upo-rabi motornih in ročnih brizgalk«. Tečaj se bo po novil v Ormožu dne 13. t. m. za ormoški sodni okraj. Predavanje o Japonski. V torek 11. t. m. bo predavala Japonka ga. Skušek-Kondo ob 20. uri v Mladiki v Ptuju o japonski ženi, vzgoji, narodnih običajih in plesih Gospa Skušek je rojena Jap: tika, govori pa kot soproga Slovenca že dobro slovenski jezik in je znana širom naše domovine. »Poglej — že spet pa res ne bom dekle. Zdaj si i cesto odločitev bo pa padla v umetnem drsanju še' danes in še to samo v obveznih likih. Za nadaljn štiri mesta bo borba med Kanadčanom Wilsonoir; Angležem Scharpom, Ncmfccm Baierjem in A\ strijccm Kasparjom U Pustolovščine nemška podmornice v svetovni vojni V centrali so se mučili in potili, da bi spravili motorje v pogon. Tudi jaz sem jim šel na pomoč. Tedaj pa nenadoma zaslišim od zgoraj: 'Sovražne ladjel« Še tega je bilo treba I »Ali vam ni mogoče pognati veaj enega motorja?« »Bomo poakuaili. ..« Spet .sem zlezel v stolp. Zagledal sem skupino ladij: en večji in dva manjša parnika ter več torpedovk. Hitele so naravnost proti nam. Na potapljanje ladij zdaj nisem mislil, mislil omoto. Drugi aparat beleži odpornost človeškega telesa, skozi katerega gre slabotna električna struja. Osumljenec stiska v roki okroglo kovinsko ploščico. Slednja se takoj prevleče z rahlo soparo, če se mož zlaže. Oko tega ne bi moglo opaziti. Toda dosedanja krivulja takoj doživi izpreniembo: tudi bežno potenje spremeni količnik odpornosti. .Elektrika sreča večjo zapreko in to takoj zapiše. Najzosled je izumil polkovnik Calvin Roddhard tekočino za vbrizgavanje. Ustavi takoj delovanje onih možganskih živ- čnih središč, ki opravlajjo lažnjivost. Osumljenec potem ni v stanju povedati ničesar, razen gole resnice. Ameriški pravniki obsojajo nekdanje srednjeveške natezalnice, a nimajo ničesar proti tem modernim izumom. Viharna otvoritev Francosko mesto Arras je postavilo spomenik Robespierreu, svojemu poslancu v zgodovinskem letu 1789. Nasprotniki terorja so vnaprej ugovarjali počastitvi moža, ki je prelil toliko krvi in končno končal sam na guilotini. Zato je sklenil mestni svet postaviti popršje v sejni dvorani na magistratu. A uporniki so le postavili ponoči guilo-tino v naravni velikosti na trgu, kjer so obglavili leta 1789 »sovražnike revolucije«. Policija je morala odkriti slavnost z razdiranjem tega »spomenika«. Sama otvoritev je potekla v redu, a med meščani so se le našli nezadovoljneži, ki so polili hodnik pred magistratom z rdečo tekočino. Spel odhajajo — v Abesinijo. S lika z vkrcavanja v Napoliju Zima: Divje svinje krmijo v lovišču Amerika redi bobre Dragocena bobrova kožuhovina jc bila poleg zlatih ležišč glavni činitelj v zgodovini Severne Amerike. Zvabila je v neobljudene predele lovce s trgovci, in marsikatero mesto sc ie razvilo iz nekdanje skromne postojanke prvotnih prekupčevalcev. V Kanadi pomeni slejkoprej lov na bobre predpravico in zaslužek Indijancev ter vrže letno do 250 milijonov dinarjev za 32 tisoč kož v okraju Quebec, Yukon, Ontario in Saskatachevan. Zedinjene Države so od kraja zatirale bobre, ki so pustošili gozdove in povzročali poplave. Pennsvl-vania, ki ima največ prebivalstva, je ostala brez bobrov že leta 1867. A pozneje so oblasli prepovedale lov in od leta 1917. so se pobrigale za razmnožitev bobra kot važnega vira narodnega Pozabljeni junak Francoski »Uradni vojni dnevnik« še vedno prinaša neskončno listo nekoč odlikovanih junakov. Zadnja številka se spominja usode ladje »Pro-vence«, ki je odšla februarja 1916 s strelivom ra vzhodno fronto v Solun, a med potjo postala žrtev nemške podmornice. Ko se je pričel parnik potapljati in se je zbralo moštvo na krovu, sc jc spomnil vojak 10. rezervn. polka Verrier, da je odgovoren za ujetega, v oklopni ječi v ladijskem trebuhu zaprtega nemškega vojaka. Kljub prigovarjanju je odhitel Verrier po ujetnika z besedami: »Saj imam samo jaz ključ! Ne maram imeti na vesti njegovega življenja.« Odklenil je celico in izpustil Nemca, ki jc dobil prostor v rešilnem čolnu. A Verrier sam ni imel časa, da bi zapustil ladjo ter je utonil z njo vred. Varčni kmet Neki francoski kmet je prišel na sejem v Po-tiersu in hotel prenočiti pri sorodnikih, a ni dobil nobenega prostora. Šel je v prenočišče, a se mu je zdelo predrago. Zato se je zadovoljil s šfpom slame v hlevu ob cesti. Zgodaj je pohitel ven, ko še ni bilo gospodarja in v naglici jrozabil svojo košaro. Hlapec, ki je prišel pospravljat, je našel notri 12 potolčenih jajc, 18 tisočakov in za 112 lisoč frankov vrednostnih papirjev. Seveda je vse izročil policiji. Kmet, ki sc je zbal predrage jrre-nočnine, se je šele popoldne spomnil izgubljenih 130 tisoč frankov in jdanil na policijo. Tu so ga že dolgo pričakovali in so mu izročili košaro z vsebino. Kmet je bil vesel, a ko je pogledal noter, je ogorčeno vzdihnil: »Joj, vsa jajca so potolčena. Ali ni škoda? Kaj bom zdaj ženi jrovedal?« Turek in medved Kmet Asad Aga v Dazikuru na Turškem je šel v gozd iskat izgubljenega bika. Našel je v goščavi samo najmi oglodane ostanke živine. Zraven je mirno smrčal rjavi medved. Kmet je bil tako jezen, da je jrobral debel kamen in ga vrgel zveri v glavo. Medved je zarjovel in planil na zadnje noge. Turek je bil brez orožja. V strahu se je zleknil j)o tleh in zastri obraz z rokami. Medved je bil sit. A skopal je s šapami dokaj plitko ja- blagostanja. Reja se je sijajno obnesla. Pennsvl-vanja, ki je dobila Ieta1917 samo en par živali kot poklon države Wiscorisina, ima zdai >.c riad 500 bobrovih naselbin z Iremi tisoči živali. 7. Montano, WYomingom in ostalimi manjšimi okraji vrrd pridela letno do 15 tisoč kož v vrednosti do 60 milijonov dinarjev. Razen tega so ugotovili, da privabijo po bobrih ustvarjena jezera več vrst rib in povodnih ptic. Seveda sc obnese pomnožitev bobrov samo v severnih redko obljudenih okrajih, kjer lahko zajezijo živeli reke, ne de bi oškodovale lastnike gozdov in mlinarjev, ki ostanejo brez vode in poljedelce, ki nasprotno trpijo izgubo radi zamočvirjenia travnikov. mo, zvrnil noter Turka, ga zasul z zemljo in od šel v gozd. Asad Aga jc srečno dospel domov. Zoologi v lstambulu so dognali, da ga je imel medved za mrhovino in ga shranil za prihodnje kosilo. Turški konservatorij V lstambulu se je odprla prva visoka glasbena šola, Vlada jc nastavila 12 evropskih profesorjev. Med slušatelji so poleg Turkov tudi Perzijci, Egijr-čani in Marokanci. Muslafa Kemal Paša je jjripo-ročil slušateljem v pozdravnem pismu jwedvscm skladboslovjc. Novo ognjišče muslimanske glasbe mora Turčiji naklonili prvega oj^emega skladatelja. Kakor veliki! V Londonu so priredili šahovski turnir za dekleta pod 21. letom Slika nam kaže devetinpoiletno Elaine Saunders pri turnirju »Slovenski dojm« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec, Urednik: Jože Količek.