TRST, petek 12. oktobra 1956 Leto XII. . Št. 230 (3468) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94*638, 93 808, 37-338 •HCDNISTVO: .V7-33« - PodnbT SrvCnl *« n' "fr.” 93'I"i "'L*4'63* ~ Poštni predal 533 ~ UP«AVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. * Širini 1 stolpca: m' j—* .V, ,?.tn M 15:~18, ~ T?lefon 37-338 — CENE OGLASOV: Z» vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozDa Slovenije razjasnitev obzorja po zasedanju vodstva psi Zbliževanje obeh socialističnih strank UL sme trpeti nmetnega zavlačevanja Izvršni odbor PSDI je sprejel predlog v resoluciji vodstva PSI, da se ustanovi posebna komisija za proučevanje vprašanj v zvezi s socialistično združitvijo (Od a,. našega dopisnika) i. r’ n. '•■‘skl Vodstvo Itali- je zopetOCialist^ne stranke se tti. §gj’_ *«talo danes ob 10. flekioienaJ\bila °b U‘ Uri Nenni • s*a se mora' testanka m ,Pertin» udeležiti ^eatjrn soc»a7'stične parla-st,,-6 upine.. Na sestan- ‘btk, »kup; me je imel Nenni ^ «aprb!f,°^il0 ter ie skupi-'Nbi, • in»v,r08'L naj odloži debato Ulve, i.1*1.11 soc>alistične zdru-Siv, „S,‘cer.zaradi tega, ker k s7ranke je ni dokon-Ito, t-°Jef7a dela, ter tudi (s v Jln ie povzročil ta ^eti preleklih dneh. in ^ >» ^ hi i 7»-.;; i_________ •“fot, . lin,- 2a,nt, p. krš;' bIizni'm kongre-u °*i j.:-, ske demokracije. kj eres'ranim izmišljo-/teWjCn ®a hočejo prikazat' ja**7ak> Po° f° notranj‘h raz-v ®°glao-U rja vodstvo svo-hša . 0 voljo da reši lnSv V2^ryžitve vseh so- «#SkL“kviru razredne 1Ifeft e Politike so- ?^novU^a.tive’. kot 70 isM.kfe Pol°za] m si jo delavcev in dr- **!,, ’ n0v it c ih v. objektivne osnove JStn bVodstva PSDI, po .' se sporazum o u pSr :7U med tajništvo- za urejanje ^ p'r'U °bema strankami ' akj.e"ehaniu sp«razu- enotnosti mo- „.:NiJ^la lzven polemič- Nl b°obl^k?v »n v ta na-Vži v^.a tniništvo, da !Š zaadstvu PSDI usta-ZadeeVne komisije. 'tj 9,1ske 6 bližnji kongres J fV" &<>,^:kracije’ srna-bi kongres če bi spre- rljH J g j I VI i.očitve na pred- žiru»i.)e proces sociali-k , 'fna dve Propadel. So- «i|.SV|>ii n združitev bo šla h teiave * ter bo prema-iV°ii L na katere naleti :“6v -°7»- Socialistična Sliz* diau °vira- temveč W ani : ® socialistov b t.*arnem V sedanjem par-1 “ivef Položaju ne ovi-• vo. p0sPe5uje odprtje he Se^tss v fttt bogtiif »dentu se ne K'bUm.°bst°ia sedanje Položi"**' ki iih f«J. Ne more k“tii 9rne * k> če ln ministrske A -''tžave .n°o'e povečati k' i, V(ečati m nsta-nov, če j'ti .!akovj.„f Pfaznine, v ka-* it*abotnex.ne zasebne ko- 'V '»m, --------------- ,’C San,e'^aio Pobude vla-t 31i«,. ga Parlamenta. fetrgliive SHanka je da' ri - dokaze svoje #lb da svoje ;‘»e ln- .:YD!1Kam par- ■: - -.j borak naprej V^rL^btokratičnim *dnin. N Se inm oblik ^'‘?ti5ravljenaedne de7av' je po- lt flfug. J* Pa j “kaze, tako t|Su °*tj0 nS kar največ- ^S,t)arlam!!!-0piti Protl tl Po?rjentai'nemu in * u “ >*- tv “tlcu ost. Po*!!j0,7ega dela je l,A jtga , d‘lo sklicanje iN 3j -A1116!3 stranke ^Mož*: oktober, da Pre-hn ___ Resolucija PSI je naletela na ugoden odmev na vsej levici. Predvsem se poudarja, da hoče prekiniti neplodno izmenjavo resolucij med obema prizadetima strankama s predlogom o ustanovitvi pa-ritetične komisije za sociali stični sporazum. Socialistično glasilo «Avan-ti» bo objavilo v svoji jutrišnji številki kurziv Nennija z naslovom «Odgovornost in jasnosti), kjer tajnik PSI komentira resolucijo vodstva stranke. Nenni pravi, da je socialistična združitev strašno resna stvar za milijone Italijanov, katerim centrizem nima več kaj povedati in za katere se je frontizem preživel. Kar zadeva odnose s komunisti. je vodstvo dalo jasen in pošten odgovor, piše Nenni. da se PSI ni zavezal in še tem manj je hotel zavezati socialno demokracijo ali jutrišnjo združeno stranko na oblike ljudske fronte. Toda prav tako se socialisti nočejo vezati na preostale centristične oblike demokrist janske in socialdemokratske politike, ki se ne bo mogla izogniti svojemu koncu, če bodo sklepi kongresa v Tridentu negativni glede na odprtje na levo. ((Resnica je, piše Nenni. da te hočemo mi lotiti z vso potrebno jasnostjo problemov združitve in zaradi tega je vodstvo, namesto da bi postavljalo programa-tične točke nasproti progra-matičnim točkam, nepopustljive pogoje proti nepopustljivim pogojem, raje predložilo socialdemokraciji ustanovitev tkupnega organa, kjer se bo lahko o vseh problemih razpravljalo mirno in preudarno z namenom, da se najde rešitev, ne pa da se goji polemika.* Nenni je še tudi poudaril dejstvo, da je bila resolucija izglasovana soglasno. Izvršni odbor PSDI je že pretresel resolucijo vodstva PSI. Potebno poročilo pravi, da je odbor zadovoljen, ker vabilo za ustanovitev posebne komisije za proučevanje vprašanj v zvezi s socialistično združitvijo odgovarja podobnemu predlogu, ki ga je svoj čas stavil PSDI. Izvršni odbor je pooblastfl tajništvo stranke, da določi sestanek s tajništvom PSI, kjer naj se določi vse potrebno za ustanovitev te komisije. Razširila se je že vest, da se bosta tajništvi obeh strank sestali jutri, vendar pa je bilo pozneje objavljeno, da bo do tega sestanka verjetno prišlo v soboto in ne jutri. Po vsem tem se lahko reče, da se je danes zvečer obzorje zopet razjasnilo. Predvsem se je pokazalo, da so se močno zmotili tisti, ki so že peli de profundis nad socialistično združitvijo. Tudi izjave Morgana Phillipsa v bri- tanskem radiu so naletele na neugodne komentarje zaradi svoje ostrine in naglice, v kateri je Phillips že napravil križ nad vsakim upanjem za socialistično združitev. Perti-ni je zlovoljno dejal,’ da se PSI ne združuje z laburisti in da ga zato Phillipsove izjave ne zanimajo, žjagari pa je izrazil mnenje, da je Phillips slabo obveščen. Jutri bi morala biti vladna seja, pa je bila odložena na poznejši čas, ker se ministrski predsednik Segni ne počuti dobro. Zaradi tega tudi ni mogel oditi v Trst na novinarski kongres. Vendar pa je imel razgovore z nekaterimi ministri o izvajanju Va-nonijevega načrta. Volivni odbor poslanske zbornice je danes objavil nezdružljivost položaja župana glavnega mesta pokrajine s poslanskim mandatom. V prihodnjih dneh bo sprejel podoben sklep tudi zadevni odbor v senatu, kar bo med drugim povzročilo, da se bo moral rimski župan senator Tu-pini odpovedati svojemu mestu v senatu. V poslanski zbornici je demokristjan Zerbi govoril o dogodku v Terrazzanu ter poveličeval junaštvo mladega delavca Zennara kakor tudi pogumno obnašanje učiteljic ter osebja javne varnosti. Pridružil se mu je komunist Bar-bieri, ki je obtožil skrajno slabe vzgojne vplive določenega tiska ter določenih filmov, ki se z zadovoljstvom ustavljajo ob brutalnosti in nečloveskosti. V imenu vlade pa je govoril podtajnik Scal-faro, ki je izjavil, da je naloga parlamenta, da odstrani vzroke, ki povzročajo določene posledice. Potem so še govorili o zakonskem načrtu za spremembo pravilnika državnega tiskarskega zavoda, nakar je bilo zasedanje poslanske zbornice odloženo na 23. oktober. A. P. PO v Tetrami MILAN, 11. — Pod močnim oboroženim spremstvom so čanes odpeljali blaznega Ar-tura Santata, ki je včeraj skupno s svojim bratom vdrl v šolo v Ferrazzanu, iz glavne bolnišnice v Milanu v norišnico v Mombello, kjer so ga zaprli samega v celico. Njegov brat Osvaldo pa je v zaporu S. Vittore. Policija je danes ugotovila, kje sta brata kupila 4 kg eksplozivne snovi in dva revolverja. Med zasliševanjem je Osvaldo Santato zatrjeval, da je njegov brat samo enkrat u-strelil. Zagovarjal se je, da ga je njegov brat prisilil, naj sodeluje z njim in da pri vsej akciji ni imel nobene aktivne vloge. Toda te njegove izjave so v nasprotju z izjavami treh učiteljic in z njegovim razgovorom, ki ga je imel z bratom in ki so ga slišali po mikrofonu, katerega so na zahtevo obeh bratov poslali v sobo. Po nalogu šolskih oblasti bodo šole na področju Rho zaprte več čni- Po pripovedovanju ene od treh učiteljic ji je Arturo Santato, ko je prišel v šolo, pokazal pismo, v katerem je bilo rečeno, da je pod podom šolske sobe skritih 40 milijonov in da mora zato odstraniti pod. Toda takoj je naperil proti njej revolver in jo prisilil, da re obrne k zidu; nato sta ji oba brata zvezala roke in noge. Občinski odbor v Rho je odredil, naj bo pogreb ustreljenega čelavca Zennara na občinske stroške in naj se njegov spomin počasti s podelitvijo medalje. Pogreb bo danes. Poleg tega vo začeli zbirati prispevke za člane njegove družine. 48 JORDANCEV UBITIH PRI IZRAELSKEM NAPADU Streljanje se je končalo šele ob 4.45 zjutraj TEL AVI V. 11. — Izraelske čete so nehale danes ob 4.45 zjutraj po krajevnem času obstreljevati jordansko utrdbo Kalkilja. Pročrle so do kraja Azzun 80 km v notranjosti jordanskega ozemlja. Obe strani sta se po osemurni bitki odzvali pozivu nadzorstvene komisije OZN, naj prenehata sovražnosti. Izraelske vojaške oblasti so objavile poročilo, v katerem zatrjujejo. da je med boji neka izraelska enota zasedla vas Kalkilja, uničila policijsko postojanko in se nato vrnila v svojo bazo. Poročilo dodaja, da se je enota spopadla z oddelki arabske legije, katerim da je začala hude izgube. Na izraelski strani pa je bilo 9 mrtvih in 12 ranjenih. Izraelsko zunanje ministrstvo je objavilo poročilo, s katerim opravičuje izraelski napad m opozarja kralja Huseina, naj preneha «z jordanskimi kršitvami izraelskega ozemlja«. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Moše Lešem je kritiziral glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda in generala Burnsa. «Združ,eni narodi, je deja Lešem, so brez moči spričo jordanskega napada in so na ta način prisilili Izrael, da se upre arabskim napadom z lastnimi sredstvi. Po podatkih nadzorstvene komisije OZN je bilo zaradi izraelskega napada ubitih okoli 48 Jordancev. Poveljstvo a-rabske legije pa je popoldne sporočilo, da so imeli Izraelci nad 60 mrtvih medtem ko da znašajo jordanske izgube 25 mrtvih in 13 ranjenih. Jordanska vlada je takoj poslala komisiji OZN za premirje protest, v katerem pravi med drugim, da so po ukinitvi sovražnosti tri izraelska letala še dalje bombardirala bližnjo jordansko vas Azzun. Glavni štab jordanske vojske pa je objavil sledeče poročilo; ob 0.20 danes zjutraj je znatno število izraelskih čet ob podpori topništva in oklepnih sredstev napadlo jordanske vasi na področju Kalkilja. Jordanske sile so odgovorile. Jordanske oblasti so takoj obvestile nadzorstveno komisijo . za premirje, toda izraelski napadalci se niso odzvali ukazu, naj ustavijo ogenj. Boji so se nadaljevali do 4.30, ko so Izraelci zaprosili komisijo OZN za posredovanje, naj bi se na obeh straneh pre nehal ogenj.« Uradno javijajo, da je bil jordanski kralj Husein osebno navzoč pri akciji jordanskih čet, ki so odgovorile na napad. Danes zjutraj je imela jordanska vlada izredno sejo in je o izraelskem napadu obvestila dve diplomatski predstavništvi arabskih držav ter Velike Britanije, Francije in ZDA. General Burns je odšel skupno z drugimi opazovalci OZN na kraj bitke. Danes je poslal zadevno poročilo glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu. Glavni tajnik Arabske lige Hasuna pa je danes izjavil, da je izraelski napad «nov dokaz izraelske napadalnosti«. ODNOSI ZKJ S KP SZ IN S KP BOLGARIJE Razlike so v pojmovanju sil socializma in sodelovanja Tudi z bolgarsko KP so razlike glede marksistične teorije in prakse - Zadeva s pismom KP SZ o ZKJ - Praksa bo pokazala - Medsebojno sodelovanje se nadaljuje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Poročilo o razgovorih med CK ZKJ in CK Bolgarske komunistične stranke -poudarja obojestransko željo, da se v interesu teh narodov in socializma poglobijo medsebojni stiki. Izkušnje iz preteklosti so pokazale nesmiselnost take po• litike, ki ne bi šla za tem, da se odstranijo nenaravne in umetne ovire med obema državama. Zato se lahko obisk bolgarske parlamentarne delegacije ocenjuje kot pozitiven korak, čeprav bi bilo napačno misliti, da so s tem obiskom rešena vsa osnovna in načelna vprašanja medsebojnih odnosov. Uradno poro* čilo o bolgarsko - jugoslovanskih razgovorih, ki ugotavlia obojestransko soglasje, ' da bo nadaljnje sodelovanje temeljilo na medsebojnem spoštovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, kaže, da so se v razgovorih pojavile težave in nesoglasja, ter neprečiščena stališča o raznih bistvenih vprašanjih socialistične teorije in prakse. Zato bo po mnenju jugoslovanskih političnih krogov proces medsebojnega spoznavanja in ra- DANES ZADNJI RAZGOVOR 0 SUEZU med Hammarskjoeldom in trem ministri? PIneau zatrjuje, da «r»i nobene podlage za pogajanja« Favzi izreka zadovoljstvo nad izjavami Eisenhowerja NEW YORK, 11. — Danes popoldne je bila napovedana tajna seja Varnostnega sveta, ki ji je predsedoval Pi-neau. Trajala je od 15.30 do 16.10 po krajevnem času. Zjutraj pa so Selwyn Lloyd, Pineau, Favzi in Hammar-skjoeld nadaljevali pogajanja Današnji razgovor je trajal dve uri in 40 minut. Po razgovoru je Pineau izjavil, da -se posamezna stališča niso spremenila- Lloyd je izjavil, da je ponudba Eisenhotverja, da pride v OZN, če bi njegova navzočnost lahko koristila, ((interesantna«. Egiptovski zunanji minister Favzi pa ni hotel dati nobene izjave in dejal, da si te pridržuje za zvečer na večerji, ki mu jo je priredilo združenje novinarjev v OZN. Na tej večerji je Favzi izjavil, da so sedanja pogajanja ((resen napor v številnih smereh, da se najde mirna rešitev sueškega vprašanja«. Nekemu novinarju, ki ga je vprašal. ali imajo sedanji diplomatski razgovori o Suezu namen najti rešitev vprašanja Dvodnevni neredi v Hong Kongu so terjali 42 smrtnih žrtev Med neredi, ki so jih organizirali agenti Kuomintanga, so demonstranti opustošili več stanovanj, zažgali nekaj šol in civilnih poslopij ter razbijali in uničevali trgovine HONG KONG, 11. — Ze drugi dan so bili danes v dveh predelih Hong Konga hudi neredi, ki so jih organizirali kuomintanški agenti. Neredi so se začeli ob praznovanju kuomintanškega praznika in izgovor je bil prepoved policije, da se razobesijo kuomintanške zastave. Neredi >o se začeli včeraj v mestnem predelu Kowloon, ko je na tisoče kitajskih nacionalističnih demonstrantov napadlo trgovine in stanovanja naprednih Kitajcev in jih opustošilo. Nereci so se nadaljevali vso noč. Demonstranti vo razbili in zažgali več avtomobilov ter zažgali dve šoli. Srd demonstrantov se je obrnil tudi proti vsem Evropejcem in proti policijskim agentom, katere so napadli s kamenjem. Danes kmalu po deseti uri so kitajski nacionalisti razdejali prostore dveh kitajskih levičarskih sindikatov v predelu Tsun Wan ter zažgali pohištvo in arhive. Uradno javljajo, da je bilo danes v tem kraju 30 mrtvih, pri včerajšnjih neredih v Kovvloonu pa 12, tako da je bilo v dveh dneh skupno 42 mrtvih. Vladni predstavniki izjavljajo, da so mrtvi žrtve spopadov med nacionalisti in pristaši LR Kitajske in ne žrtve policijske ali vojaške intervencije. V Kowloonu so uvedli policijsko uro od 19.30 do 10. jutri zjutraj. V Tsun Wanu so demonstranti napadli tudi li K 0 nastal po j nekatere kinematografe, dve |(j tči * eiia v Tridentu, tekstilni tovarni, neko privat- J L iih l0®ramatične te- nn ',ann'/ani‘* neko banko in °te)ZdN, 11. — Predsednik Eisenhovver je na svoji današnji tiskovni konferenci izjavil, da bi bil pripravljen osebno posredovati pri Združenih narodih, če bi ta njegova pobuda prispevala k rešitvi sueškega vprašanja. Dodal je, da so pri politiki ZDA glede Sueza glavno vodilo štiri načela, ki jih vsebuje sporazum med 18 državami v Londonu, to je: spoštovanje egiptovske suverenosti, učinkovito poslovanje Sueškega prekopa, iz uprave prekopa naj se izloči politični vpliv sleherne države, Egiptu naj se da večji primernejši del dohodkov. «Načrt 18 držav, ki je bil predložen Na-serju, je nadaljeval Eisenbo-wer, ni nikoli določal, da se o sueškem vprašanju ni mogoče pogajati, le da se ta načela priznavajo.« Glede vesti iz Londona in Pariza, da v teh dveh prestolnicah niso zadovoljni z ameriškim stališčem, je Eisenhovver odgovoril, da je o tem govoril danes zjutraj z Dullesom in ga vprašal, ali je bila glede tega z britanske strani kaka pritožba. Dul-les je odgovoril negativno. Kar se tiče Francozov, je Eisenhovver izjavil, da vodijo ti vojno v Alžiru in zato so bolj občutljivi glede sueškega vprašanja. ali pa določiti mehanizem za bodoča pogajanja, je Favzi odgovoril: «Bili bi zelo zadovoljni, če bi mogli najti rešitev, toda v pomanjkanju te bomo morali vsaj iskati podlago za rešitev«. Zatem je Favzi izjavil, da z zadovoljstvom pozdravlja Eieenhovverjeve izjave, da je pripravljen priti v Varnostni svet med debato o Suezu, če b njegova navzočnost lahko koristila. Na vprašanle ali izjava E-g.pta glede sodelovanja s koristniki prekopa vsebuje koncepcijo mednarodnega posvetovalnega in opazovalnega organizma, ki bi imel oblast določiti sankcije v primeru kršitev, je Favzi odgovoril, da namerava Egipt napraviti vse konstruktivne korake, ki so v njegovi moči- Na vprašanje ali se je napredovalo pri razgovorih z Lloydom in Pinea-uom, je Favzi izjavil, da ((obstaja resen napor v raznih smereh, da pride do mirne rešitve«. Glede egiptovskega stališča dci konvencije iz leta 1888 je Favzi izjavil, da je Egijt ponudil tri alternative: 1. ohraniti to konvencijo tako, kakršna je, 2. ohraniti jo s pristopom drugih držav, 3. izvesti revizijo in videti, ali bi jo lahko nadomestili z drugim mednarodnim sporazumom. Britanska delegacija je medtem sporočila, da se Selwyn Lloyd ne bo vrnil jutri v London, kakor je prvotno nameraval. Ameriški državni tajnik Dulles ki se je po razgovoru z Eisenhowerjem vinil v New York, pa je izjavil, da se bo ustavil v New Yorku do konca zasedanja Varnostnega sveta in da bo or časa do časa šel v Wa-shmgton, da se razgovorja s predsednikom in z drugimi člani vlade. Dodal je, da imajo pogajanja v Varnostnem svetu svoj ((normalen tek«. Po novem razgovoru, ki je bil nocoj v Hammarskjoeldo-vem uradu, pa je francoski zunanji minister Pineau izjavil, da pri razgovorih ni bilo nobenega napredovanja. Se zadnji razgovor bo jutri. Dodal je, da bo jutri popoldne tajna seja Varnostnega sveta, v soboto zjutraj pa javna seja. Pineau je dalje izjavil, da ni nobene podlage za pogajanja, in je dodal: »Bilo je samo kup besed. Jutri zjutraj bo zadnji sestanek in jaz bom odpotoval v soboto popoldne v Pariz kakor v programu.« Iz Colomba javljajo, da je cejlonska vlada predložila E-giptu, Veliki Britaniji in Indiji nov načrt za rešitev sue-šsega spora. Ta načrt naj bi temeljil predvsem na rešitvi gospodarskih vprašanj, ki izhajajo iz sueškega spora. Ta rešitev bi pozneje omogočila rešitev političnih vprašanj. V Kairu pa je egiptovski minister za tigovino Abu Nos-seir na tiskovni konferenci izjavil, da kljub spora zaradi nacionalizacije Sueškega prekopa se egiptovski uvoz in izvoz stalno veča. Dodal je, da so trgovinski odnosi z Veliko Biitanijo ostali na normalni v.šini, Egipt je po nacionalizaciji uvozil za 3 milijone šterlingov angleškega blaga. F-ancija pa je avgusta letos izvozila iz Egipta 26.000 bal bombaža proti 12.000 v istem mesecu lanskega leta. Egiptovski tisk poroča, da je Francija kupila v septembru za 35 odstotkov celotne količine bombaža in da je sal- do francosko e egiptovskega kiiringa, ki je znašal konec julija ti milijonov egiptovskih šterlingov, padel sedaj samo na 2 milijona- Pripominja se, da. če se bodo francoske nabave nadaljevale kakor do sedaj, bodo gospodarski ukrepi Francije proti Egiptu zgubili vse svojo učinkovitost, ker bo Egipt zaradi zmanjšanja klirinškega salda lahko normaliziral svoje nabave na francoskem trgu. Kongres francoskih radikalov LION, 11. — Danes se je začel v Lionu 52. kongres radikalne in radikalno socialistične stranke, pri katerem sodeluje 2500 delegatov, Navzoči so tudi uradni opazovalci iz ZDA, Anglije, Kanade. Holandske. Pakistana in Izraela. Predvideva se, da bo kongres trajal tri dni in pol. Danes zjutraj je bila svečana otvoritev, popoldne pa so diskutirali o izključitvi bivšega ministrskega predsednika Ea-gara Faura iz stranke. Kongres je izključitev potrdil ‘ 924 glasovt proti 333. Jutri se bo začela debata o splošni politiki. Kaže. da Mendes France še vedno uživa podporo večine, ki mu je danes burno ploskala. Pri predsedniški mizi je tudi častni predsednic Herriot. Angleški konservativci na kongresu LLANDUDNO, 11. — Danes se je ob navzočnosti 4 tisoč delegatov začel letni kongres britanske konservativne stranke. Po pozdravnem govoru župana mesta Llandudno so začeli razpravo o prvi točki dnevnega reda. to je o Suezu. Razprava se je sukala okoli sledeče resolucije: «Kongres se obvezuje podpirati vlado pri njenih naporih, da pride do pravične rešitve sueškega vprašanja.« Na zahtevo skupine ((upornikov« so dodali še besede: ((Rešitev, ki naj zagotovi mednarodno nadzorstvo nad prekopom v skladu s predlogi konference.« Kongres je samo z enim nasprotnim glasom odobril resolucijo, ki odobrava politiko vlade v zvezi s Suezom ter obsoja ravnanje laburistične stranke. Ob zaključku debate o zunanji politiki je kongres odobril tudi resolucijo, ki odobrava kolonialno politiko vlade. Minister za kolonije je ob zaključku zadevne debate skušal predvsem opravičiti politiko vlade na Cipru. Med debato o Suezu so nekateri delegati kritizirali a-meriško politiko in hvalili politiko francoske vlade. Samo en delegat, poslanec Wlliam Yates, ki je pred dnevi branil stališče Egipta, je napadel zunanjo politiko angleške vlade in je dejal, da tej politiki primanjkuje vodstva in da «vodi vsearabsko javno mnenje h komunistom«. Ob zaključku debate o zunanji politiki je minister Nut-ting obtožil laburistično stranko, da je »zabodla vlado v hrbet« med sueško krizo. Sporočil je, da bo Eden ponovno govoril o Suezu v soboto na kongresu. Minister je celo primerjal vojaške priprave vlade v Sredozemlju z vojaškimi glije med zadnjo vojno. Dodal je, da so samo te vojaške priprave ustvarile upanje na rešitev brez uporabe sile. «Brez vojaških priprav bi se vladi zgodilo isto kakor prejšnjim vladam y zadevi Aba-dana.» Nutting je dodal, da se bo Velika Britanija trudila, da se doseže zadovoljiva in mirna rešitev. «Toda ne bomo iskali samo mirne rešitve: zahtevamo tudi pravično rešitev. Hočemo sporazum, ne predajo. Ce Združeni narodi ne bi bili iz enega ali drugega vzroka ' zmožni napraviti svojo dolžnost o tem, nas to ne bi razrešilo obveznosti, da napravimo mi naso dolžnost. Odločeni smo napraviti vse, da nadzorstvo nad prekopom ne pride v roke ene same države. To je naš smoter in nasa odločnost.« zumevanja kot uvod v politiko stvarnega sodelovanja precej dolg in postopen. Najprej je namreč potrebno razčistiti razna aktualna vprašanja jugoslovansko - bolgarskih odnosov, značaj družbenih sprememb v obeh državah ter stališča do vsebine in oblike sodelovanja komunističnih partij. Realno je pričakovati, ugotavlja Jugopress, da se bo stališče, ki se bo zavzelo, temeljilo na spremenjenem mednarodnem položaju in sedanjem položaju socialističnih sil v svetu. Glede jugostovansko-sovjet-skih odnosov in komentarjev, ki so se pojavili v zahodnem tisku v zvezi z nedavnim obiskom Hruščeva v Jugosla- sovjetskih odnosov. Končno sodbo o posameznih pogledih na bistvena vprašanja sodobnega družbenega razvoja, zaključuje Borba, pa bo dala praksa. B. B. mio u Zagreba BEOGRAD, 11. t- Delegacija KP1 je prispela danes v spremstvu članice CK ZKJ Vide Tomšič v Zagreb. Po prihodu so člani italijanske delegacije obiskali tovarno elektromotorjev Rade Končar, kjer so se razgoravljali s čla- ni delavskega sveta, tehničnim vi ji ""in’ maršala" Tita'"v So- vodstvom in vjetski zvezi, pa ugotavlja no- cojšnja Borba, da so zahodni komentatorji izkoristili te sestanke za predpostavke, ki ne temeljijo na dejstvih. Kdor danes trdi, da je med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo prišlo do resnih nesoglasij, ugotavlja Borba, ta samo kaže svojo nepoučenost, kajti dobro je znano, da so med Sovjetsko zvezo, odkar se je pričel proces normalizacije, poleg nesoglasij v mnogih vprašanjih, tudi odprta vprašanja in razlike v pogledih v prvi vrsti razlike v pojmovanju o silah in elementih socializma v današnjem svetu ter o pogledih glede načina in oblike medsebojnega sodelovanja. Gre torej za nadaljevanje svobodne in enakopravne izmenjave misli o odprtih vprašanjih in ticso-glasjih, ki jih niti ena niti druga stran nikdar nista skrivali. V zvezi s pismom CK KP SZ drugim partijam, v katerem se, kot kaže, trdi, da ZKJ ni popolnoma marksistična in leninistična organizacija, temveč organizacija s socialdemokratskimi tendencami, ugotavlja Borba, da to pismo ni v skladu z načeli moskovske deklaracije o odnosih med KP SZ in ZKJ, ter izraža prepričanje, da je to vprašanje sedaj razčiščeno in da se podobne stvari v bodoče ne bodo ponavljale. Borba ugotavlja, da razlike v pogledih na posamezna vprašanja sodobnega sveta, vštevši tudi vprašanja odnosov do ideje tako imenovanega socialističnega tabora, niso opira niti Jugoslaviji niti Sovjetski zvezi, da razvijata in izpopolnjujeta medsebojno sodelovanje, katerega osnove so jasno form utirane v treh jugoslo-vansko-sovjetskih dokumentih. Zato ni nobenega razloga, da bi omenjene razlike v bodoče predstavljale resne ovire za nadaljni razvoj jugoslovansko- MARTIN0V INTERVJU LISTU «D1E PRESSE>, Sporazum Gruber-De Gasperi ima še vso svojo veljavo Južnotirolsko prebivalstvo se sme za svoje pravice obračati le na italijanske oblasti DUNAJ, 11. — Ust «Die Presse« je danes objavil intervju z italijanskim zunanjim ministrom Martinom. Na prvo vprašanje, če je minister mnenja, da je italijanska vlada vezana na pariški sporazum De Gasperi-Gruber in če ima ta sporazum še sedaj svojo veljavo, je minister Martino odgovoril, da italijanska vlada ni nikoli zanikala, da je s tem sporazumom sprejela obveze do Avstrije. Te obveze pa so se izčrpavale razen v sklenitvi določenih sporazumov tudi v priznanju avtonomije prebivalstvu tridentinske in južnotirolske dežele, kjer prebiva manjšina nemškega jezika. Jasno je, da ima v tem smislu sporazum še vso svojo veljavo. Na drugo vprašanje, če i-ma avstrijska vlada pravico posredovati pri italijanski vladi ter se zanimati za usodo etniške skupine nemškega jezika na Južnem Tirolskem, je Martino odgovoril, da postavlja to vprašanje problem, ki zasluži pojasnilo enkrat za vselej. Martino je priznal, da ima avstrijska vlada pravico posredovati pri italijanski vladi glede na izvajanje sporazuma De Gasperi-Gru-ber. Seveda pa mora biti to posredovanje nujno omejeno na obveze, ki jih je Italija s tem sporazumom sprejela. Z drugimi besedami je italijansko stališče, da sporazum ne more in ne sme dovoljevati vmešavanja v italijanske notranje zadeve. Južnotirolsko prebivalstvo se torej za izvajanje svojih želja očitno ne more posluževati avstrijskih oblasti, temveč se mora o-bračati izključno na italijanske oblasti na način, ^i ga določajo italijanski predpisi splošnega in specialnega značaja. V zvezi z izvajanjem bistvenih točk sporazuma, zlasti pa glede dvojezičnosti ter avtonomnih pravic v pokrajinski pripravami za obrambo An- upravi, je Martino izjavil; «1- tHija smatra da je izvajala temeljne obveze, ki izhajajo iz sporazuma« Glede nekaterih podrobnosti pa je Italija sama prosila za mnenje avstrijske vlade. Avstrijsko zunanje ministrstvo je obljubilo, da bo poslalo dokument z avstrijskim stališčem, ki ga bi do potem na italijanski strani z največjim razumevanjem in prijateljstvom proučil:. Četrto vprašanje se je nanašalo na določilo o zaščiti manjšin v italijanski ustavi. Minister je odgovoril, da se to določilo na široko izvaja. Potem je minister Martino izjavil, da smatra, da je edino primerno sredstvo za odstranitev nesporazumov in razlik v stališčih o položaju, ki je na podlagi sporazuma nastal za manjšino nemškega jezika v tridentski in južnoti-rolski deželi, odkrita izmenjava misli med Italijo in Avstrijo po diplomatski poti. Minister je za primer navedel priznanje študijskih naslovov (priznanih je 21 takih naslovov). Progrešano letalo z 59 vojaki LONDON, 11. — Od sinoči pogrešajo ameriško vojaško le-taio, v katerem je bilo 50 ameriških vojakov, ki so se vračali iz Anglije v ZDA, in 9 članov posadke. Letalo je odpotovalo ob 18.30 z ameriškega oporišča v Lakenheath v Angliji in je bilo namenje-n>* na Azorske otoke. Zadnjič se je letalo javilo ob 20-59. Gre za štirimotorno letalo vrste C-118. Domnevajo, da je letalo padlo v morje približno 500 km od Lakenheatha. GENOVA, 11. — Angleški pisatelj Archibald J. Cronin je danes odpotoval s parnikom »Cristoforo Colombo« v Ameriko, kjer bo ostal do prihodnje pomladi, so st ogledali znamenitosti mesta. Jutri se bo delegacija razgovaijala s člani CK ZK Hrvaške. Delegacija JLA na obisku v SZ MOSKVA, 11. — Na vabilo obrambnega ministrstva SZ je prispela danes v Moskvo delegacija JLA. ki jo vodi generalni polkovnik Pavle Jak-šič. Švermova izpuščena PRAvtA, 11. — Agencija CTK javlja, da je bila Marija Švermova danes izpuščena iz zapora na predlog državnega pravdnika. Švermova je bila obsojena na dosmrtno ječo na procesu proti Slan-skemu. Njena kazen je bila nato znižana na deset let je-čg. Sedaj pa je bila Svermo-vh ižpuščeng zarffdi dobrega vedenja, potem ko je odsedela polovico kazni. Agencija CTK pripominja, da «je bil vzgojni namen kazni dosežen«. V Jugoslaviji trije novi aluminijski kombinati BEOGRAD, 11. — Zvezni izvršni svet je pred dnevi, kakor smo poročali, odobril program za izgradnjo aluminijske industrije v Jugoslaviji. Clan zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek je na današnji tiskovni konferenci u-gotovil, da program, ki se bo uresničil v 10 letih, predvideva izgradnjo treh aluminijskih kombinatov s skupno zmogljivostjo 265.000 ton letne proizvodnje aluminija. Kombinati bodo zgrajeni prt Titogradu v Crni gori, pri Mostarju v Hercegovini in pri .Splitu v Dalmaciji. Program določa tudi povečanje zmogljivosti kombinata Kidričevo v Sloveniji. Kombinati bodo zgrajeni na področjih, kjer so bogata nahajališča boksita, lignita, t.-gromne količine hidroenergije in precejšnje rezerve magnezija. Ti kombinati in hi-drocentrale, ki se |e gradijo, bodo povezani v celoto. Prvi kombinat z letno zmogljivostjo 100.000 ton bo zgrajen pri Titogradu s finančno - tehnično pomočjo Sovjetske zveze in Zahodne Nemčije. Dosedanje odkrite rezerve boksita zagotavljajo proizvodnjo za ISO let. Po mnenju Leskošjca ima Jugoslavija vse gospodarske pogoje za razvoj aluminijske industrije. Ima bogata ležišča boksita sedanje odkrite rezerve znašajo okrog 120 milijonov ton boksita. Poleg tega je Jugoslavija za Norveško najbogatejša v hidroenergetskih virih. Njene zmogljivosti, ki znašajo okrog 60 milijard kilovatnih ur letno, se izkoriščajo samo s 4,7 odstotkov Pcleg velikih možnosti za plasiranje aluminija na d°Pa" čem in inozemskem tržišču, bo izgradnja aluminijske industrije odprla velike možnosti za razvoj metalno predelovalne, strojne in elektroindustrije Jugoslavije. V Bonnu so se 9. in 10. oktobra začela pogajanja med jugoslovansko Ut zahodnonem-ške delegacijo o izgradnji a-luminijske industrije v Jugoslaviji. Razgovorov so se udeležili tudi zastopniki zahod-nenemškega gospodarstva. Pogajanja se bodo v kratkem nadaljevala. Znižane cene za turistične usluge LJUBLJANA, 11. — Na današnjem sestanku Turistične zveze in gostinskih zbornic Slovenije so določili cene za turistične usluge za prihodnje turistično sezono. Nove cene, ki so nižje od dosedanjih, so določene na osnovi cen v sosednih državah. Inozemski turisti bodo pred glavno in po glavni sezoni imeli 30 odst. popusta na ceni v glavni sezoni. Na sestanku so dalje proučili tudi vprašanje popusta za kolektivne obiske in za daljša bivanja. ti VREME VČERAJ NajviSja temperatura 16,9. naj-nižja 10,7. ob 17. uri 15,7, zračni tlak 1029,5 stanoviten, veter 18 km na uro. vlaga 61 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 17,6. Z m Danes, PETEK, 12- Maksimilijan. ^ , ISone ob Sonce vzide ob 6.17 in za 17.25. Dolžina dnevai D.™-vzide ob 13.46 In zadjle Jutri, SOBOTA, 13. oktoM Edvard, kr.. Robk*. IZJAVA Tll/ismil SEKCIJ ŽELEZNIČARSKIH Sl\IIIK\l(lV Splošna stavka železničarjev proti nepopustljivosti vlade Stavkali bodo v ponedeljek in torek 48-urno stavko so napovedali tudi poštarji Tržaške sekcije Sindikata italijanskih železničarjev, Avtonomnega združenega sindikata italijanskih železničarjev (CISL) in Enotnega sindikata železničarjev (UIL) so izdale enotno poročilo, v katerem pravijo, da bo od 24. ure v nedeljo do 24, ure v torek 48-urna splošna stavka železničarjev, ki šo jo napovedali vsi vsedržavni sindikati železničarjev. Sindikalne organizacije se odločile za stavko, ker je vlada potrdila svoje odklonilno stališče čo temeljnih zahtev železničarjev, ki pravijo, da je skrajni čas, da se tem zahtevam ugodi. Železničarji zahtevajo, da morajo njihove plače ustrezati raznim funkcijam, pri čemer jim je treba priznati tudi skromne poviške, da bodo lahko krili zvišanje življenjskih stroškov. Izboljšati je treba tudi pomožne prejemke in sprejeti prehodne norme, ki jih zahte.vajo sindikati. Nadalje mora nova juridič-na urecitev jamčiti sindikalne svoboščine na kraju dela, izvoljeno zastopstvo železničarjev v upravnem svetu ter imenovanje predstavnikov v disciplinsko komisijo in komisijo za napredovanje; maksimalni delovni urnik 48 ur na teden in pravico do tedenskega počitka, zaradi česar je treba spremeniti znani dekret 1631-1923. Končno je treba tudi urediti vprašanje periodičnih poviškov ter oc praviti neupravičene razlike. Sindikati tudi zavračajo poskus, da bi povezovali prejemke železničarjev in delovne pogoje s finančnim stanjem železnic, kajti nihče jim ne more pripisovati odgovornosti za morebitno pa-sivo. Dovolj časa je že preteklo za proučevanje zahtev železničarjev in za razne diskusije in vlada že dolgo ve. kaj hočejo železničarji. Stavka se lahko še prepreči, če se vlada odpove svojemu negativnemu stališču, s čimer se lahko prihrani državi velika ;motna škoda. Železničarji tržaške železniške direkcije bodo skupno s svojimi tovariši iz vse države ponovno dokazali svojo strnjenost z udeležbo v stavki. 15. in 16. t.m. bodo stavkali tudi poštarji, o čeme pa bomo obširneje pisali jutri. cijo. s katero izraža solidarnost z delavci, ki se bodo morali zagovarjati pred sodiščem pred obtožbo, da so se udeležili »nedovoljene manifestacije«. Gre za delavce, ki so se vračali proti domu s sindikalnega zborovanja na Trgu Venezia za časa stayke električnih varilcev ladjedelnice Sv. Marka julija 1955. Takrat je policija razgnala množico in prijela nekaj delavcev in sindikalistov. Tudi na skupščini aktivistov vseh strok Nove delavske zbornice CGIL so protestirali proti sojenju delavcev in sindikalistov, katerim so izrazili svojo solidarnost. Solidarnost z obtoženimi delavci in sindikalisti Na svoji predvčerajšnji seji je glavni ocbor tržaške sekcije FIOM sprejel resolu- Skupščina aktivistov DZ Za uresničenje sindikalne enotnosti Predsinočnjim je bila na sedežu Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Zonta skupščina sindikalnih aktivistov vseh kategorij, ki so jo sklicali, da bi nadaljevala razpravljanje, ki ga je pričela izvršna komisija Nove DZ o temi »sindikalna enotnost in naloge CGIL«. Skupščini je predsedoval tajnik Nove delavske zbornice Benini, ki pripada socialistični struji- O vprašanju je poročal član tajništva DZ Arturo Calabria, ki je poudaril stremljenje po enotnosti delavcev v tovarnah in na raznih deloviščih ter širjenje zavesti, da bodo delavci uresničili nasproti delodajalcem svoje zahteve le, če bodo združeni. Nato je Calabria poudaril, da se je treba stalno truditi in potegovati za krepitev enotnosti v duhu enotne linije CGIL, pri čemer se je treba tudi sklicevati na uspehe, ki so bili doseženi na podlagi enotnih akcij, kot na primer za časa enotne stavke varilcev CRDA v skupnih nastopih uslužbencev Acegat, podjetja Farma-coterapico Triestino itd. Z okrepitvijo akcijske e-notnosti ter z delovanjem v sami CGIL ob premostitvi slehernega sektaštva in raznih pomanjkljivosti bodo delavci prispevali k pospešitvi združevanja ne glede na i-deološke razlike v enotni sindikalni organizaciji, ki bo neodvisna od delodajalcev in vlade ter od strank. Ta enotna sindikalna organizacija pa bo morala biti tudi demokratična v svojem notranjem u-stro.iu in življenju ter pri sestavljanju svojih zahtev, pri čemer bodo morali sodelovati delavci vseh struj. Diskusija je poudarila o-snovne pojme, ki morajo na- Kmetje, razsodi Iz nabrežinske občine so nam te rini sporočili, da hodi po tamkajšnjih vaseh neki egospodn iz Nabrežine, ki na* govarja kmete, naj se vpišejo kot člani v ustanovo ((Federazione coltivatori d:rctlis, ki ima v Trstu svoj sedež v Ul, Roma. Tega «gospoda» iz Nabrežine že poznamo in dobro vemo, «kam taco moliv. Večkrat smo namreč že morali o njem pisali, zlasti ob priliki občinskih volitev. In vsakikrat smo moralj obsojati njegovo početje. Tudi zdaj je tako! Kmet iz Medje vasi, s katerim smo o tej zadevi včeraj govorili, num je povedal, da je bil omenjeni »gospod« tudi v njihovi vasi, da je obiskal vse hiše in kmete nagovarjal, naj se vpišejo v o-menjeno ustanovo. Zal mu je to tudi v precejšnji meri uspelo. A na kakšen način? Ta gospod, ki je v izvršnem odboru omenjene ustanove, namreč obljublja kmetom, da jim bo ((Federazione ccltlvaton diretti« pomagala za brezplačna zdrai'ila in zdravnika v primeru bolezni, za izplačilo vojne škode, za dokončno obnovo med vojno požganih hiš in gospodarskih poslopij itd., če. bodo postali elani te ustanove. Vse te obljube premamijo marsikaterega kmeta; čaka pa ga neljubo presenečenje. Tako kot kmeta, s katerim smo se včeraj pogovarjali. Tudi on mu je verjel in se dal ujeti na limanice. Včeraj pa je odšel v mesto, ker mu je sin bolan; pa tudi sam bi moral k zdravniku in nato v bolnišnico. Potrkal je na vrata ustanove «Federazione coltivatori diretti» v Ul. Roma in s tremi izkaznicami V ' roki vprašal uradnico, h kateremu zdravniku naj gre, kje bo dobil brezplačno zdravila itd. Skratka: iskal je pomoči po lepih obljubah. Uradnica ga je začudeno pogledala, zmajala z glavo m mu odgovorila: «Per il momente niente ancnra.i) Ce hoče k zdravniku, si ga bo moral plačali sam; Če mora v bolntšnico. si jo bo moral plačevati sam. Naši kmetje bi imeli v jiri-meru bolezni brezplačna zdravila in zdravljenje v bolnišnici, če bi tudi na našem ozemlju veljal zakon, kakor v Italiji, o vzajemnem socialnem zavarovanju kmetov. Toda ta zakon ni bil še razširjen na naše področje in ni nam znano, da bi ((Federazione coltivatori diretti« kaj ukrenila, da bi bil razširjen, medtem ko sta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov to že veikrut zahtevali. Kmet iz Medje vasi nam je tudi povedal, da omenjeni Nabrežinec pravi po vaseh, da se bosta Kmečka zveza *n Zveza malih posestnikov združili z ustanovo vColtiva-tori diretti« in da bo vse eno- Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sodelujeta v borbi za zaščito pravic naših kmetov in se tudi lahko združita. ker imata enake cit je; nikakor pa se ne oi mogli združiti z ustanovo «Federazione coltivatori diretti«, ki nasprotuje osnovnim pravicam naših kmetov, ki ne mara slišati o naših narodnih pravicah, o zastopstvu naših kmetov pri raznih iavnih u-stonovah, o slovenskih kmetijskih tečajih, o zaščiti razlaščenih kmetov itd. O tej ustanovi, ki lovi naše kmete v svojo mrežo, pa so ji koristi našega kmečkega človeka popolnoma tuje, smo že večkrat pisali. Kaže da je zdaj potrojila svoje napore, da bi na en ali drug način privabila k sebi slovenske kmete. Naši kmetje lahko sami razsodijo, kaj jim je storiti in kdo zares brani njihove koristi. Kar jim zdaj obljublja ((Federazione coltivatori diretti« in še več pomoči jim v vsakem primeru nudita Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, ki sta s svojimi številnimi nastopi v o-brambo splošnih interesov našega kmetijstva in pravic posameznih kmetov dokazali, da jima je pri srcu obstoj in napredek naših kmetov. Podlegel poškodbam Od ponesrečencev, ki so jih včeraj sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo, je samo eden podlegel poškodbam, in sicer 77-letni Giulio Romano iz Ul. Geppa. Stari mož, ki je bil v svojih mladih letih profesor jn predvsem . učitelj plavanja, je predvčerajšnjim popoldne odšel z doma. a ko je hotel prekoračiti Ul. Ghega, ga je tovornik s prikolico podrl na tla, pri čemer je Romano u-daril z glavo ob trdi tlak. Ker so mu v bolnišnici u-gotovili prebitje lobanje, se zdravniki zaradi njegovega naravnost obupnega stanja niso, izjasnili, ker so bili prepričani, da zanj ni več pomoči. In res je mož ob 1.30 ponoči podlegel poškodbam- Zanimivo je, da je nesrečo opazila z okna stanovanja tudi Romanova hči, ravno tako profesorica telesne vzgoje, vendar zaradi razdalje in ljudi, ki so se zbrali na cesti, ni vedela, da se je ponesrečil njen oče. vdihovati vso akcijo za dosego sindikalne enotnosti, hkrati pa pokazala, da je med vsem delavstvom obeh sindikalnih organizacij globoko občutena potreba in nujnost enotne organizacije. Hkrati pa so se tudi navzoči obvezali, ča bodo navezali tesnejše etike z vsemi delovnimi tovariši, da se utre pot enotnosti. Udeleženci skupščine so končno odobrili delovanje CGIL in izvršne komisije Nove DZ-Na skupščini so razpravljali tudi o svobodni izbiri zdravnika INAM ter odobrili resolucijo, ki jo je glede tega vprašanja sprejel generalni svet sindikatov Nove DZ. Resolucija poudarja, da je treba čimprej uvesti svobodno izbiro zdravnika ter odstraniti sleherno obotavljanje o-srednjih organov INAM, za kar je potreben tudi sporazum s pokrajinskim združenjem zdravnikov, s tem se bo zagotovila bpljša zdravniška oskrba zavarovancev. „ Zaključno zasedanje novinarskega kongresa Predsednik vlade Segni ni mogel priti na kongres Na dopoldanskem zasedanju 6. kongresa italijanskega tiska je pozdravil kongresiste minister za delo Vigorelli, ki je opravičil predsednika vlade Segnija, da ni mogel priti na kongres in izrazil poseben pozdrav tud: v njegovem imenu. Minister je nato govoril o stalno večjem pomenu tiska in o odnosih med njegovim ministrstvom in italijanskim tiskom. Nato je napovedal več pomembnih ukrepov, katere sedaj proučuje vlada zato, da bi ustvarili ugodnejše življenjske pogoje za vse državljane. Na zasedanju so izglasovali resolucijo, v kateri pozivajo novinarji vlado, da čimprej reši vprašanje strokovne novinarske zbornice, o čemer je vlada že odobrila zakoniki načrt. Istočasno so pooblastili ' vodstvo federacije, da preclaga potrebne spremembe o zakonskem predlogu Popoldansko zasedanje kongresa, na katerem so glasovali o novem statutu federacije, se je zavleklo v noč. Na zasedanju so ponovno izvolili za predsednika federacije italijanskih novinarjev senatorja Bergaminija. Kongresisti so si včeraj popoldne ogledali naprave čistilnice Aquila in Miramarski grad. OBISK MINISTRA ZA DELO IN SOCIALNO ZAVAROVANJE m; G RELI! ODLOČEN ENOTNOSTI VSEH SSIL Na očitek, da je PSI povezan s KP, je Vigorelli ugotovil povezanost PSDl z drugimi strankami - Za Trst bodo več storili kot doslej Minister za delo in socialno zavarovanje Vigorelli ie sinoči ob 20. uri obiskal sedež. tržaške federacije PSDI. V dvorani se je zbralo precejšnje število članov. Ministra je pozdravil član vodstva tržaške federacije PSDI prof. Dulci, Zahvalil se mu je, da je sprejel vabilo za obisk piekvalifikacijskih tečajev. Nato je poudaril, da v nekaterih krogih govorijo, da bode ti tečaji ukinjeni. Zato je zaprosil ministra Vigorellija, naj se zanima, da bodo ti tečaji še nadalje delovali in naj se učni rok teh tečajev podaljša na 18 mesecev, da se omogoči popolna strokovni izobrazba tečajnikov. Glede Socialistične enotnosti, o kateri se sedaj razgo-varjajo s tržaško federacijo PSI, je prof. Dulci dejal, da je prepričan, da se bo ta e-notnost uresničila. V odgovoru je minister Vigorelli zagotovil vse svoje zanimanje za tržaška vprašanja S SINOČNJE IZREDNE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Včeraj se je začela razprava o novem načrtu družinskega davka Svetovalec odv. Pogassl (KP) je ugotovil, da zakon o lokalnih financah omejuje občinam pobiranje neposrednih davkov in jim vsiljuje povišanje posrednih davkov Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena izključno razpravi o zakonu št. 703 o lokalnih financah. Prvi je govoril svetovalec ing. Battigelli, ki je izrazil svoje nezadovoljstvo, da je odbor dal svetovalcem pre. malo časa na razpolago za proučitev tega vprašanja. Nadalje je ing. Battigelli priznal, da je nov načrt za družinski davek v korist delavcev in uradnikov z nizkimi in srednjimi dohodki. Hkrati pa se je zavzel za tiste davkoplačevalce, ki vršijo svobodne poklice, češ da ne uživajo zadostnih odtegljajev, kot jih uživajo delavci in uradniki. Na to njegovo prizadevanje mu je odgovoril podžupan prof. Dulci, ki je dejal, da medtem ko je občina točno obveščena o vsaki liri zaslužka tistih delavcev in uradn1-kcv. dohodki tistih, ki vršijo svobodne poklice, pa ne morejo biti neposredno nadzorovani in se mora občina zadovoljiti s tem kar sami prijavijo- Sicer pa je dejal prof. Dulci, to določa tudi zakon, ki se ga občinska uprava mori strogo držati. Komunistični svetovalec odvetnik Pogassi se ni strinjal z odbornikom Rinaldinijem, ki je v svojem poročilu izjavil, da je pretekla občinska uprava vodila pravilno davčno politiko. Da je bila ta politikg pvotiljudska. je dejal odv. Pogassi, so pokazale volitve, ki so prisilile novo upravo, da je napovedala program socialno usmeritve, kar so komum-sL in ostala leva opozicija vedno zahtevali. Nato je odv. Pogassi poudaril, da je na ža-los* še vedno v veljavi stari p>_tiljudski davčni sistem, ki ga zakon št. 703 še nadalje uveljavlja. Ta zakon vedno bolj omejuje občinam pobiranje neposrednih davkov in jim vsiljuje vedno večje povišanje posrednih davkar o-ziroma trošarin. Zato potrebuje zakon n lokalnih financah obširne reforme. Poleg tega pa ne smemo pozabiti da proračun tržaške občine ne bo nikoli u-ravnovešen, dokler bo mesto preživljalo tako veliko gospodarsko krizo. Nato je odv. P<-gassi dejal, da je komunistična skupina vzela na znanje nekatere predloge občinskega odbora, ki, čeprav ne predstavljajo najboljše rešitve, vsaj upoštevajo za družinski davek stare predloge KP glede povečanja osnovnega odbitka na 300 000 lir. Nadaije se je odv. Pogassi strinjal s progresivno stopnjo davčne obremenitve družinskega davka. Kljub temu, je dejal odv. Pogassi, pa je treba odborov sklep sprejeti z nekaterimi pridržki ih z novimi predlogi. Zato 'bi bilo že sedaj umestno določiti 25 odst. odbitka obrtnikom, spolovinarjem in malim gospodarskim podjetjem, kot je bil določen 50-odstotni odbitek celavcem in uradnikom. Nato je predlagalo ustanovitev davčne konzulte, kar je občinski svet že svoj čas sklenil. Svetovaiec odv. Morpurgo (PLI) je poudaril, da se razprava nanaša predvsem na povišanje davkov. In prav to dejstvo mora občinski svet upoštevati. Poudaril je, da je tržaško prebivalstvo že preveč obdavčeno in da je treba zato dobro premisliti, kaj se sklene. Nadalje je odv. Morpurgo, ki v občinskem svetu zastopa ekonomsko desnico, izrazil svojo zaskrbljenost za »previsoko obdavčenje« visokih dohodkov. Svetovalec dr. Morelli (MSI) pa je kot njegov kolega ing. Battigelli dejal, da je bilo dano svetovalcem premalo časa za proučitev tega tako važnega vprašanja. Odv. Agneletto (SDZ) pa je poudaril, da bi morala biti progresivna stopnja povečana ne na 12 odst., ampak na 40 odstotkov. Dalje je dejal, da bi morali združiti občinski in državni davek na dohodke v en sam davek. Drevi ob 18. uri bo redna seja občinskega sveta. Skupščina poštarjev V soboto 13. t.m. ob 18.30 bo na sedežu njihovega krožka skupščina vseh poštarjev s sledečim dnevnim redom: vsedržavna stavka poštarjev dne 15- in 16. oktobra. Skupščina je enotna in jo sklicujejo vsi sindikati te stroke (SILP, SrLULAP in FIP). Nezgodi na delu Med deiom pri dvigalu v bližini hiše št. 4 v Ul. Fontana, ki ga prenavljajo, je 69-letni Benedetto Zulian iz Vi-colo delle Rose nehote postavil včeraj okoli poldne roko med kolesje pogonskega stroja, ki mu je stisnilo prste desne roke in mu povzročilo precejšnje rane. Takoj po nezgodi se je mož odpravil v bolnišnico in ker so mu tam ugotovili tudi verjetne mišične poškodbe, so ga zdravniki pridržali na II. kir. oddelku, kjer pa bo moral ostati le kakih 10 dni. Podobna nezgoda ve je v prvih popoldanskih urah pripetila tudi 36-letnemu tiskarju Armandu Benciju iz Vico-lo Ospedale Militare med delom v tiskarni «Modernogra-fica« v Drevoredu 20. sept., kjer mu je tiskarski stroj skoraj odrezal zadnji členek prstanca leve roke. Opeka na glavo Mectem ko je bil 49-letni Alessandro Palanin iz Ul. R. Manna včeraj zaposlen pri gradnji hiše na vogalu ' Ul. Pascoli z Ul. Rossetti, je nepričakovano padla nanj opeka, ki ga je podrla na tla. Delavcu so priskočili na pomoč in ga takoj poslali z re- šilnim avtom v bolnišnico, kjer so, mu zdravniki ugotovili poleg rane na čeljusti in številnih prask po rokah in nogah tudi lažji možganski pretres, zaradi česar so ga iz previdnosti sPreJell na II. kir. oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Palanin ozdravel verjetno že v' 10 dneh. O Ravnateljstvo CRDA v Tržiču je sporočilo, da bo zvišalo ladjedelniškim delavcem doklado za menzo, in sicer za 18 lir na dan. Kar pa je pri tem vse obsodbe vredno, je dejstvo, da je ravnateljstvo ponovno sprejelo nov u-krep, ne da bi se prej sploh pogajalo in posvetovalo s sindikati. in dejal, da bo v bodoče napravil za Trst več kot do sedaj. Nato je minister izrazil svoje zadovoljstvo, da se no prenehati in prdpričan sem, da bo prenehalo, V nekem mojem volilnem govoru na preteklih upravnih volit- vprašanje brezposelnosti v Tr-jvrh sem dejal, da se bo član- stu normalizira in da se Trst postopno vključuje v gospodarsko življenje ostalih italijanskih mest. Pri tem moramo omeniti, da je bil minister Vigorelli zelo slabo obveščen o brezposelnosti in o gospodarskih težavah našega mesta. Trst preživlja danes kot včeraj največjo krizo dela in največjo gospodarsko krizo. Nato je minister Vigorelli zagotovil, da vlada proučuje celotno vprašanje tržaškega gospodarstva in vprašanje pre. kvalifikacijskih tečajev. Sporočil je, da pripravlja načrt za strokovno izobrazbo mladine, za njihovo delovno usposobljenost in kvalifikacijo. Dejstvo je. je dejal minister, da se danes večina mladincev predstavi na borzi dela z izjavo, da znajo vse, samo da dobijo zaposlitev. V resnici pa ne znajo ničesar ali skoraj ničesar Dolžnost države je, je nadaljeval Vigorelli, da da mladini strokov- no kvalifikacijo. Hkrati pa je treba misliti tudi na prekvalifikacijo invalidov, tuberkuloznih delavcev in drugih. Glede tržaških prekvalifi-kacijskih tečajev je minister Vigorelli zagotovil, da bo branil njihov obstoj. Nadalje je govoril o novem zakonskem načrtu, ki ga osebno pripravlja, za preureditev socialnega ze varovanj a, za povišanje pokojnin INPS, za večjo pomoč tuberkuloznim delavcem itd. Nato je minister Vigorelli govoril o vlogi socialistov v Italiji in ugotovil, da danes Italija nima dejanske socialistične stranke. Zato moramo povečati našo družino z našo združitvijo z drugimi so-c alisti. Ne smemo se čuditi, da v borbi za socialistično e-netnost naletimo na odpor pri KPI, KP in predvsem pri desnici. Prepričan sem, da na piihodnjih volitvah demokratična fronta štirih strank ne bc dobila niti 50 odstotkov glasov, če bo nadaljevala po dosedanji poti: Zato moramo izvesti socialistično enotnost. Nekateri pravijo, da je PSI povezan«:* KPI. Saj smo tug d. mi povezani z drugimi strankami., ...Vse to mora konč- stvo uprlo vsakemu voditelju stianke, ki bo zavračal socialistično enotnost. Danes ponavljam to mojo trditev. Večina od vas in večina naših tovarišev v Italiji je za socialistično enotnost. Zato moramo premagati vse predsodke in vse zamere, da dosežemo ta cilj. Na dan, ko se bomo predstavili prebivalstvu z združenimi socialističnimi silami, bomo imeli na naši strani večino prebivalstva, ki čuti potrebo po moralni in serialni obnovi. Z našimi silami moramo dati naši državi enotno socialistično stranko«. Na dražbi oddana dela Vladni generalni komisariat sporoča, da so bila od 5. t. m. dalje na zasebni dražbi dodeljena naslednja dela: gradnja vojašnice za komisariat javne varnosti v Miljah, za skupni znesek 36,750.000 lir (dela bo izvršilo gradbeno podjetje Cerbone Domenico iz Trsta), mizarska in podobna dela v 51 stanovanjih v ljudskih hišah v Miljan bo za 16.865.875 izvršila mizarska delavnica To-soratti iz Trsta: gradbeno podjetje CESIA iz Trsta bo za 11,850.000 lir razširilo cesto od državne ceste št. 14 do Drage; podjetje Luigi Prešel iz Trsta pa bo za 1.685.460 lir izvršil letošnjo napeljavo v 6 ljudskih hišah v Miljah. O Vladni generalni komisariat sporoča, da je bil razpisan natečaj za dodelitev štipendije v znesku 400.000 lir za šolsko leto 1956-57, ki bo dodeljena diplomiranim absolventom za fiziko in matematiko, ki se hočejo specializirati v geofiziki pri geofizič-nem inštitutu v Trstu. Natečaja se lahko udeležijo tudi akademiki, ki se bodo v kratkem diplomirali v omenjenih vedah. Interesenti lahko dobijo podrobna navodila na vseh univerzah. Do nadaljnjega bo grad Mira-nwr zaprt za občinstvo.,,, ker je notranjost potrebna po- PraviK . * , IZPRED KAZENSKEGA S0DISCA ZA 27 IZVRŠENIH TATVIN obsojen na 40 mesecev zapora Policija je nepridiprava izsledila na podlagi raztrganega zastavljalnega listka in prijave enega izmed okradencev Patrulja policijskih agentov v civilu je 21. julija letos zjutraj med službenim obhodom po mestu opazila na tleh na vogalu Korza s Trgom sv. Katarine nekaj lističev in ker je vse kazalo, da gre za raztrgano polico zastavljalnice, so agentje pobrali vse koščke in odšli na poveljstvo. Se pač ne dogaja vsak dan, da bi našli raztrgano polico in prav zaradi tega se je v preiskovalnih organih zbudil sum, da nekaj ni v redu. Po dolgem in potrpežljivem delu se je agentom posrečilo S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA ZAKLJUČENA DISKUSIJA o pokrajinskem pravilniku lzvohlev predstavnikov pokrajine v nekatere komisije Na sinočnji seji pokrajinskega sveta so razpravljali predvsem o pravilniku pokrajinskega sveta in nato izglasovali nekaj sklepov o imenovanjih 'V razne komisije. Daljša polemika se je vnela okrog popravka že sprejetega člena 38 pokrajinskega pravilnika, ker predvideva ta člen v izrednih primerih omejitev diskusije, ' če tako na predlog predsednika ali katerega koli svetovalca sklene občinski svet. Brez diskusije so bili nato odobreni členi 51-54, ki se nanašajo na interpelacije svetovalcev, člen 55 pa so nekoliko spremenili in na predlog svetovalca Wei-sa (KP) izključili iz njega odstavek, ki omejuje število resolucij, katere lahko pred-lože svetovalci v primeru, da z odgovorom predsednika ali odgovornega odbornika niso zadovoljni. Naslednji členi pravilnika se nanašajo na predložitev resolucij, način glasovanja, zapisnik sej in zastopstvo manjšine v raznih komisijah. Vsi ti členi, med katerimi je zlasti pomemben zadnji člen 78, ki določa, da ima opozicija pravico biti zastopana v vseh komisijah pokrajinskega sveta, so bili odo; breni brez diskusije, kot tudi naslednji členi, ki se nanašajo na nekatere dolžnosti predsednika in druga proceduralna vprašanja. Nato je pokrajinski svet odobril nagrade, katere bodo za svoje delo dobivali svetovalci, odborniki in predsednik. Svet je določil, da bo prejemal predsednik 209.000 lir na mesec, namestnik predsednika 140.000 lir, odborniki 60.000 lir in svetovalci iz okolice za vsako zasedanje po 3.000 lir in iz mesta po 1.500 lir. V drugem delu seje so izvolili svetovalce Bazzara (PRI), Persoglio (DC) in Wei-sa (KP) za revizorje zaključnega obračuna za leto 1956, V pokrajinsko komisijo, ki ureja ribje trge in je sestavljena iz raznih predstavnikov, pa so imenovali odbornika Pittonija. V komisijo, ki določa povprečno ceno za določanje potrošnega davka sta bila nato imenovana veterinar Legiša in agronom Bambi, Po ostrega protesta svetovalca Siškoviča (KP) pa je prišlo pri volitvah štirih članov v pokrajinsko sanitarno komisijo. Svetovalec je namreč predlagal, da bi med temi štirimi člani upoštevali tudi znanega tržaškega zdravnika dr. Pincherla in bi tako celoten ’ pokrajinski svet soglasno odobril predstavnike v tej komisiji. Do tega sporazuma pa ni prišlo, ker večina ni hotela sprejeti predloga opozicije, proti čemur je ponovno ostro protestiral sveto valeč Siškovic, ki je poudaril da je prišlo ponovno do primera, ko večina noče sprejeti utemeljenih predlogov opozicije, in iz tega razloga izjavil, da se bo njegova skupina vzdržala glasovunja. V začetku pokrajinske seje je predsednik Gregoretti poročal o obisku ministra Ro-mite, o čemer smo podrobno poročali že v včerajšnji številki «Frimorskega dnevnika«. sestaviti polico, vendar so u-gotovili le. da gre za dva različna in prav gotovo izmišljena priimka zastavljalca. Edino kar je bilo pristnega, je bilo zastavljeno blago, to je dragocena zapestnica in zlata ogrlica. Sreča je priskočila na pomoč agentom in ti so odkrili človeka, ki je imel na vesti dolgo vrsto tatvin. Naslednjega dne je namreč solastnik nabrežinskega kamnoloma Giovanni Sonzogno prijavil policijskim organom, da so mu neznanci ukradli ogrlico in zapestnico, in sicer prav tisto, ki ja bila zastavljena in katere polico so našli na tleh. Jasno je bilo, da je mogel izvršiti tatvino le človek, ki je dobro poznal stanovanje in zaradi tega so agenti u-smerili preiskavo v okolje pri kamnolomu zaposlenih delavcev. Tako so ugotovili. da se je 31-letni Arturo Bulfoni iz Ul. Romana v Tržiču javil 21. julija na delu namesto ob 7. kar ob 10. uri. Ker je bilo gotovo, da je neznanec zastavil ukraceno zlatnino, če ne prej, pa vsaj o* koli 9. ure, je sum padel na mladega delavca, ki je moral slediti agentom na poveljstvo, kjer se je začelo njegovo zasliševanje. Izgovori,' da je zamudil vlak in podobno, so bili iz trte izviti in Bulfoni je končno izpovedal vse. kar je imel na vesti. To pa ni malo, kajti ko so preiskovalni organi vse sešteli, so ugotovili, da je na pogled nedolžni mož zelo spreten tat, ki je izvršil 27 tatvin, medtem ko se mu je ena ponesrečila. Junija lani, je začel s pripovedovanjem Bulfoni, je iz izložbe trgovine Luciana Mi-niussija iz Tržiča ukradel fotografski aparat, nekaj dni kasneje pa je «olajšal» Sal-vatora Morgero iz Nabrežine za 10.000 lir v gotovini in nekaj zavojčkov cigaret «Nazio-nali«. To tatvino je izvršil, ko se mu je posrečilo odpreti žabico na baraki, ki jo je Morgera spremenil v toba-karno. Oktobra lani je vdrl v trgovino v Tržiču praznih rek, iz katere pa je prišel s precejšnjim zavojem novega perila. Istega meseca je ukradel Nerini Lenac por. Blažič iz Tržiča posodo za smeti, medtem ko je Brunu Benussiju, lastniku trgovine v Tržiču, u-kradel dežni plašč in moški suknjič. Na vrsti je bila njegova sedma tatvina, a ta se mu je ponesrečila. Hotel je okrasti Salvatora Morgero, kateremu je že vzel cigaret in denar. Za prizorišče pa si je izbral moževo stanovanje. Ker mu ni uspelo, je poskusi ponovil marca ali aprila letos, in tokrat je odnesel poleg ženske ure in zapestnice tudi več rjuh. Mož je kradel, kar mu je pač prišlo pod roko, kot na pr. album in okvire za slike, zračnice za kolesa, žličke za kavo, moške čevlje, moško uro. ki jo je ukradel svojemu delovnemu tovarišu Liviu Sansiju, električni brivski _a-parat, pokrov za stranišče, železno posteljno mrežo in kuhinjske stole, kolesa ter celo električne ogrgpalnike za kopalnice ter seveda tudi zavoj perila, kot se je to zgodilo pozimi lani, ko je ukradel Alfredu Bartoliju srajco in dva para dolgih spodnjih moških hlač. Po uspelem vdoru v stanovanje Salvatora Morgere je Bulfoni spremenil področje dela; tokrat si je ,izbral kot objekte hiše v gracnji in kadar je kakšno opazil, jo je takoj sklenil »pregledati«. Pri tem si je prisvojeval lesene lestve, pleskarski pribor in podobno, vendar je vseeno tu pa tam vdiral v stanovanja, ko se mu je seveda ponudila ugodna prilika. Ena izmed njegovih akcij je povzročila Brunu Malisanu kar 100.000 lir škode, ker mu je odnesel poleg nogavic in perila ter steklenice konjaka tudi nekaj zlatnine in fotografski aparat. Končno je «obiskal» Sonzo-gnovo stanovanje, kar je bil njegov zadnji uspešni vcor, ki pa mu je odprl vrata v zapor. Za seboj na zatožno klop pa je mladenič potegnil tudi svojo 24-letno ženo Folgore in 50-letno taščo Adalgiso Zambon por. Bartolini, stanujoč skupno z njim v Tržiču. Slednji dve sta bili obtoženi posesti ukradenega blaga ter sta bili za to tudi obsojeni, in sicer Folgore na 2 meseca in 15 dni pripora ter na 5000 lir denarne kazni, Bartolini-jeva pa na 2 meseca in na 4000 lir. Obema so priznali vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon in sicer pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list. Sodišče je seveda obsodilo tudi Bulfonija, in sicer na strogo kazen: za svojih 27 tatvin in eno poskusno bo moral mož sedeti kar 3 leta, 4 mesece in 15 dni v zaporu ter plačati 30.000 lir globe-Sedaj Bulfoniju ne preostane drugega kot čakati na prizivno razpravo v upanju, da mu bodo novi sodniki vsaj delno znižali kazen, kar pa je zelo malo verjetno. Rreds. Fabrio, tož. Amodeo, zap. Urbani ( OLEDAIlSČA ) V nedeljo ob 17.30 bo v obč. gledališču »Verdi« prvi simfonični koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Pasquala Rispola in s sodelovanjem pianista Luciana Bertolinija. Na sporedu so Weber, Saint Saens, Bianchi in Beethoven. SNE za Tržaško ozemlje V soboto 13. oktobra ob 20.30 uri na KONTOVELU Joseph Kesselring DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi v nedeljo 14. t.m. v dvorani na stadionu »Prvi maj« plesno čajanko Začetek ob 17. uri. VABLJENI! članov Tržaškega filatelističnega kluba «L. Košir« bo v soboto 13. t. ro. od 15. do 19. ure in v nedeljo 14. t. m. od 9. do 12. ure v Ul. Roma 15-11. Vstop prost dbkbsnN) Excelsior. 15.30: 'PW"°- % Holderi, K. Novak. . . [. Feaice. 15.30: »Donatella«. Martinem. G Ferzett - • Nazionale. 16,00: azioaaie. it>.w ,lv dne«. G. Cooper G. * pr|)crit Filodrammatico. 16.ou. „^0. motiv«. M. Bl>nZ>orn?' ,'s sivo Supercinema. 15.30: * obleko«. G. Peck. ^ jso- Arcobaleno. 16.00: »Dam iač«. Fernandel. - Astra Rojan. 16-00: «Tr Mjrton Poželenje«, V. Lei« ■ Brando. ,, , , ,1310 to- Capltol. 15.30: »Mož Z V ko«, F. Sinatra. K. R®* iUlva-Cristallo. 16.00: «Yfellk?lvo. nje«. R. R.van. V. M1.VJ' ^ Grattacielo. 15.00: obleko«. G. Peck. J. j , tp Alabar, f> Moderno. 16.00: «PaPi«e»' brizi. M. Fiore. . . m 1'** brizi. M. nore . in <* Savona. 16.00: »V PeKTh0!nlISt?, zaj». A. Murphy. M. ^ vd-Viale. 16.00: «Cirkuški gi». C. Gonzales. J- potni)*!' Vittorio Veneto. ° Grai?ie. * nje v zavodu«. B-Norih. ... ..siueO' ™ Belvedere. 15 30: «Na Marconi. 16.00: ®*?Pr'wo<*l. « dina«. J. Dean. Nj.,,xje>. Massimo. 16.00: VVidmark, D. F^L Novo cine. 16.00:. «PoveD ^ fltk Moona«, R. Hudso . ^ derson. _ „„»nika»i Odeon. 16.00: «Tr.n«» Heflin. R. Roman: ' f Radio. 16.00: «Rarila>’• chard, J. Levvis. a, Venezia. 15.30: «CutnffV;Vi h.' M1 a dol et n imPr ^" -aU'' Skedenj. 16.00: »Odkar - C2 O L S H E VESTI Na Višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1956-1957 v ponedeljek dne 15. oktobra ob 10. uri s sv. mašo v cerkvi sv. Antona starega. Ravnateljstvi Državne trgovske akademije in Državnega učiteljišča v Trstu sporočata, da se bo začel redni pouk v ponedeljen 15. t. m. Dijaki obeh zavodov se zberejo ob 9.30 pred cerkvijo prt Sv. Ivanu, da prisostvujejo otvoritveni šolski maši. Ljudska prosveta Pevski zbor »Primorec« iz Trebč bo priredil samostojen koncert v nedeljo. 14. t. m. ob 17.30 v -prosvetni dvorani pri Sv. Barbari. Prosvetno društvo v Barkov-ljah bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo. 14. t. m. ob 18. uri v društvenih prostorih (Frarvklovetn) z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so vsi člani in pevci, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora. Darovi in prispevki Motoklub »Adria« iz Doline daruje 20.000 lir za Dijaško Matico. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. oktobra se je v Trstu rodilo 6 otrok, poroka je bila ena, umrlo pa je 5 oseb. POROČILA STA SE: težak Mario Pieri in gospodinja Con-cetta Ugo. UMRLI SO: 65-letni Luigi An-tonini, 63-letni Giovanni Braz-zatti, 80-letni Cesare Romano. 57-letni Mario Vissi, 46-lemi Josip Tuljak, —------------ NOČNA SLUŽBA LEKARN V OKTOBRU INAM - Al Cammelio. Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza. Ul. Montorsino 9 (Rojan): Vernari, Trg Valmaura 10: Vielmetti. Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skedniu. Avio podrl pešca Okoli 16.30 je 47-letnega I-vana Kalčiča iz Šentjakobske ulice na Korzu povozil s svojim Fiatom 66-letni Giovanni Seppi iz Ul. Galleria, ki je bil namenjen na Goldonijev trg. Ečen izmed očividcev je o nesreči obvestil osebje Rdečega križa, ki je prišlo po ranjenca z rešilnim avtom in ga nato odpeljalo v bolnišnico, kjer so ga izročili v varstvo zdravnikom U. kir. oddelka. Ti so si takoj pridržali prognozo, ko so uvideli, da je Kalčičevo stanje precej resno: ugotovili so mu namreč izredno hud udarec na prsnem košu z verjetnim zlomom reber ter precejšen Šok. Z enako prognozo so nekaj ur kasneje sprejeli na istem oddelku 77-letno Tereza Ju-riševi{ por. Kreševič iz Ulice M. Polo, ki je malo prej meč hojo po Ul. Gatteri na vogalu z Ul- Ginnastica nerodno padla, pri čemer se je tanila nad levim očesom. Njeno stanje je resno predvsem zaradi možganskega pretresa, ki je posledica udarca z glavo ob trdi tlak Nesreča med Igro Zaradi zloma počlahtnice desne roke vo včeraj popoldne sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 30 dneh 10-letno Annomari-jo Flego iz Ul. Giulia, ki se je v spremstvu matere zatekla po pomoč v bolnišnico. Dekletce je povedalo, da so je med igranjem v zavodu v Ul. Ginnastica zaletel vanjo neki fant, ki je tekel po dvorišču, kjer je bila tudi 0-na PETEK, 12. oktobra 1’ TRST FOSTajA|2M prc 1L30 Lahki orkestri; gar jS davanje; 12.10 Za ,Y^,re; *?u bal'4; kajflžAS ~V~>vctu,jg Paul Dirkaš: La Perl. ,»*“ j>je^ Glasba po željah: ■u r”T«Ji glasba; 18.00 Prokofjev 3. J. za klavir in orkester ja{>r Havdn: Rondo; 18 ,Jo v(ie police: 18.40 Črnske du mi; 19.00 Orkester .. IK 19.15 Radijska „ Priljubljene melodije, n,; A, 20.05 Orkester March«* r()C«rf Moški zbor Bojan , .ukilLajt 20.48 Fantazija iz du"p ret; 21.00 Umetnost m j: v Trstu; 21.15 Čajko je jezero; 22.00 Iz ževnosti in umetnosti. ptri j cert tenorista D.uS?‘nija % 22.38 Borodin: Sin^V* 23.02 Ritmi ir. Jo2"8 23.30 Nočne melodije. TRST *• 11.45 Schubert: Štiri* orK^J. zi op. 90; 12.10 I* Ferrari; 17.45 Ko««**)'; ojf. ke Gabriele Valit ,irjg|r* Simfonični koncert, nando La Rosa ParoC- K 0 V K %l= Poročila v slove« a 13.30 in 19.00. , .,inl: ' Poročila v jigit; 12.30. 17.45 in 22 00. 5.00-6.15 Spored i* 6.15 jutranja Spored iz Ljubljane. za dobro jutro; • pjubV; 8.00-12.00 Spored 12 KaJ A& 13.45 Ugani z nam. ,.epo n 14.20 Zapiski naše«« l4.40 ,a 14.30 Zabavna \ir rada ritmov m 17.00 Spored iz FdLj 11 Ritmi in popevke; spoJJV v glasbi: 18-09-^/iIjoPlft/ Llubljane; 19-20 Fr, iz gi; 20.00-23.00 Spore^efl-ljane; 23.10 Operni SLOV»"i«ftE -K TSJffsgNf} dijaki roman — ”, Manu el a - X.: 8 50 „ j željah; 10.15 P°PLne: JlijsA 11.00 Za dom in * m V‘i ster spored operne raznihj(ov glasbe; 12.00 Pesm cti< * dov; 12.40 Nekal mazurk; 13.15 v glasba: 18.15 avtorjev poie JTi M ®v,i(4V 18.45 Igra trio ^1^%: ta; 20.00 Tedenski jjj tlčni pregled. tiva1:„ije*- canski radijski fff.iosiaviJ in plesi narodov ,j TEl EVI^e: p 17.30 spored za ve*1'/ S potovanja; 2 'iro^r Eugenio Scribe: bm.etna * , Slovenskega ° gledališč* --------------.M, Sl ov«I!>f senen oddelek ]4. za mladino jf naprfi' m, vodi’ y Solo bp ic°r kušeni trzaš« Adrijan V.U«- *jf, VpisovanJes Vi1? ,) tobra v UL S|0lc <<"> tel. 3H-236. 'f od V' urac.nih uriih )7. ^ 13. in od M' x ZAH f Globoko *ustv° f sjlSf likih izra/ov s°*get* smrti našega 0 Alojzija A se iskreno zabv® ki so kakorfco’* ppejftie min nepozabne) Trst, 1210.19S|i ŠIBAK VPLIV SOCIALISTOV V FRANCOSKI VLADI Obljube in stvarnost v socialni in davčni politiki Nastop vlade republikanske ronte s socialističnim vodstvom je Fri velikem delu * ovnega \prebivalstva Franke vzbudilo upanje v mož-'°st 'zboljšanja njegovega gozdarskega in socialnega sta. t!J“- V tem smislu pa je do- to bilaRca Gu>’ Molle-^ve vlade precej neugodna ‘° bilanco moremo vpisati uvedbo starostnih pokoj-‘ll- 'n tritedenskega letnega opusta ter zmanjšanje pod-. 1 z omejitvijo osnovne zadene mezde, kar je, v pri-V ri 2 obljubami, zares ma-T ? ooienjenimi ukrepi se 'okrog 280 milijard frankov, broma 2 odstotka nacional-dohodka, porazdelilo v '|nst socialno ogroženih in e6a dela delavcev. Toda če upoštevamo da so velik de! ‘■Milijard zbrali od delav-„Vn uradnikov s pomočjo ”v ov’ tedaj izgubi ta po-Zuelitev nacionalnega do-'odka v korisi delovnih slo-*v Pot *u. To Mollet izjavil, da «oktobrske-, mu sklepu Guy Molletove ga sestanka« o vprašanju zvi. | vlade. «V nobenem primeru »'edic Pa je v glavnem po- aica dejstva, da je vlada J* Molleta ostala v okvi-1 “usedanjih fiskalnih predpisov. Kljub temu, da socialisti že v let kritizirajo francoski ^vcni sistem in kljub temu, so v svojem volilnem pro-aMu dali v,dno mesto davč-,,j 2eIormi, se Guy Molletova “a ne upa pristopiti k ■bonemu izvaianju. Ta vlada sicer ie večkrat uvedla no. _ davke, a se struktura “ne obremenitve skoro ni ^men'la. Prvi dopolnilni v 151 so bili namenjeni za-r°vanju finančnih sredstev v* postni fond in so pri-n 1 do 10-odstotnega povila Ja neposrednih davkov. it,'1)66 so Izglasovali pogojno, n 6 bi privedli do povi-«18 V davka na dohodek za v aljnjih ]b odstotkov, če s nedavno razpisano pro- Jov°ijno dizavno posojilo za stre ne bi prekoračil 150 mi- hme stroškcv vojne v Al- ''isrd Ce frankov dav' VzP°bedimo strukturo U ?nega pritiska pred uved-p0 eb dopolnilnih davkov in Xfibe- Tak° je na pr. a davka na promet jjj,8 °d t>0 odstotkov na 56 U[jelolkov, medtem ko se je pt,e2ba davka na plače in ktlvJet‘i dvignil od 10 odstot- “del na 12. Medtem pa se je .n "lezit^*33 davba na plače M ,? zvišal od 9 odstotkov htzvi. odstotkov. Iz tega je Phr'^110’ da teza davčnega “"‘ni re,i'tivno bolj bre- lt, 1 delovne sloje, kot pa tu^jal'ste. Zaradi tega se vjaj kr'tizira Guy Molletova iir(1 a’ da svoje načrte v Al-cjjl " in delno tudi «so-raC(je,) reforme — izvaja na 'stih družbenih slojev ri*i iVa*sfva na škodo kate-sti- Se ie izvajala «finančna Vlad z izrazito des "ut tendencami. To po- ,„5t 'udi neuspeh nekega ®nrpU^a finančnega ministra »e]t0 era> da bi uvedli vi- klu davčno stopnjo na lu- "o n*16 avtomobile. Nasprotna se “rsi; ■'lUje šanja mezd sploh ne bo, med tem ko predlog o njihovem blokiranju kaže vprav na na-srrotne namene vlade. Guy Mollet je sicer obljubil da ti predlogi ne bodo stopili v veljavo preden te vlada ne b* posvetovala s sindikati. A tudi brez tega posvetovanja je odgovor sindikatov že sedaj znan- Sindikati Generalne konfederacije dela ne odstopajo od zahteve po «povečanju mezd, ali priznanju posebne premije«, kot nadomestila za podražitev življenja. Toda veliko vprašanje je, če bodo sindikati ponovno posegli po stavkah, če bi vlada ne spre->la njihove zahteve. Politična dejavnost te konfederacije je vsa usmerjena na uresničenje enotnosti akcije s socialisti (kljub kritiki na račun vladne notranje in zunanje politike), tako da je s to po-lit ko povsem nezdružljiva ak-ciia, ki naj bi vodila do splošne stavke proti vladni politiki v vprašanju mezd. Verjetno se bo taka morebitna akcija razvijala v obliki posameznih stavk v podjetjih. Krščanski sindikati so v svojem protestu proti omeli enim vladnim predlogom m 'bolj žolčni. Generalni sekretar teh sindikatov je v poslednji številki njihovega lit ta ((Sindikalizem« izjavil med drugim tudi naslednje: «'zkušnja iz poslednjih let le v zadostni ,ni tri dokazala, da sindikalna \akcija more vsilili sestanek ki ga nekateri zainteresirani krogi ne želen. Pri tem se ima vsekakor v mislih lanski oktobrski sestanek Edgarja Faurea s sindikati, ki se je vršil po valu sta^k v juliju in avgustu, ko so dosegli precejšnje po- i samezne uspehe glede pove- i Čanja mezd Od vseh sindikatov je vse- ne bomg pristali na omejevalne ukrepe glede mezd» — piše istoimenski organ te sindikalne organizacije, ki postavlja tudi vprašanje omejitve porasta profitov. (V teku poslednjih treh let so profiti narastli za več kot 40 odstotkov.) ttForce Ouvriere» ponovno postavlja vprašanje davčne reforme z namenom, da. se pravičneje porazdeli davčna obremenitev na posamezne kategorije prebivalstva. uForce Ourriere« poudarja m dalje, da so ogromni vojni strošk; v Alžiru v glavnem vzrok sedanjih gospodarskih težkoč Francije, a da ima eburžoazija tisoč načinov, da prevrže stroške svojih vojn na pleča onih, ki delajo». i Popularna Gina Lollobrigida in nič manj popularni Mike Bongiorno skušata verjetno ugotoviti vzrok svoje popularnosti; pri tem si Gina pomaga z Mikeovimi očali. NEKAJ PODATKOV II LETOŠNJEGA POROČILA FAO KAKO ZADOVOLJITI INTERESOM PROIZVAJALCEV IN POTROŠNIKOV Pred dnevi je mednarodna | v primerjavi s prejšnjim celo ] skušajo uvažati čimveč suro- organizacija za poljedelstvo zmanjšal. vin za svojo industrijo in in prehrano FAO, ki ima svoj Svetovni pridelek bombaža hkrati zmanjšati uvoz presedeš v Rimu in ki je ena in žitaric se je po najnižjih hrambenega blaga. Poleg tega (zmed specializiranih sekcij OZN, objavila poročilo o svetovnih razmerah v poljedel ski proizvodnji in prehrani. Iz tega poročila izhaja, da se je svetovni poljedelski pridelek v obdobju 1955-1956 v primerjavi s prejšnjim povečal za 3 odtotke. Največji porast je bil zabeležen v Severni Ameriki in v Oceaniji, to se pravi prav na področjih, kjer je višek poljedelskega pridelka in prehrambenega blaga že itak kritičen. Prav tako se je dosegel večji pridelek v nekaterih deželah Daljnega vzhoda. Manjše povečanje pridelka pa so registrirali drugod, medtem ko se je v nekaterih deželah pridelek v tem obdobju ZNANSTVENI POIZKUSI S TEMPERATURAMI OKOLI ABSOLUTNE NIČLE Jeklo postane krkko kot steklo Na -160° zmrznjen pes spet oživel Zanimivi poizkusi s helijem, ki so ga utekočinili le pri - 270,36 stopinj C Velikanski pritisk, ki zgosti vyiko snov, da postane gostejša od naigostejše kovine, temperature, ki gredo v milijone stopinj, svetloba, ki pro-jdie v razdalje milijonov svetlobnih let — to so vsemirski pojavi, ki jih človek ne bo kakor najdelikatnejši položaj j mogel nikoli podrobno pro-Force Auvrierea. Kot sociali-i učiti, še man' pa doseči, pa stično pobarvan sindikat, se !e-ta ne izjavlja ostro proti vladnim ukrepom, ampak le protestira proti enostranske- čeprav si bo svoje že sedaj izredno opremljene laboratorije in naprave še kdove-kjko izpopolnil. Kljub tej svoji nemoči v borbi proti Absolutno ničlo je odkril že prirodi je človek dosegel že | pred sto let; neki francoski marsikatero zmago na temi fizik in znaša 273,15 stopinj področju. Med temi je tudi zelo značilna in važna zmaga, k’ jo bomo sedaj opisali in ki nam marsikaj pove. Gre namreč za to, da je j človeku uspelo ustvariti še nižjo temperaturo, kot jo srečamo v vsemirju in se tako približal absolutni ničli, da ga od nje loči komaj 3 tisočinke stopinje. 'Udi Je podražil tobak. sedanji predlog nove-f”’šel °na ° davKih, ki bo “cnt. na dnevni red parla-6)u n“ sedanjem zaseda-ne vsebuje nikakršne da , 6 reforme v tem smislu, Ptev 1 davčno obremenitev San, na imovitejše sloje. U.u .['“'bister Ramadier je po. "tr. da avn0 predlog «vsebuje le “lih 'u sProstitev» doseda-Vc]a-. davkov, oziroma lajša iti . * oroceduro za davke 0rgabr°šča ustrezne upravne flčitno je, da mora S*a'tio ef°va vlada imeti d' ,..Pred očmi desnico zara-politike v Alžiru daine k-eai zato ue mara staviti "aletp,89’ K' Prav gotovo Por . v Parlamentu na od-Ija ,1)en'h predstavnikov, fdiij Z!,deva gospodarski po-da q““lovnih množic, ni vla-*>;{ Mulleta napravila težji 3 Položaj pa je vedno ffatijg Zaradi stalnega nara-ke - c“n proizvodov širo-di-okn° r°^r'je (indeks cen na );. jj® i® za 4 odstotke viš-'adsk( v 'slelTI času Pojav.ga leta), a tudi zaradi Kard inflacijskega značaja. 'tlH v.?adeva povečanje mezd, ■ ?Vanir0lta Za P°rast povpra la de ’ s® nri tem zanemar- 'ečan(S*Vo' c'? ie b'*° p'> t»i e, oelo nezadostno, da *i So “knadilo porast cen, '1135 se v primeru z letom !totlt Pov®čal(- za 4 do 5 od- Fdeni najboljših gledaliških in Ulmskih igralcev, sir Lawrence Olivier, in « atomska» Marylin Monroe-Millerjeva snemata skupaj »Spečega princa«. Gornja slika nam kaže prizor (nekoliko nad ničlo) iz tega filma, ki še ni končan. Celzija pod ničlo. To je odkril seveda le teoretično, na osnovi računov, ni pa je mogel ustvariti. Ta temperatura pa je najnižis možna tempe-lura pri pritisku, ki je enak 'ličil. Nižje temperature se ne d< ustvariti, ker negativnega pr;tiska ni. Pri absolutni ničli h’ se vsi plini in vse tekočine spremenile v trdno stanje. Zadnji izmed plinov, ki ga n'sc mogli spremeniti v tekočino, je bil helij. Ta čudoviti plin vre še pri temperaturi 268,83 pod ničlo, dočini se rakete z utekočinjenim Vodikom. Taka «goriva» omogočajo večjo naglico pri izgorevanju in zaradi tega omogočajo tudi to, da rakete, ki jim služijo utekočinjeni plini kot pogonska sredstva, dosežejo brzino tudi več tisoč kilometrov na uro. Temperatura med ničlo in 150 stopinjami pod ničlo omogoča številne reakcije kot so n. pr. sinteza kavčuka in plastičnih snovi, ki bi jih sicer ne mogli proizvajati. Medtem ko toplota kaotično pomeša celice, iz katerih je sestavljena tvarina, vrača nizka temperatura celice na njihovo mesto in daje tvarini spremeni v tekočino pri tem-, bolj harmonično in urejeno peraturi 27<* 36 pod ničlo 'n' se spremeni v trdno stanje pri temperaturi 272 stopinj ped ničlo. Svetovni rekord v najnižji temperaturi — 273.147 pod ničlo so dosegli z uporabo postopka demagnetizacije posebnih soli. Ko se te soli postavijo v magnetsko polje.se jnji-bovi atomi orientirajo tako, da postanejo magnetični. Ma-gnetizacijo soli spremlja spro1 ščanje toplote. Ce take soli damo v tekoč helij s temperaturo 272,15 pod ničlo in se na-nadoma magnetsko polje de-magnetizira, se sol ohladi tem bolj, čim večji je napon v magnetskem polju. In tako je pred kratkim bila proizvedena temperatura, ki je komaj za 0,003 stopinje višja od absolutne ničle. Postopno približevanje absolutni ničli traja že več desetletij in to ne le- v teoriji, ampak tudi v praktičnih poizku sih. Uspehi niso izostali. Utekočinjen zrak danes prevažajo že v velikih količinah v kamionskih cisternah, njegova destilacija pa nam omogoča proizvodnjo kisika, dušika in raznih redkih plinov. Tekoči kisik služi za polnjenje večjih raket, dočim polnijo manjše Dobre ceste se same vzdržujejo Lani so ZDA stale avtomobilske nesreče nad 4 milijarde dolarjev, Francijo pa 135 milijard frankov ((Dobre ceste ne stanejo nič, i av tomobilskih nesrečah. V ta pnč pa se same izplačujejo«. | namen so bili tu prikazani »i 'zde ’ “tem ko so se V’5ale V teku IH56- leta P°" ^°htik VseKa za 3,5 odstotkov. sale klol iranja mezd pa tika ve{ je'ek“k»r privedla do še ,razlike med njimi n hkr blokiranje mezd pa Pravo nasprotje tc- df] zahtevajo francoski “Vej. Kut j'kaln°r ^ ztano, so vse sin-p0 orSnnizacije (izvzem-rce Ou vrierc) že pred %je me"®ci zahte vale pove-^'zde mmirr,al ne zajamčene 2]«arafl' Porasta indeksa ^“inj,, ar*'klov široke po-je j ,.Gu-v Molletova vla-* "Bi« i 0'Ulila to zahtevo v l8sno „ Oktobr,, '(kri Iv Pretresli vprašanje *i®U Giuseppina Cafaro, 18-letno dekle iz Massalubrenze pri Neaplju, kos- vsem osmim vprašanjem s področja lahlke glasbe, medtem ko je 45-letni arhivar Edoardo Vismara iz Parme, ki si je izbral za iz-praševalno poaročje kolesarstvo, odpovedal že pri tretjem vprašanju, ko bi moral povedati, da je bil Ganna tisti tekmovalec, ki je leta 1909 prvi prekoračil hitrost 30 km na uro na kolesarski tekmi Milano-Sanremo; 50-letni Gšor-gio Lughi iz Clessa (Trento), ki si je izbral za izpraševalno področje naravoslovje, in sicer alpske gobe, ki jih poznamo nič manj kot 3000 vrst, padel že pri tretjem vprašanju. Za 640 000 lir je 31-letni uradnik Franco Lam-predi iz Florence točno navedel postavo italijanskega nogometnega moštva v mednarodni tekimi Italija-Anglija, ki se je prvič odigrala v Rimu leta 1933. To vprašanje mu je izbrala pianistka Vera Franceschi, • ki je žela velike uspehe v Ameriki, in kamor se sedaj ponovno odpravlja. Na prošnjo napovedovalca je tudi povedal, kakšni bodo po njegovem mnenju rezultati tistih nogometnih srečanj, ki pridejo v poštev za nogometno stavo. Kogar bi to zanimalo, se lahko zamisli nad njegovo napovedjo; X, X, 1, 2, 1, X, l, 1, 1, 1, X, 1, 2, -2, 1. Za Lampredijem je nastopil čudaški Pierluigi Marianini iz Torina, zaradi katerega so sinočnjo oddajo gledali mnogi, ki bi verjetno ne sedli pred televizijski sprejemnik, če bi manjkala ta aktrakcija, Ze ves pretekli teden je bilo ilustrirano časopisje polno njegovih slik v najrazličnejših držah in oblačilih, hkrati pa je objavljalo tudi intervjuje z njim, iz katerih smo izvedeli, da ima mož kar tri doktorate, in sicer iz leposlovja, prava in teologije. Mož tudi l-uje verze, in ima v rokopisu dramsko delo «Bogovi hodijo po stropu«, neki roman z naslovom «Bog je na diugi strani« in še neki drugi, komaj načeti roman ((Poročil sem hudiča«. Ze iz tega je razvidno, da mož verjetno ni povsepi priseben, *e n; to le plod njegovega cinizma, cziroma neke notranje petrebe, da bi imel ves svet za norca. Kljub vsemu temu čudaštvu pa izjavlja, da .ie katoličan, kar se politike tiče, pa da je tako na desno, da bi morali dvorano italijanskega parlamenta razširiti na desni strani, da bi on mogel v njem najti prostor Čudaški Pierluigi Marianini leni filozof, ali filozof lenobe zase. Tudi okoliščina, da si jo kljub svojim trem doktoratom izbral za izpraševalno področje meško modo kaže, da Marianini tega ne jemlje resno, ampak da mu gre p. i tem za neke vrste dejali bi. bolestni eksiblcionizem. Bongiorno mu je zastavil naslednje vprašanje; «V 14. stoletju za čssa vladanja Karla VI. so v Franciji ustanovili viteški red, ki ga je označeval zelen ščit. S kakšnim namenom?« Za obrambo dam — je bil takojšnji njegov odgovor Na napovedovalčevo vprašanje, v čem je obstajala a obramba^ nam je Marianini pojasnil, da sc si takratni vitezi šteli v posebno čast ščititi vdove in sirote in žene tistih plemičev, ki so morali iz. kakršnega koli razloga zapustiti za daljšo dobo svojg žene. Dodal je še, da bi se ž ne danes počutile mnogo bolj varne, če bi ta red Še obstajal, S to poslednjo neresnostjo se je Marianini poslovil s številnimi pokloni na vse strani. Za njim je za isto vsoto A.jfredo D’Ambrogio, delavec iz Neaplja, pravilno odgovoril, da je bila Maria Lu,si-gnano tista princesa s Cipra, ki je leta 1402 prišla v Neapelj in se poročila s tedanjim kraljem Ladislavom Anžuvinskim. Za 2,560.000 lir je 40-letni z.dar Egidio Cristini iz Santa Marinella dobil razmeroma zelo lahko vprašanje iz Homerjeve Odiseje: povedati je namreč moral po kakšnem znaku je služkinja, ki je Odiseju umivala noge spoznala svojega gospodarja. Splošno ie znano, da gre za brazgotino, ki mu je ostala od trrjaščeve rene na Parnasu. 12. oktobra 1956 imŠČANSHA DEMOKRACIJA ŠE VEDNO NA ISll PUU? Predstavniki opozicije v Čedadu zapustili občinsko sejo Njihove zahteve, da bi bili v večjem številu zastopani v ob• činshih komisijah, krščanska demokracija ni hotela sprejeti Na zadnji izredni seji občinskega sveta v Čedadu je bilo prisotnih 29 občinskih svetovalcev. Novoizvoljeni občinski svet je imel tokrat važno nalogo izvoliti številne občinske komisije, ki delujejo v raznih občinskih ustanovah ali pomagajo občini pri dodeljevanju davkov in pri reševanju drugih važnih vprašanj. Sestav teh komisij v preteklosti, kot je bil primer tudi v mnogih drugih občinah Furlanije in Beneške Slovenije. m odgovarjal sestavu občinskega sveta, zato je občinski svetovalec dr. Mullo-ni, kot predstavnik PSI pred dodeljevanjem dolžnosti posameznim svetovalcem v številnih komisijah zahteval boljše razporeditev odgovornih mest med svetovalci in predvsem dodelitev večje odgovornosti opozicijskim svetovalcem. Vsekakor nastop tega svetovalca, ki je govoril v imenu vse leve opozicije ni ustrezal zahtevam in nameram svetovalcev večine, kar je pokazal tudi govor demo-krščanskega svetovalca dr. Morattija, ki je izjavil, da ne sprejme te zahteve, ker mora biti v občinski upravi spoštovan predvsem princip e-notnega vodstva. Zastopnikom KPI, PSI in »Liste qiviche» ni preostalo diugega, kakor da so iz pro-t-«ta proti grotesknim in nedemokratičnim zahtevam de-mokrščanske večine zapustili občinsko dvorano, kjer so retem v njihovi odsotnosti izvolili posamezne komisije. sicer nekoliko hladnejše vendar trajnejše vreme, ki bo novemu grozdju zelo koristilo. Nekaj 'vinogradnikov je že začelo s trgatvijo, toda večina, kot smo videli včeraj hoče še nekaj pridobiti na sladkosti grozdja zato čaka nedčlje, ko se bodo vsi člani družine zbrali doma in se bodo vsi skupaj v veseli družbi podali v sončnate in z grozdjem o-bogatele vinograde. 50.000 lir konzorciju za obrambo proti toči Tudi pretekli petek so raketne postaje pravočasno stopile v akcijo in preprečile veliko škodo vinogradnikom Na zadnji seji občinskega sveta v Krminu so določili vsoto 50.000 lir Konzorciju za obrambo proti toči. Ta koristna ustanova deluje v Krminu že več let, marsikatera toča je bila tako v krminski okolici, kakar tudi v Brdih in po Furlaniji preprečena. Konzorcij v katerega je vključeno že lepo število vinogradnikov in sadjarjev je imel že tudi koristne kontakte z izvedenci za borbo proti toči iz Jugoslavije, kjer uporabljajo drugačen način obrambe proti toči,/ ki pa se je pokazal prav tako koristen kakor nas. Prejšnji petek, ko je divjala huda nevihta nad vso pokrajino je Konzorcij za obrambo proti toči zopet uspešno nastopil v akcijo s svojimi raketnimi postajami in bilo je izstreljenih več sto raket, ki so pravočasno preprečile naliv toče, ki bi prav gotovo lahko popolnoma uničil pridelek, katerega sedaj kmetje z tako velikim zadovoljstvom obirajo. rajena VČERAJ PRED GORIŠK OČE PRETIL Z NOŽEM SINU IN SNAHI Jugoslovanskemu beguncu presedlo v taborišču, pa se je prišel opit v Gorico brv če; Tako bo zelo skrajšana pot med mestom in industrijskim predmestjem Tudi včeraj, kot prejšnje četrtke je bilo na goriški pre-turi zelo živahno. Na vrsti je b.lo več manjših procesov, ki so obravnavali v največ primerih številne in vsakodnevne prepira med sostanovalci m pa med sorodniki. Tako so se predstavili goriškemu pretorju dr. Fabianiju kar trije člani družine Gulin iz Ul. Piedimonte Reale, in sicer 79-letni Franc Gulin, njegov 37-letni sin Albin, in žena Frančiška Butkovič. Kot sta za-dve ob- konca povedala že na orož- vim življenjem, zato je 6. ok ' obra prišel v Gorico kjer e ga je pošteno napil. Bil je Gulina oprostil vsake oEtož-be, ker sta sin in snaha pravočasno preklicala obtožnico prav tako pa je oprostil obtožbe Albina Gulina, ker se je s silo uprl očetu v obrambi lastnega življenja in življenja žene. * * * 54-letni B’riderik Vičič 'z Sežane, ki je pred časom pobegnil čez mejo in se nastani! v begunskem taborišču v Vidmu, ni h’l kot se zdi nič kaj zadovoljen s svojim no- Nova brv že veže režji Soče. Te dni sta se obe j niški postaji v Standrezu, ka-oprodji nove brvi, ki ju gra- mor sta se zatekla IH. avgu-dijo približno dva meseca že združili in teko lahko rečemo, da je najvažnejše delo pri kraiu. Seveda bosta potrebna še dobra dva meseca dr bodo vsa dela okrog nove hrv’ popolnoma zakl’ucena. V!ekakor je upati, da »e bo-m lahko Podgorci in delavci in delavke podgorske predil-i 'ce poslužili nove, zelo skrajšane poti, ki bo vezala mesto z važnim industrijskim predmestjem, še pred novim le tom. Kot znano bo brv, ki ie široka 2.30 m služila le pešcem kolesarjem in scooteri-stom. dočim promet z večji-m: vozili tod ne bo dovo- ljen. Lepo vreme za vinogradnike Kdo se je bolj kot briški vinogradniki razveselil lepega vremena, ki je nastopilo v začetku tega tedna. Po nekaj dneh dežja, ki je bil grozdju zelo potreben je prišlo lepo sta t. 1-, med očetom in sinom ni nikoli vladalo najboljše razumevanje ter so b.-li družinski prepiri na dnevnem redu, toda omenjenega dne je prišlo do prepira, k' b: se kmalu zaključil v krvi. Bnaha je kot običajno pri-oravila večerjo možu in tastu, dočim je bil prvi z njo zadovoljen, pa je tast, stari Gulin, začel godrnjati in zmerjati oba zakonca. Vnel se je hud prepir, v katerem je oče nenadoma zagrabil za nož in hotel z njim napasti srna, ta pa je bil hitrejši ter je nevarno orodje očetu izbil iz rok. Pri tem je seveda uporabil silo, tako da je oče obema, sinu in snahi obljubil, da ju bo ubil ko se mu ponudi« prilika. Včeraj sta zakonca Gulin pred pretorjem ponovno pojasnila ves dogodek, prav tako pa je govoril tudi Franc Gulin, ki je izjavil, da je bil primoran uporabiti nož v o-btambo proti sinu, ki ga je hotel pretepsti. Pretor Fabiani je Franca tako vinjen, da so ga agenti javne varnosti našli zvečer ležečega na tleh v Ul. Ma-niacco. Imeli so precej opravka preden so ga zbudili in peljali na policijo, kjer je bil zaprt do včeraj, ko ga je zaslišal goriški pretor. Dr. Fa b'ani pa ga je po izprašanju oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ 1RS1A uprizori v nedeljo 14- oktobra v prosvetni dvorani na Korzu otroško igro JANKO IN METKA po Grimmu dramatiziral Saša Skutca Predstavi ob 15.30 in 18-30. Vstopnice po 200 in,1601 lir. za otroke pod 14. letom 100 lir. Prodaja na ZSPD in v kavarni Bratuž. Obnovljena glavna cesta v Šempetru pri Gorici Zadnje lepe dneve letošnje jeseni so delavci, ki so gradili novo cesto v Sempe-tri- izkoristili, da dokončajo vsa dela na glavni cesti, ki pelje skozi Šempeter. Cesta, ki postaja vedno bolj prometna je sedaj lepip asfaltirana in je v okras Šempetru, ki je bil in je ostal izredno vabljiva izletna točka vseh Goričanov. mmmmm sp ii> K~ j a-. i*- J •: - ' 2 i; : M |J j 1' • . : DIRKA DILETANTOV ZA POKAL RONCHINI PRVI V GENOVI in v splošni klasifikaciji Zelo dobro je danes vozil tudi reprezentativec Bruni ■ Starfalo je še 110 dirkačev DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ve? dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta lil - tel. 21-24. — KINO — CORSO. 17.15: «Operacija Normandija*, Robert Taylor. VERDI. 17.00: «Upor na Cai-nu», H Bogart, J. Ferrer VITTORIA. 17.00! «Pohlep po zlatu*, C. Chaplin CENTRALE. 17.00: «Znak hudobneža*, Y. De Carlo, v tehnikolorju. MODERNO. 17.00: «Kri in rumena kovina*. GENOVA. 11. — Diego Ron-chini je zmagal z nasKokom v tretji etapi dirke diletantov za pokal San Pellegrino. Viareg-gio-Genova, in se povzpel na prvo m.’?to v splošni klasifikaciji. Vrstni red na cilju 3. etape: 1. Ronchini 4.31’37” s povprečno hitrostjo 37.546 km; 2. Bruni 4.35’22”, 3. Restelli 4.33’ in 33”, 4. Freo. 5. Angelone, 6. Tessari, 7. Dante, 8. Pisca-glia, 9. Trape, 10. Nicolo, 11. Barale Giuseppe, 12. Galeazzi 13. Martini, 14. Mancini, 15. Orlandi, Ronchinijeva ofenziva je bila pravzaprav napovedana, čeprav na prikrit način. Ko se je odcepil od glavnine in se z lahkotno in učinkovito vožnjo spustil po vzpetinah prelaza Bracco za ubežniki, je bilo takoj jasno, da bo svoj načrt točno izpeljal. Nova o-ranžna majica dirke za pokal San Pellegrino je danes prekosil celo vrsto tekmecev v stilu preizkušenega prvaka. Na vzpetinah Bracca se je otresel glavnine, se pridružil ubežnikom in jih v spustu pustil vse za seboj ter premočno dosegel svoj današnji uspeh. Na ravnini je obdržal nedotaknjeno svojo prednost po zaslugi enakomerne in vztrajne vožnje. Ronchini je prvič potegnil pri Chiavari, a je kmalu odnehal, ker je spoznal, da je bolje počakati na ugodnejšo priložnost. Ko je ta prišla je vsilil os»alim svoj peklenski tempo in njegovi tekmeci se niso niti zavedli, ko se jim je že oddaljil. Za Rorchinijem se je plasiral Emilijanec Bruni, ki je bil skupno z Ronctv ni jem najboljši v tej etapi. Poleg njiju sta se v današnji etapi odlikovala še Mancini in Restelli. V celoti je proga, čeprav brez posebnih težkoč. bila vendar težka preizkušnja za vozače in so njeni pogosti vzponi in spusti posebno v zaključnem delu zahtevali od tekmovalcev precejšnjih naporov. Startalo je vsega 110 tekmovalcev ker se štirje niso pojavili na startu. Bruni in Pambianco se nista počutila najbolje, a sta pozneje kljub temu dobro vozila. Prvi pobeg so izvedli Trafferri, Tessari, Barale, Germano, Zor-zoli. Carizzoni, Dante, Žagano, Di Maria in Margotti. Kmalu so si prdobili minuto prednosti, toda glavnina pod vodstvom Romagnolija jih je kmalu dohitela. Emilijski dirkači so dobro nadzorovali potek dirke in so bili stalno med prvimi. Pri Spezii je pobegnilo drugih 7 kolesarjev. Glavnina jim je sledila z minuto zaostanka. Na vzponu Foče se je ubežnikom pridružil Dante, toda V spustu je glavnina dohitela vseh osem. Vse do prelaza Bracco ni bilo nič posebnega. Tu sta potegnila Mancini in Mai. kakih 100 m za njima pa Dante, Žagano, Bruni in še bolj za njimi Ronchini. Na sredini vzpona se je Mancini z lahkoto otresel Maia in privozil sam na vrh toda v spustu ni vzdržal in je bil vedno prvi. Za njim so se strnili Bruni, Restelli, Angelone, Tessari, Dante in še kakšen, ki so poskušali zasledovati pobeglega Ronchini-ja. V majhnih skupinah so v različnih razdaljah sledili o-stali. Ronchini je tako sam prevozil na dirkališče v Genovi. Bruni, ki je v zadnjem kilometru presenetil vse, je privozil na dirkališče z naskokom kakih 100 m. Vrstni red ekip po 3. etapi: 1. Emilia A 29.13’13”, 2. Pie-monte A 29.14’04’, 3. Lombar-dia C 29.19’25”, 4. Lombardia B 29.22’40”, 5. Lazio 29.22’48”. 6. Piemonte B 29.3524”, 7. Trentino Alto Adige 29.39’ 49", 8. Emilia B 29.40’37”, 9. Marche 29.49’09”, 10. Toscana B 29.53’48 ”, 11. Toscana A 29.53’48”- itd. Splošni vrstni red posameznikov: 1. Ronchini 9.41’26”, 2. Restelli 9.43’49”, 3. Piscaglia 9.44’22”. 4. Barale Germ. 9.44’39”, 5. Nicolo, 6. Martini, 7. Barale Beppe 9 44’52”. 8. Bruni 9.45’ in 29”, 9. Romagnoli 9.46'54”, 10. Brandolini 9.47’H”. AVTOMOBILIZEM LONDON, 11. — Stirling Moss, kateremu so predlagali, da bi v prihodnji sezoni pilotiral angleška vozila znamke «Vanwall», sedaj preizkuša ta vozila nakar bo izrekel svojo odločitev glede ponudbe. Na dirkališču Silvestrone je včeraj dosegel z avtom tega tipa čas 1’41”5 v enem krogu, kar je za sekundo in pol boljše od dosedanjega rekorda proge. LONDON, 11. — Angleški pilot Roy Salvadori bo v ponedeljek odpotoval v Monzo, kjer bo z dirkalnim avtom vrste Cooper - Climax skušal porušiti evropske rekorde kategorij 2000 in 1100 ccm. Poskus se bo začel v ponedeljek popoldne. CHICAGO, 11. — Spider Webb. ki je deseti na svetovni lestvici srednje kategorije, je včeraj zvečer premagal po točkah v 10 rundah Charlia Coona. To je že 15. zaporedna AVebbova zmaga. PATERSON, 11. — Rimljan Fernando Spallotta bo zamenjal Johnyja Lombarda v glavnem srečanju boksarskega večera prihodnjo soboto proti znanemu boksarju srednje kategorije Erniu Durandu. BUENOS AIRES’, 11. — Prokurator svetovnega prvaka mušje kategorije Pasquala Pe_ reza je izjavi’, da bo ta brani! svoj naslov v prvi polovici decembra proti Mehikancu Memu Diezu ali proti Japoncu Hitoshi Misaku. Ce bo Perez v tem dvoboju zmagal, se bo srečal za naslov v San-tiagu s Čilencem Germanom Pardo 27. oktobra ali prve dni novembra pa se bo Perez boril s Čilencem Corra-dc Moreira vendar ne za našle v. PLAVANJE Nov svetovni rekord na 100 ra hrbtno BRISBANE, 11. — Avstralec John Konckton je danes zvečer zrušil svetovni rekord na 100 m hrbtno s časom 1’03”9. Prejšnji rekord je imel tudi Avstralec David Theile s časom 1 04”. Trener avstralske olimpijske plavalne ekipe je izjavil, da lahko Monck-ton doseže še boljši čas na tej progi. BRISBANE, 11. — 17-letni avstralski plavalec Murray Rose je na treningu dosegel na 400 m čas 4’29”2. Ta odličen čas je Rose dosegel v 50-metrskem bazenu. Dosedanji najboljši čas na tej progi, dosežen v velikem bazenu, je imel Francoz Jean Boiteaux s 4’30”7. LAHKA ATLETIKA WUPPERTALL, 11. — Na mednarodnem lahkoatletskem mitingu je v teku na 5000 m zn.agal Jugoslovan Mugoša z rezultatom 14’10”8. Krogla: Wegman (Nem.) 16,53; kopje: Kcskel (Nem.) 74,51. ALJEHINOV SPOMINSKI TURNIR REMI IN ZMAGA GLIGORIČA V MOSKVI Po drugem kolu vodi Tajmanov z dvema točkama ROKOMET HELSINKI, 11. — Na turneji po Skandinaviji je ženska ekipa Spartaka iz Subotice v rokometu premagala v Helsinkih klub Kapoa z 10:3, moštvo Fiskarasa pa s 7:0. MOSKVA, 11. — V prvem kolu Aljehinovega spominskega turnirja je Gligorič remiziral s sovjetskim velemojstrom Smislovom v 71. potezi. Gligorič je igral z belimi figurami in je v otvoritvi dosegel določeno prednost, vendar je Smislov po'agoma u-blažil njegov napad, tako. da sta po ponavljanju potez sklenila remi. Remizirala sta tudi Unzi-cker in I adewski. Češkoslovaški velemojster Pachman je premagal Slivvo, Botvvinik pa angleškega moj?1 ra Golombe-ka. Stahlberg je brez težave premagal Chochalteo. Tajmanov je ves čas odlično igral proti Bronsteinu in je ob koncu v časovni stiski izkoristi, svoje šar.se ter premagal svojega nasprotnika. Prekinili so Ulman - Keres v remi poziciji ter Najdorf - Szabo v boljšem položaju za belega . V današnjem drugem kolu je Gligorič premagal romunskega mojstra Cokalteo, Go-lombek Uhlmann remi Tajmanov - Padewsky 1:0. Slivva - Bronstein 0:1, Pachman - Stahlberg remi, Botvinik -v remi Smislov prekinjeno v poziciji. Najdorf - Unncker prekinjeno. Po drugem manov z 2 točkami, Gligorič, Stahlberg m man z 1.5 točk. Jutri bodo odigrali P njene partije prvih dve v soboto pa tretje kolo. kolu vodi Tak sledijo Pach- KOTALKANJE Svetovno prvenstvo v drsanju na kotalkah ačel° NAJNOVEJŠE VESTI IZ MELBOURNA 74 DRŽAV PRIJAVILO udeležbo na olimpiadi Na olimpiadi v Helsinkih je sodelovalo le 69 držav - Povabilu se niso odzvale Bolivija, Kostarika in Paragvaj BOKS D' Agata - Espinosa za svetovni naslov VARESE. 11. — Boksarskemu prokuratorju Ceccniju so iz Filipinov sporočili, da po-trjejo srečanje za svetovno prvenstvo neresne kategorije, ki bo v Manili med Mariom D’Agato 'n izzivalcem Filipincem Esp.noso. Espinosa ima 24 let in od 23 dvobojev jih je 19 dobil, štiri pa izgubil. Pogajanja za turnejo D'A-gate po Argentini so med tem dobro napredovala. Z njim bosta potovala v Južno Ameriko tudi boksarja Maz-zinghi in Garbelli. Turneja bo konec decembra in v začetku januarja. PARIZ, 11- — Boksarski organizator Gilbert Benaim je izjavil, da je predlagal prokuratorju svetovnega prvaka Petelinje kategorije, Maria D’A-gate naj bi se ta pomenil za naslov s severnoameriškim boksarjem Alphonsom Hali' so ga dohiteli Ronchini. Za‘lmijem. gano, Dante, Bagnara, Tessa’ ri, Mineto in Mai. Ta osmerica se je poslej sporazumno menjavala v vodstvu in ni dopustila, da bi jo glavnina dohitela. Poslej je prevzel vajeti dirke v roke Ronchini. Na majhnem vzponu je potegnil in pustil vse za seboj. Od tega trenutka dalje je imela dirka samo njegovo ime. Na vzponu, ▼ spustu ali na ravnini MELBOURNE, 11. — Olimpijski organizacijski odbor je sporočil, da se je za letošnjo obmpiado prijavilo rekordno število držav in sicer 74. Vabilu se niso odzvale samo Bolivija. Kostarika in Paraguaj Na olimpiadi v Helsinkih je sodelovalo 69 držav. Sir Wil-lip.m Bridgeford, član izvršnega odbora je izjavil, da ga najbolj- zaskcblja vreme. Ce namreč prihodnji mesec ne bo deževalo, ne bo rastla trava v olimpijskem naselju in na številnih arenah. Glede g avnega olimpijskega stadiona pa je dejal, da jamči, da bo v vsakem primeru v perfektnem stanju. * * * PARIZ, 11. — Francoska kolesarska zveza je sporočila, da bedo Francijo na olimpiadi zmtopali v hitri vožnji Mau-: ice Moucheiaud, Rene Aba-die in Arnaur Geyre. Četrti p:edstavnik bo določen pri-h’ dnji teden ... MOSKVA, li. — S parnikom «Gruzija» je včeraj odpotovala iz Odese v Melbourne prva skupina sovjetskih športnikov. V tej skupini so atleti, ki so že dlje časa trenirali v Taškentu. Olimpijski komite SZ je sklenil, da bo na olimpijskih igrah v Melbournu sodelovalo 18 sovjetskih ekip. Zlasti številne ekipe težkoatletov, košarkarjev, nogometašev, vaterpolistov, telovadcev, strel- GOETEBORG, 11. — Evrop-|cev ter atletinj, ski prvak težke kategorije In-gemar Jchansson je dobil ponudbo za dvoboj z Nemcem Gerhardom Hechtom, evropskim prvakom srednje-težke kategorije Dvoboj, ki naj bi bil v Dortmundu, naj bi obsegal 10 rund in ne bi veljal za naslov. Johansconov mena-žer Ahlquist je izjavil, da je ponudba tako ugodna, da jo bo verjetno sprejel. »SPANSKA BOMBA* Nov način metanja kopja BARCELONA, 11. — Z no- v:m načinom meta, je 49-letni španski atlet Felix Erauzqum vrgel kopje 74,32 m daleč »n izboljšal španski rekord, ki je doslej znašal 63,63 m. ne sme biti pri metanju storjenega nič posebnega s kopjem — je dodal Danielsen. Dejstvo pa. da ga Erauzqum pred melom namili, je po mo-rekord je prisostvovalo' jem mnenju isto, kot ravnati na poseben način s kopjem. Na ta način se kopje meče kot disk*. Španski tisk je ta podvig priletnega atleta označil za «špansko bombon. Mitingu, na kuterem je Erauzquin dosegel svoj tudi večje število znanih športnih tehnikov in strokovnjakov za mete, katere je zanimal seveda v prvi vrsti 7icv Erauzquinov način, ki se razlikuje od dosedanjega obj-camega načina metanja kopja in se močno približuje načinu metanja diska. Atlet drži kopje kot normalno na sredini, toda namesto da dobi pospešek z zaletom, se kot pri metu diska zavrti okrog lastne osi in nato v pravem trenutku spusti kopje, katerega drži vzporedno s hrbtno linijo. Erauzquin zagotavlja, da je ta način mnogo bolj racionalen in da bodo atletski rekorderji lahke, z njim vrgli kopje tudi preko 120 m sam pa meni, da bo kljub svojim letom lahko zrušil sedanji rekord, k, znaša okrog 83 m. Zdi se, da Erauzqutnov napil' metanja ni v nasprotju s predpisi IAAE, ki zahtevajo, da pade kopje na tla s konico, vendar je le malo verjetno, da bo lAAF pri znala ta način metanja, ker bi sicer prišlo do dvojnih mer V primeru pa da bi postal nov način metanja kopja priznan, potem b’ 49-letni Erauz-qum naenkrat postal resen kandidat za osvojitev zlate olimpijske kolajne. OSLO, 11. — Odlični norveški metalec kopja Egil Danielsen. ki se ponaša z metom 83.57 m, je glede načina metanja Spanca Erauzquina, ki je nedavno kljub svojim 49 letom dosegel met 74.32 m, izjavil, da ni mogoče smatrati, da bi ta način bil v skladu z obstoječimi mednarodnimi pravili, »Pravila zahtevajo, da AVTOMOBILIZEM BARCELLONA, 1L ' nes se je v Barcellom svetovno prvenstvo v , kanju (drsanju na ko a t. in sicer v hitrostnem m nem kotalkanju. _ m Svetovni prvak na ^ je postal Italijan Cava i’veh je premagal v finalu . od treh dirk svojega Rossija. fli Med ženskami je na osvojila naslov svetovne vakinje Italijanka 1 pred rojakinjo Prestma«- ^ gležinjo Easton m Nickel' •„ «KO!ic V umetnem drsanju ^ so bili doseženi naslednji zultati: 1. Siegfrid j, Gunter Kock (Nem.) «•- Rita B]emberg-Werner ^ sching (Nem.) 76.4. 3. a 4. Sande-Govaerts (Bel.) ■ > Gorf-Aernoudts (Bel.) 68.5, 6’ Holden-Hill (Angl.) 66.9. 6. berta Boffi-Ferdinando ni (It.) 62.5, 7. Marti-E (Sp.) 62.3, 8. Mats-Bront t u 56.7, 9. Hutten-Bruvnius t .53.5. Tenis v Mila*111 MILAN, 11. — Na drž»v' so Najvažnejše dirke v prihodnjem Jetu PARIZ, 11. — Koledar naj-važnejsh avtomobilskih dirk v letu 1957 obsega naslednje dirke: Za svetovno prvenstvo vozačev: Velika nagrada Argen tine 13. jan.; V. n. Monaco 19. maja; V. n. Belgije (V. n Evrope) 2. junija; V. n. Francije 7. julija v Ruenu; V. a. Anglije 20. julija; V. n. Nemčije 4. avg.; V. n. Italije 8 sept. Za svetovno prvenstvo vozil: Buenos Aires 20. jan.; 12-urna dirka v Sebringu 23. in 24. marca, tisoč milj 12. maja v Italiji; 100 km v Nurnbur-grengu 26. maja v Nemčiji; 24-urna dirka v Le Mansu 22 in 23. junija; V. n. Švedske 11. avg.; Rist Trophy 14. septembra v Angliji. nem teniškem PrVenstV?-(jnj1 bili danes doseženi nasi rezultati: Tacobii'0' Moške dvojice: Ja . j.j, Pirro - Morelli, ^'aCC*1*n'erža' 10:8, odstop. Fachini. « ^ mo - Jaccbino, Pirro 8. • . 6:1. 6:2. Pietrangeli, Sir, top. Lazzarino. Belardinelh 0 pg. Ženske dvojice: Bellar*1- 0 ricoli - Frigerio. Rar^n0 • 6:4, Sirola- 6:1'.”6:3. Migliori. Lazzars.2. Beltrame - Bozano 6:4,^ pe Mešane dvojice: ricoli - Veronesi. Guer 4:6 6:4 6:3. NOGOMET - Ar BUENOS AIRES, 11- J;1), gentina - Urugvay 2.1 oatovorni »redni* STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavofl ZA 1 KINO SKEDENJ predvaja danes 12. <• n5, ob 19. uri Lux Janc na Onciiiah predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 1*. url Titanus barvni film: PREPOVEDANE USTNICE* Igrajo: YVONNE SANSON - IRENE GALTER » LIETTF, GRECO Mladini izpod 16 let vstop prepovedan 000000000000000000000000000000000000000: r 3®. IVAN BRATKO I TELESKOP mena Kuvina*. * * $0® O000030000f0000000000000000000000000000000000000000000c0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 odložili na pomlad 1942, spomladi smo ga porinili na pozno Dolgo je trajalo, preden je prebil obok nad rovom. njo- jesen. Zadnjič je Štefan rekel: .Najkasneje januarja 1943!’ je res bila ozek lijak,^ kakor trobenta. Pogledal je je li na naiboli všeč, kadar slišim: .Prekinitev, malica! ; Ljubove zasmeje, jih pogleda izpod čela in znova VgrDušan lih mirTi”0 STz odprto dlanjo k tlom, kakor ^jV^o^pa j^M^^adar je konec dela, uščipne PetVojVo°jse zresni, a ne odgovori nič, drugi pa se delajo kakor da tega niso slisali. SrLf p.^? p«.™,!. Men« ■.**> sliši Sar Iz ute. ker kopljem še izven kampa. Prej sem ea slišal, kako je pred stražarnico prestavljal noge*. 8 Nekoliko se zamislijo, Peter pa vpade z drugo stvarjo; »Koliko metrov je že za nami.* »štiriintrideset!* »Ne! šestintrideset!* N »Z ovinki ali brez teh?* »Brez. Vem točno.* »Ne verjamem!* cšpago noter, pa bomo zmerili,» odloči Ljubo. Gato je izginil z vrvco in se naglo vrnil. Merili so: sest- ^ intrideset metrovl »Rijemo pod travnikom!* »Gato je svoboden!* »Ce bi se dvignil, bi bil še kak skok do koruze!* »Jutri smo v koruzi... hura...* Peter je prevrgel kozolec, »še deset, petnajst metrov v koruzi —» »Potem pa: kolonelo Vicedomini, hvala za kvartir! Smrt fašizmu!* se je postavil Vojo. Petru ni dalo več miru. Hip premora je spet izkoristil, da je butnil na dan s tem, kar bi bilo drugim nemozato: «Dušan, koliko dni še računaš?* »Dušan je gledal v tla. Cez čas je preudarno in skromno rekel: »še pet dni*. O tl dnevi do bega! Vedno znova so jih določali in preštevali, pa so se vedno znova urezali. Zdaj še — pet dni! Tako daleč še niso bili. Doslej so govorili o štirinajstih, desetih, devetih dneh. Vendar so jim te napovedi mnogo pomagale. Cilj jim je bil stvaren, skoraj bi ga z rokami prijeli, kaj za to, če se jim je pozneje izmuznil, moči pa jim je le dajal, da so se vztrajno pehali zanj. Vojo je potihoma začel recitirati: «še bo kdaj pomlad, še bo napočil zor; takrat volčji zbor pojde lovce klat: plani čez Savo, plavaj čez Dravo — zob za zob in glavo za glavo!* Obmolknili so in poslušali. Bila je popolna tišina, napolnjena z Vojoviml tihimi besedami. «še bo kdaj pomlad —» Vstaja v Sloveniji, v Srbiji, v Bosni. Streli na ulicah Pariza in Prage. Severna Afrika. Stalingrad. Dušan se je ves zapredel v misli o borbi: »Nikdar nismo za las podvomili v zmago, samo prestavljali smo jo od datuma do datuma. Lani — 1941 — smo napovedovali konec najkasneje decembra, decembra smo ga In vedno jemljemo vsak novi datum popolnoma resno, pa četudi je Igor večkrat ponavljal: ,Vojna bo dolga!’ Bi si Vojo, Peter, Gato in jaz upali lani v boj, če bi bilo nekje zapisano, kako daleč je še do konca?... Zdaj rijemo po tem furlanskem grušču! Najhujše je za nami. Samo da bi uspeli! Ko so zadnjič dvigaci in kretniki tožili, da je delo težko, je Vojo vzkliknil: ,Kaj je to proti Stalingradu!’... Kakšna sreča živeti v takšnem času! In kakšna sreča bo šele za tistega, ki bo to preživel!* Iz rova sta se priplazila rudarja in Štefan. Rudarja sta bila zamišljena, Štefan je bil mrk. Rudarja sta sedla na rob jaška. Eden je zašepetal: «Slabo mi je postalo. Zraka ni.» In drugi: «Samemu sebi se mi zdi za malo. Rudar sem, pa...» Povedala sta, da prvi sploh ni vzdržal pri kopanju, ker ga je preveč dušilo, drugi pa je omedlel: ležal je kakor ubit v konici rova... strgalnik je izpustil iz rok. S Štefanom sta ga zvlekla na okljuke. Dolgo ga nista mogla spraviti k zavesti. Lovil je sapo, kakor da bi bil z višine padel na hrbet. Podali so si roke. Starejši rudar je rekel: »Občudujem vas, jaz ne morem!* Odplazila sta se proti izhodu, ekipa pa se je vračala na delo. «Norci, samo čas tratite s temi ljudmi! Bomo že sami opravili,* je mrmral Gato. Štefan in Dušan sta se odločila, da takoj napravita ven-itilacijo. Dušan se je resno zbal za usodo kopačev. Misel o ventilaciji je ze nekajkrat padla, a še nikdar se je nista tako oklenila kakor potem, ko sta rudarja odšla. Tudi Peter in Vojo sta bila navdušena za .zračni lijak’. Vojo je dejal: «Prepihalo bo teleskop To bi morali že davno napraviti!* Dušan je poiskal primerno mesto za luknjo. Odločil se je za kak meter naprej od okljukov: tam je še najmanj nevarno, ker je šel pod žico, do kopača pa le ni tako daleč. Dušan je previdno vrtal luknjo z dolgim, lesenim drogom. Ničesar ni videl. Sunil je še nekajkrat z drogom, napel oči: zvezda je pokukala v rov. Bila je kakor ^..je kepica v temi rova in lijaka. Nastavil je usta na „jer dosegljivo mesto v luknji; začutil je sveži zrak. ?a^oljŠe,tl ga> Xtt° pih ga je navdal z nado. Odplazi se h Gatu. O zraku ni vec sledu. Ne gori ne žveplenka ne oljenka, ”'jja' človek vztraja. Vse kakor po navadi. Pove Gatu, da J pravil lijak. «Kaj bomo še s tem izgubljali čas,* se Gato. Dušan pa ugiba: «Je lijak morda predaleč od oo Še zrak ni prodrl do tja? AH sploh bo?» Ko se vrne v jašek, ga obsujeta Vojo in Peter: »Kako je?» »Za zdaj nič!* «Pa bo šlo?* »Bomo videli!* «Kdaj?» »Cez nekaj ur*. ve(j0° Zunaj je bil že dan, že pozno jutro, a bili so še ^ na delu. Izkopali so že 46 vreč, vendar so še vztraja*<. p so jih hoteli zaokrožiti — na 50. Nenadno se Pr*P jašku Polo: »Barake blokirajo!* Polu je vztrepetavala desna obrv: «V kampu mrgoli karabinjerjev in alpincev!* »kl*^' Nenedno zaslišijo v baraki nad sabo hrupne vZ »Via! Forza!* Ob tej un takega vpitja še ni bilo. Zgoditi se jif*1 ralo nekaj izrednega. Petra Je prevzela zla slutnja: je .kapljala svoboda na možgane’ — tako so govorih srci> da bi se jim zadnji hip izmuznila? Stisnilo ga je Pr' pid kakor vojaka, ki se je več let srečno vojskoval, pa 5 zazdi, da ga bo zadnji dan vojne zadela krogla. Zagrabil je za signalno vrvco in potegnil z vso sh°' »Ven! Takoj vsi ven!* (Nadaljevanje