, Worlca" izhaja vsakl tcrek In loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprcj. Hredniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarnl", ulica Vetturini St. 9. kamor je naslavljati pisma. Sesranklrana pinma se ne sprejemajo, enako se ne avaiujejn pisma brez podpisa. BokoplN) dopisov se ne vračajo ^^¦^^1 ^r ^B^tm ^^|H H^^^^l ^^^^^^B ^IH^BB B^h^H ^^^^ HIp^^H^^K ¦^^HH^H g^^^^^^m ^H^^^^ft i^^^B^^^H ¦HH^H^^H ^^^^^^Ifli ^^^KKm^^M t^r JKM * jE^^^^^^A TELEFON št. 201. Smnt na leto 10 K, i* pol IcU ^ißK, za četrt leta 2 50. Sis* ITuak&niitvo išJ»e nahaja v „Narodni Titkami', **alica Vetturini it. 9. la. ullage se plačuje odčveterostolpn« petit vrsl" po U vin., ta večkratni "2ti8 primeren popust. Ponamezne Itavllke sunejo 8 vin. in se piodajajo v raznih goriikih trafikah. Št. el. V Oorici, v torek dne 10. oktobra 1911. Leto XIII. ßrezobresfna posojila. Vinogradniki v našej kronovini so presiali pred leti hudo krizo vsled raz- ličnih bolezni, ki so napadale trto. Vinskih pridelkov ni bilo skozi dolgo vrsto let, kar je ginotno lako potlačilo posestnike v vinskih krajih, poscbno na Vipavskem in Krasu, da si niso mogli več sami od sebe pornagati na površje. Vihunec nesreče je princsla pa v naše vinograde trtna uš, ki je končala iste do korenik. Ta golazen se je pri- kazala v Evropi najprej na Francoskem, kjer je opustošila tamošnje vinograd- stvo. A Francozi so iznašli pornoč proti posledicam, povzročenim po tej golazni, in ker razpolaga Francija z velikim bogastvom, so stali v malih letih krasni vinogradi na amerikanski podlagi lam, kjer je imeia še prLd kratkem trtna uš svoje gostije. Drugače pri nas. Naš poseslnik je tako ubožal, da si sam ni mogel več pornagati. Pomoči je bilo treba iskati od drugod. Zato se je obrnila deželna uprava, kateri so bile te žalostne raz- mere dobro znane, do visoke dunajske vlade za ponioč. Vlada je upoštevaja to/adcvne razloge, in izdal se je državni zakon, po katerem je biio poljedelsko mini- sterstvo pooblaščeno dovoljevati po trtni uši okuženim krajem brezobrestna po- sojila v svrho obnovitve uničenili vino- gradov. Vendar pa so bila vczana ta posojila na pogoj, da tudi dežela dovoli prispevke v ta namen. Deželna uprava je » veseljem po- zdravila to vladno namero in je pod- pirala vinogradnike z izdatnimi brez- obrestnimi posojili ter s tern, da je ustanovila veliko deželno trtnico cep- Ijenih trt na ameriski podlagi, od koder so dobivali in dobivajo vinogradniki še dandanes cepljenke razmerno po zelo nizki ceni. Tozadevni uspehi v goriški okolic1, na Vipavskem in na Krasu so nepriča- kovano krasni. Tarn, kjer si videl prej store in ostanke uničenih trt, ti smeh- ljajo sedaj nasproti lepi zeleni in cve- toči vinogradi, ki dajajo mnogo več dobrega in lepega grozdja nego prejšnji stari. — Toda ia preobrat je stal mnogo dela, truda in denarja, kar se ne da niti preračuniti. Toliko vemo pa, dasta dala vlada in dežela v ta namen nad 600.000 K brezobrestnih posojil. Ta posojüa so r.e razdeljevala do sedaj v šestih dobah. V prvi dobi je prispevala vlada s 40.000 in dežela tudi s 40.000 kronami. V drugi dobi je dala vlada 32.000 K, dežela 20.000 K; v tretji vlada 97.737 K, dežela 65.158 K; v čeirti vlada 59.760 K, dežela pa 39.840 K; v peti vlada 75.000 K, dežela 50.000 K in konečno letos prispeva vlada k brezobrestnim posojilom z zneskom 50.000 K in dežela tudi s 50.000 K. SkupaJ torej: 619.495 K Posojila so se razdeljevaia do pete dobe redno po potrebi in številu prosilcev v posameznih okrajih. Radi velike nesreče, ki je doletela v zadnjih letih Kras in sploh prebivalstvo sežan- skega glavarstva, se je komisija, ki pretresuje prošnje v konečno rešitev, v peti dobi ozirala bolj na Kras nego na druge kraje. V tej dobi je dovolila v sežanskem sodnem okraju 24.800 K, v komenskem pa 40.000 K, dočim je prišlo na sodni okraj goriške okolice 31 „500 K, za ajdovski 24.100 K in na Furlanijo 1900 K. Z ozirom na to in na majhnoštevilo prcsilcev iz sodnih okrajev na prvem m tstu navedenih se je dovolilo letos za 6. dobo sodnemu okraju „uoriška okolica" 52.300 K, ajdovskeinu 23.960 K, sežanskemu 8.250 K, komenskemu 12,550 K in pičlemu števiiu prosilcev iz Furlanije 2940 K, kar znaša skupaj ravno 100.000 K. V prvih treh dobah ni bilo iz Fur- Ian ije sploh nobenega prosilca za brez- obrestna posojila, kar je umevno, ker ni tačas razjedala tam trtna uš vino- gradov. V četrti dobi se je oglasilo par prosilcev, kateremi se je po možnosti ustreglo. Vsega skupaj pa ni šlo v Furlanijo do sedaj nikakor 6 000 K To naglasamo radi tega, ker so v srtdnji Vipavski dolini okolu ČrniČ in vijSje gori brezvestni obreknvalci, ki šuntajo prosilce za brczobref'na poso- jila in ljudstvo z lažjo, da skrbita slov. odbornika za to. da gre vcčina brez- obrestnili posojil v Furlanijo. Seveda se ti poštenjaki skrijejo. ko se jih pred pričami vpraša, all vzdrzujejo svoje trditve. To je jednaka lopovščma. kakor trditev, da so dobili I'urlani pred leti krmo za živinu /astonj, dočim so jo morali Slovenci drago plačevati. Konečno dodamo še temu poro- čilu, da je bilo za 0. dobo vseh pio- silcev 356. Od teh je 284 zelo potrebnih, 0 0 potrebnih in 12 nepotrebnih. Ako bi se hotelo vsem ugoditi v point meri. bi bil potreben znesck 550.569 K 64 h, dočim je bilo na razpolago !e 10O.O00 K. Deželni odbor se je tudi letos ope- tovano potegaval pri vladi za to, da bi ona prispevala z večjim zneskom kot dežela. kar se je v prejšnih štirih dobah tudi godilo; a letos so bili vsi tozadevni napori zastonj. KazajoČ na slabe dr- žavnc finance je vlada vse prošnje odbila. Razsfave goveje živine. c) Razstava v Kobaridu. Na to razstavo je bilo prignanih letos 54 glav živine. Tudi tu jc bila vsa živina iste vrste, namreč belanskega ple- mena. Druga leta je bilo na razstavah v Kobaridu več glav ; letos je menda neugodno vreme oviralo Živinorejce. da niso pripeljali svoje živine na raztavo. Lilo je ta dan kakor iz škafa. Vkljub temu in tudi z ozirom na to, da Livek, ki ima mnogo lepe. rekel bi, najlepše živine, ni bil letos zastopan na razstavi, je komisija in so tudi drugi prijatelji živinoreje priznali, da je naj- lepša živina na Tolrrftnskem, sploh v slovenskem delu uoriške. Kobariški okraj nosi še vedno visoko zastavo prvenstva v živinoreji. Na tej razstavi so bila tudi mlada nerezana teleta, za katere so se razpi- sala posebna darila. Bikov je bilo 21, in so bili zanje obdarovani: 1. Simon Matelič, Kobarid — 50 K; 2. Anton Danjelčič, Potoki — 40 K; 3. 3. Ignacij Stegar, Sužid — 30 K in An- drej Menič, Borjana — 20 K. Za mlada, nerezana teleta so do- bili darila : 1. Miha Kornavec. Svino 9 — 30 K; 2. Ivan Slrgar, Staro selo 39 — 20 K; 3. Anton Manfreda, Idrsko — 20 K; 4. Anton Danjelčič, Potoki 32 — 10 K; 5. Andrej Kranjc. Svino 11 — 10 K; 6. Jo- sip Jakli, Kobarid 22 — 10 K in Janez Sovdat J.adra 6^— 10 K. Krav j? bud* 19 in so dobili da- rila : 1. Andrej UrsiC, Sužid 36— 40 K; 2. Anton [JanjelčiC, Potoki 32 - 30 K; 3. Josip Frandolič, Kobarid — 20 K; 4. Anton Sokol, Smast 5 — 20 K in 5. An- ton Golja, Kobarid 163 — 20 K. Nagrade po 10 K so dobili: Fran Sovdat. Idrsko 32: Andrej Kranjc, Svino 17 in Josip Ursič, Koba- rid 132. Junic je bilo 14 zelo lepih, zan;e so dobili darila -. I. Anton Juretič, Kobarid SI — 40 K; 2. Jakob Fon, Smast 39 — 30 K; 3. Ivan Karmel. Kobarid 86 — 20 K; 4. Anton Kranjc, Sužid 37 - 20 K; 5. Ivan VolariC, Idrsko 93 — 20 K; 6. An- ton UrsiC. Kobarid 52 15 K in 7. An- ton Sokol, Smast 5 — 15 K. Tomaž Kranjc, Trnovo 5, je dobil nagrado 10 K. t) Razstava v B o v cu. Na razstavah v Bovcu je bila vedno lepa živina. Vidi se, da so Bov^an! ra- zumni živinorejci in tudi podjetni. Še preden so se uvedle zivinske razstave, so si nabaviü lepe krave in bike be- ianskega piemcna, kar se jt pokazalo vže na prvi razstavi. Okraj je pa zelo obSiren, zato pa ni bilo mogoče spraviti na razstavo mnogo glav iivine. Iste so se udeležili le Bovčani sami in bližnji sosedje. Do- slej je bilo število razstavljenih živin- skih glav pičlo, a letos se je razstava tudi v tern oziru predrugačila. Bovec je imel na razstavi za Tolminom, ki je prignal na razstavišče 00 glav živine, največ goved, namreč ö2 vkljub temu, da je znesek daril zata okraj zelo maj hen. znaša namreč le ?.d0 K, dočim je odmtrjeno tolminskemu sodnemu okraju 750 K, cerkljanskemu 550 K in kobari- škemu 500 K. Zadevna komisija, ki je to razdelitev vprizorila, se je ozirala na število goveje živine v dotičnem okraju, toda v tem oziru bo vsekako potrebna revizija te razdelitve po novejžih stati- stičnih podatkih. Bikov je bilo na razstavi 13, zanje so dobili darila: 1. Anton Kavs. Plužne — 15 K; 2. Isti za drugega bika — 15 K. Feliks Kavs iz Čezsoče je dobil 20 K nagrade za 2 bika in Janez Ber- ginc iz Srpenice 10 K za enega. Za krave (17) so dobili darila: 1. Fran KendaJ)vor 52 — 40 K; 2. Josip Kenda, Čezsoča 89 — 30 K; 3. Josip Kenda, Bovec 278 — 20 K. Nagrade po 10 K: Anton Sovdat, Bovec 164; Ana Hro- vat, Čezsoča 99; Andrej Kenda Bovec in Jožefa Zornik, Bovec. Za junice, katerih je bilo 32, so dobili darila: 1. Ivan Šulin, Bovec 68 — 20 K; 2. A. A. Mlekuž, Bovec — 20 K; 3. Ma- tija Kravanja, Bovec 37 — 15 K in 4. Alojzija Klavora Bovec — 15 K. Nagrade po 10 K: Marija Kravanja, Bovec; Ana Vulč, Čezsoča ; Andrej ŠkoČir, Čezsoča ; Josip Komac, Dvor. Üopisi. Is bližDje okolloe. V zadnjem za~ sedanju goriskega deželnega zbora Je bil dovoljen kredit 10.000 K, za popravo oziroma razširjenje ceste Rubije-Zdrav- ščine. Dosedaj se s tem delom še nl začelo. Želett bi bilo, da bi se to skoraj zgodilo. Mi kmetje iz južne okolice naj- bolj občutimo potrebo razširjenja te ce- ste. Kakor znano, kupujemo v Furlaniji mnogo stelje in paluda, slame, pa tudi sena in detelje. Dobro naložen voz ko- maj da se prerije skozi na nekaterih krajih na cesti iz Zdravsčin do Rubij. Kaj bi pa bilo, ako bi se slučajno sre- čala na tej cesti dva s steljo ali senom malo naložena voza, a ne le s steljo ampak tudi dva navadna voza se le s težavo umakneta drug drugemu. Imeli smo na tej cesti uže marsikatero ne- priliko, ki bi se ne pripetila, ako bi se cesta uže razširila, kakor se to name- ravÄ storiti. Zatorej prosimo pristojne činitelje, da bi delali na to, da sezraz- §irjanjem te ceste skoraj prične. Od levega brega Soče. Pred leti sem se uže oglasil v cenj. „üorici" ter navedel, kako škodo provzročuje reka Soča od Gorice doli. Seveda tudi v go- renjem delu Soče ni vse tako. kakor bi mcralo biti in je potrebna reguiacija najprej gori, ki naj bi se potem nada- Ijevala proti izlivu. Trpimo pa veliko bolj mi v nižini kakor oni v višini. So- ema struga je pri nas široka ponekod 1 kilometer in v slučaju povodnji pre- plavi polje daleč na okoli. Kakor sinje morje izgleda Sofia pri nas, ko naraste. Tako je bilo tudi minuli teden. Naredila je mnogo škode. izrula mnogo drevja, odnesla Še to malo pokošene otave. Vsaj najnujnejša obrambna dela naj bi se pričela in sicer tam, kjer dela Soča naj- več škode. A zganiti bi se morale tudi prizadete občine. Če se noben ne zgane, ne bo nič. Treba je trkati in trkati. da se odpre. Iz Bovca. — Ko se je pred leti odločilo, da se bo v Bovcu sezidalo novo poslopje za zapore, se je določilo, da se staro poslopje c. k. sodnije podere. Zato se ft novo poslopje sezidalo tik starega, tako da so na eni stratii okna novega poslopja s staro sodnijo popolnoma za- strta. To staro grdo poslopje, katero za~ kriva lepo novo stavbo in kvari lepo lice bovškega trga, je tudi do skrajnosti nevarno, kajti začelo se je samo podi- rati in nikdo ni varen svojo glavo mimo njega nositi. Čudno da se ni ukazalo to poslopje podreti že pred dvemi leti; še bolj cu- dno je pa to, da c. k. oblastnije, katere morajo gledati in skrbeti za telesno var- nost občinstva, so mimo gledale kako se poslopje samo podira in niso ničesar vkrenile ; najbolj čudno in nerazumljivo je pa to, da ker je letos vendar tako daleč prišlo, da se je demoliranje tega poslopja potom javne dražbe razpisalo, da se vendar to podiranje ne začne. Dne 11. avgusta t. 1. je bila razpisana javua dražba in čas za položiti pismene ponudbe je bil določen do 12. ure dne 31. avgusta 1911; v dotičnem „Nazna- nilu14 je bilo doslovno rečeno, da „oni, kojemu se prepusti podiranje, bo moral z delom takoj pričeti in isto vsaj tako daleč nemudoma izvesti, da bo razpa- dajoče poslopje izven nevarnosti za pa- sante po cesti". Ponudnikov za podira- nje rečenega poslopja je bilo dovolj I In Športnih prireditev od 5 na 8 odsto, •dalje povišek davka na dividende ak- Cijskih družb in višjih dohodkov, povi- šanje osebno-dohodninskega davka za samce za 15 odsto in za take davku podvržene osebe, ki nimajo skrbeti za več nego eno osebo za 10 odsto in ko- nečno povišanje davka od zavarovalnih pogodb. Vlada računa, da bodo ti novi davki donašali toliko večje dohodke, da bodo isti zadoščali za pokritje troškov, ki jih provzroči povišanje uradniških plač. Zato je pa vlada postavila Junktim med povišanjem plač in novimi davki. Ako ne bo novih davkov, tudi povišanih uradniških plač ne bo. Gradba nove vojaške bolnlšnioe v Oorici. — üradbo nove vojaške bolniš- nice v öorici je deželni odbor poveril stavbenima tvrdkania Mozetič in Rossi. Zidala se bode za kosarno planincev, ki se naliaja na tržaški cesti. Preosnova hlinega davka. Vlada je predložila predlogo o hišnem davku. Davčna prostost bi naj se po vladnem načrtu omejila na Šest let. Odpade pa dosedanji petodstotni davek. Pri malih hišah se zniža davek na 17 odstotkov. Za prezidave se z ozirom na špekula- cije obdrži dosedanji petodstotni davek. Konferenoe glede mesnega-vpraianja med Avstrijo in Ogrsko so se za neko- liko časa prekinile. Te dni se namreč vršijo na Dunaju skupne Chrinske in trguvinske konference. Zdi se, da bodeta obe vladi znižali svoje zahtcve, ki so v zvezi s sporazumom v mesnern vpra- Sanju. V Belgradu Je trgovinsko minister- stvo za sedaj ustavilo klanje prasičev, ki bi bili določeni za uvoz v naso državo. l.c se za lÜ.Ouü prasičcv frez dogovorjeno količino se je dovolilo kla nje. ker je bilo toliko prasičev že po- prej prijavljcnih za i/.voz in kcr se po stanjit scdanjih pogajanj na Dunajti nili Avstrija, niti Qgrska ne bü protivila uvozu ten 10.000 prasičev. Umrl Je v Št. Vidu pri Vipavi na- gloma tamosnji zupnik preč. jjosp. I. let. ki je živel zadnja leta v pokoju v lastni vili v mestu Hall pri Inomostii, je ondi po dolgi mukapolni bolezni umrl dne o. t. m. R. i. p. Blanohml - 40 let öasnlkar. line (). t. m. je praznoval dalm. drž. posl. Biancliini 40lctnico svojega časnikarstva V znamenjo atkohoia. Dne 2. t. m. zvečer je popival po raznih gostilnahv Kolodvorski ulici v Ljubljani 30letni delavec Mihael Žbogardoma iz Tolmina z nekim prijateljem ter popustil v neki gostilni svoj kovčeg, v katerem je imel poleg drugih reči tudi 140 K denarja. Ko je prišel pozneje Žbogar nazaj, je opazil, da mu je nekdo kovčeg odnesel. Kot osumljenec je bil aretovan oškodo- vančev prijatelj, kateri se je pa moral izpustiti zaradi pomanjkanja dokazov. Ker je bilo takrat v gostilni več vo- jaških novincev s kovčegi, je mogoče, da je bil Žbogarjev zamenjan ter je upati, da *e lastnik zglasi. Pazlte na bankovoe I Avstro-ogrska banka je zasledila zelo posrečene fal- zifikate bankovcev po 100 in 20 kron, in sicer lOOkronske izdaje \i leta 1910, 20kronske izdaje pa izleta 1907. Banka je razpisala 5000 K nagrade za zasle- ditev ponarejevalca. Ponarejeni ban- kovci so se izdali na Dunaju, v Pragi in v Trstu. Če se 20kronski bankovec površno pogleda, napravi vtis pravega, že nekoliko obrabljenega bankovca. Če se pa natančneje ogleduje, se razloču- jejo barve ponarejenega bankovca od pravega. Ponarejeni bankovci kažejo mästen blesk, pravi imajo pa temen blesk. Če potipamo falzifikat, čutimo, da je papir debelejši in mehkejši kot oni pravih bankovcev. PovodenJ na Gorenjskem Zadnji nalivi so napravili na üorenjskem ve- liko škode. Posebno prizadeta je dolina od Jesenic do Kranjske gore. Oder na- meravanega novega betonskega mosta črez Savo pri Mojstrani, ki ga gradi deželni odbor, je narasla Sava odnesla. Železniška proga med postajama Dovje in Kranjska gora je v dolgosti 4 km tako poškodovana, da so morali potniki to daljavo peš prehoditi. Örnogorskl denar v Avstrijl. — S 4. t. m. je bil črnogorski denar pripuščen za plačevanja pri carinskih, davkarskih in poštnih uradih ter pri blagajnah državnih železnic v kotorskem in dubrovniškem okraj- nem glavarstvu, v mestih Zadru, Šibeniku, Splitu in v trgu Metkoviču. Zlati črnogorski denar vsprejemajo tudi na Dunaju, v Pragi in v Trstu. Črnogorski denar se vsprejema po njegovi nominalni vrednosti, to je: 1 perper za 1 krono, 1 para za 1 • stotinko. Carinski uradi vsprejemajo srebrni denar le do zneska 10kron: denar iz nikla in bronca se bo vsprejemal sarno v zneskih, v kate- ri h se ne more plačevati s srebrom. Tržlškt častnl oböanl — Kakor znar.o, je občinski odbor v Tržiču na (jorenjskem dne 12. maja 1908 celo vrsto ncmSkih nacionalcev imenoval za častne občane, da na ta način pri vo- litvah obdrze Nemci TržiČ v'svojih rokali. Deželni odbor je sklep občin- skega odbora kot nezakonit razveljavil. Pritožbo Nemcev je sedaj upravno so- dišče brez razprave zavrnilo. Tržičani so tako ob svoje nemske častne občane, ki jim pa itaK nič več ne bi kori- stili po novem obCinskem redu. Eako bo NJeguS karnovaa. Napa- dalec Njcgus bo najbrzc kaznovan po $j I.IS. kazenske postave. ki določa za poizkuseni navadni urnor težko ječo ud 5 do 10 let. Nesreöa pri stavfef V Budjejevicah se je pn /.^raJüi kanJitne tovarne .Merkur" podrl stavbm oder, pri čemur je bito enajst oscb ležko ranjenih. Drobtinice. Nev/ Castle v platnsnu V New Castlu je izbruhnil ppZar. ki je cerkev, več ivornic. nekaj skladisč in veC hiS v najkrajšem času vpepelil. V cerkvi je bila ravno služba božja. Nastaia je strašna panika in vse je drlo iz cerkve. K.injenih je bilo veliko ljudi. Kadi po- zara je veliko delavcev brez dela. ve- liko ljudi brez strehe. Škodo cenijo na 5,850.000 kron. Deoar v tortl. V Atostaru Je ne pek v prodajalnici hotel ra/.rezati torto, pa je pri tern zadel na nekaj trdega; ko je natančneje pogledal, je nasel v torti za 300 K bankovcev. V drugi torti je pa našel ovratnik in nekaj drugih drobnarij. Cuden nadev je spravi! v torte pekov vajenec, čegar last je bil denar in drugo; fant je malo slabo- umen. PovodenJ v Dalmaoljl. Iz Škradina v Dalmaciji poročajo, da je reA Krka izstopila iz struge ter preplavila obalo na obeh straneh. Celo mesto Škradin je pod vodo. Škoda znaša nad en mi- lijon kron. Tej veliki nesreči so mnogo krive tamošnje oblasti, ker niso uredile odvodni kanal. Madcže od örnlia na lesenem tlaku ali na pohištvu odstraniš, če jih najprej poriblješ s v vročo vodo na- močeno krpo. Potem namočiš madeže s čepičem z mešauico vode in solni- trove kisline (5 ali 6 kapljic soln. ki- sline za 1 žlico vode), konečno pa takoj ooereš z mrzlo vodo. Književnosf. Najnovejše izvirne slovenske inu- zikallje. — Muzikalije „,ölasbene Ma- tice" za društveno leto 1911|12 so izšle. Obsegajo prekrasno izvirno slovensko koncertno delo, Simon Gregorčičevo ba- lado „Jeftejeva prisega", ki jo je zložil odličen slovenski skladatelj g. P. H. Satt- ner, in ki se je v 3 koncertih „Glas- bene Matice* v Ljubljani in v Zagrebu izvajala z največjim uspehom. Delo, na katero smemo Slovenci ponosni biti, in katero bodo koncertno glasbo goječa pevska društva z veseljem in največjim uspehom tudi po manjših krajih bodisi s spremljevanjem orkestra ali s klavir- skim dsloma harmonijskim spremlje- vanjem lahko izvajala, se dobiva pri „Glasbeni Matici" v Ljubljani za ceno 5 K. Besedilo je podloženo tudi v hr- vaškem prevodu. Drugi del letošnjih muzikalij ob~ sega 20 moških zborov v slovenskem narodnem značaju, zložil f:ran Gerb id. Presrčno-ljubeznivi spevi, kakor najmi- lejše slovenske narodne pesmi, bodo ti zbori vsem pevskim društvom dobro- došli in se bodo kmalu udomačili, ka- kor so se udomačile lepe Ipavčeve pesmi. Z veseljem jih bodo izvajala pevska društva po mestih in deželi. Dobe se tudi pri „Glasbeni Matici" za ceno 3 K. Člani „Glasbene Matice" dobe obe iz- daji skupno za znižano ceno člananne, ki znaša na leto 6 K. „Glasbena Matica* uljudno vabi slovensko občinstvo, da pristopi kot clan k „Glasbeni Matici" in s tern dobi mu- zikalije za znižano ceno. Hail, Oeomctrija za tretjl razred srednjlb iol je ravnokar dotiskana in v Katoliškl Bukvarni v Ljubljani na raz- polago; cena vezani knjigi 1 K 80 v. Gospodarske vesli. Kako Jo ravnati, dagoved nedobl »edUst b brbto?! Prav pogosto je vi- deti govedo. ki mu je hrbet vdrt. da je podoben sedlu : o takem hrbtu pravi mo, da je sedlast. Sedlast hrbet velja za napako. zlasti pri živini. ki naj vozi, in pri plemenski Živini. Živina scdla- stega hrbta pri voznji ne more razvijat: tolike modi, kakor ona ravnega hrbta ; vrhu tcga so vdrti hrbti nelepi in to tern bolj. ker se poleg njili vedno na- hajajo tudi veliki, globoko viseči tre- buhi. Vsled tega se živina sedlastega hrbta, ako ni še za rnesarja. tudi sla- beje ptačuje. Zato mora vsakemu živi- norejcu bili skrb, da mu živina ne dobi scdlastih hrbtov. V naslednjem hočemo navesti glavne vzroke te napake; tako se je bodemo najbolje vedeli braniti. Že reja telet je pogosto takšna, da se mora hrbet vdirati. Kadar se jih odstavlja. se jim navadno polaga le seno in otava; tako ne dobivajo dovolj moine krme, vsled tega ostane okostje šibko, dočim velika množica krme drob zelo otežuje in vleče trebuh navzdol; potemtakem se mora hrbet skriviti. Kakor hitro se začne ttsle odstavljati. je skrbeti. da poleg mleka dobiva še močnih krmil, s kojimi je nadSrljevati še nekoliko časa tudi potem. ko name- sto mleka že vživa suho krmo. Taka močna krmila so n. pr. zdrobljen oves, zdrobljen ječmen in otrobi. Hrbet se nadalje rad vdere teletom. ki se jih porcdkoma napaja; v takem slučaju pijejo živali nakrat mnogo; tudi velika mnnžina vode vleče hrbet navzdol. Dokler ima govedo še mehke kosti, ga je pogostoma napajati; nekateri živi- norejci imajo staje za teleta tako ure- jene, da ta-le lahko vsak čas pijejo. Največja neumnost pa je, če morajo teleta iz visokih jasli ali celo iz gar (lojter) jesti. Vsak trap lahko opazuje, kako se tedaj hrbet krivi navzdol, pa tudi uvidi, da mehko hrbtišče le pre- hitro ohrani sedlasto obliko; saj se mehka kost uda vsakemu pritisku in ostane, kakor se jo je stisnilo. Zato pa jasli k tlom, ali vsaj celo blizu tal, kakor je imajo na Nizozeskem, kjer je živinoreja na zelo visoki stopnji. Naj- bolj zdravo za tele je, da tudi v hlevu zavživa krmo tako, kakor bi se paslo. Sploh si naj pomni kmet, da je reja vseh domačih živali tern boljša, čim bolj se približuje življenju, kakoršno bi imele proste v naravi. Dasi je največkrat že popačena reja telet kriva sedlastih hrbtov naše govedi, se vendar še mnogokrat dobro zrastla teleta pokvarijo pozneje, ko kosti sicer niso več tako mehke, a se nepre- stanemu pritisku končno vendar udado. Tako je marsikatera krava, marsikateri vol dobil vdrt hrbet ie-le pozneje, in sicer po največ po garah, pa tudi po visokih jaslih in vsled prercdkega na- pajanja. Zato velja tudi tukaj: Gare ven iz govejih hlevov, jasli k tlom, napajati pa po večkrat! Da živali ne bodo tro« sile krme, naj se jim poiaga v malih porcijah. Najuspešneje sredstvo, sedlaste hrbte zabraniti ali jih izravnati, pa je paša. Pri paši je hrbtiŠČe ravno, ozi- roma §e toliko izbočeno. da se, kadar žival normalno stoji, morebitne posle- dice, ki je ima teža trebuha na hrbti- šče, izravnajo. Na paši živali tudi v malih porcijah pijejo. Sicer pa poleg vsega, kar smo pi- sali, živinorejca še opomnimo, da naj živali v to stran dobro opazuje, iz opa- zovanj pa se uči. Prišel bo namreč do ravno istega, kar smo rekli mi, se- be pa gotovo raje ubogal, nego nas. .SI. O - Jakob Miklus mizar in lesni t r g g v ec ^s~ v Podgori oa to{1i iilnwXm mosta (nn eisti, ki fieije proti Grodilki) c o c Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega !esa, ima tudi vsalce vrste grede, tramove 3 3 od 3-12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 colov debele. za vino od 100—400 litrov proda po nizki ceni J. K o p a c stečar v Gorifi. Pusestvo obstoječe iz male hiše, štirih njiv zemljišča, 300 jako vzornih trt z zgodnjim sadjem, blizu postaje VToljcadraga se po ugodni ceni proda. Več se izve na Volcjidragi st. S3. Veste moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo slišala! pralnem ekstraktü „Ženska hvala" sem se pa sama prepričala, daje najboljši Innajzanesljivejši praini prašok ter, da popolnoma nadomešča vsako belenje perila. S pralnim ekstraktom „Zenska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto. Zakaj se tedaj to demoliranje ne odda ? Zdi se nam, da nekdo nekaj meša. Mar se misli odlok c. k. pravosod- nega ininistra z dne 10. junija 1911 St. 15674 11, na kateregapodiagi se je po- diranje razpisalo -— na korist ene osebe katera misli, da se mora ravno ona s tern poslopjem okortstiti — predrugačiti ali še celo vničiti ? Mar je c. k. sodni- jam dopuščeno javne dražbe razpisovati samo zato, da se kolekovane ponudbe položijo in da se dotičnike tako javno za norca ima ? Videli bomo ali bodo šle c. k. so- dnije osebnim kapricam ene osebe na limanice. Čas deževnega vremeua je za- čel, zima se bliža in kmalo bo po na- ših strehah zapadel sneg ; takrat Vam bomo zopet poročaii o stari sodniji, kajti to je gotovo, da njezini deli ne bodo ostali čez zimo na poslopju in da ne- sreče pri tern so neizogibne; to lehko spozna vsak, tudi nestrokovnjak; zaradi tega bomo takrat videli in Vam poro- čali, kedo in kako se bo takrat radi teh nemarnosii zagovarjal. Ako se'misli, da se sine v Bovcu, kar se hoče, izvajali bomo tim strožje po- sledice potem, ko se bo tam kakšna ne- sreča piripetila. Če se bo pa med tem časom kaj druzega spletio, tudi ne bomo molčali. 'Gbčinarji pristaši olep. društva. PoIiHčni pregled. Politico! položaj. Cesar je v soboto sprejel minister- skeda predsednika Gautscha v posebni avdijenci. Ciautsch je cesarju poročal o političnem položaju. Cesar je izrazil že- ljo, da bi se vse delavoljne stranke združile čirnpreje. Po avdijenci se je vršila seja mini- sterskega sveta, v kateri je Gautsch po- ročal o svoji avdijenci pri cesarju ter povdarja), da treba storiti vse možno, da se združijo vse delavne stranke v močno parlamentarno večino. Za varstvo avstrljskih trgovinskih koristi v Albamjt. Poslanec dr. Rybar je vpetekvložil interpelacijo v varstvo avstrijskih trgo- vinskih koristi v Albaniji. Interpelant izvaja, da je osobito po italijanski konkurenci porinjena avstrijska trgo- vina s svojega prejšnjega guSpodujočega stališča v Levanti, v albanskih obrežnih mestih in v Skadru. Avstrijski izvoz absolutno nazaduje. Teh žalostnih raz- mer ni povzročil zgolj bojkot avstrij- skega blaga ob aneksijski krizi, marveč v prvi vrsti, ker je avstro-ogrska vlada z ustanovitvijo laških šol aktivno po- speševala Ualijanski upliv in ker je na- stavljala laške duhovnike. Tudi v se- danjem laško-turškem sporu nastopa c. kr. skupna vlada kot zaščitnica laških trgovinskih koristi. V takih razmerah se avstrijski eksport vzdrži le s težavo. Z bojnimi operacijami laškega bojnega brodovja v Jadranskem in Joniškem morju in po turških protiodredbah je pa izvoz naravnost oškodovan in ogro- žen. Že dvakrat zagroženo obstreljeva- nje Preveze kaže, da Halijani nadalju- jejo svoje aspiracije glede na Albanijo in da nameravajo popolnoma zapreti Jadransko morje in vzeti Avstriji pro- sta pota na Levanto. Za monarhijo je življenskega interesa, da je zagotov- Ijena varnost v Albaniji in na Levanti. Glede na navedeno se vlado vpraša: Ali je vlada voljna naznaniti, kaj da se je storilo, do vojne operacije Italije ne bodo oškodovale naših trgovinskih ko- risti v Albaniji in na Levanti? Aehrentbal, Georgl Id Conrad v avdijenci. Cesar je sprejel v posebni avdi- jenci ministra za vnanje zadeve grofa Aehrenthal, ministra za deželno brambo Georgi in šefa generalnega štaba Conrad pi. Hötzendorf. Proraönn sa leto 1912. Proračuu za leio 1912 izkazuje: Potrebščin 2916,685.263 K, pokritje pa 2916,990.344 K, torej 305.081 K prebitka. Glavni pregled proračuna je ta-le: Naj- višji dvor 11,300.000 K; cesarjeva kabi- netna pisarna 191.650 K; državni zbor 4,140.343 K; državno sodišče 68.965 K; ministerski svet in upr. sodišče 5 469.254 krön; prispevek za skupne zadeve 346,187.937 K; notranje ministerstvo 56,187.270 K; deželnobrambno minister- stvo 101,507.310 K: naučno ministerstvo 113.313.687 K; finančno ministerstvo 866,527.065 K; trgovinsko ministerstvo 233,634.342 K; železniško ministerstvo 762,184.710 K; poljedelsko ministerstvo 61,467.307 K; pravosodno ministerstvo 89,338.286 K; uprava državnih poslopij 4,500.000 K; nove stavbe 26,201.364 K; najvišji računski dvor 720.400 K in po- kojnine 120,520.044 K. — Dohodki so pa proračunani: Ministerski svet in upravno sodišče 3,193.300 K; notranje ministerstvo 2,288.548 K; ministerstvo dezeine brambe 1.547,501 K;,naučno ministerstvo 17,229.662 K; finančrio mi- nisterstvo 1759,133.648 K; trgcvinsko ministerstvo 223,623.870 K; žc!?v>::*ko ministerstvo 822,584 010 K; poljedelsko ministerstvo 4,625.996 K; ministerstvo javnih del 47,453.101 K; uprava držav- nih siavb 728.906 K; nove stavbe itd. 468822 K in pokojnine 10,802,434 K. Za Primorsko so sledeče postavke v proračunu: za vzdržavo in popravo starih stavbnih in umetnih spomenikov izvanredni kredit 30.025 K; stavbni prispevki na ra<*,un verskega fonda 13.000 K; za cerkvene ustanove in pri- spevki za kat. bogačasine namene 16.273 K; za režijske in učne potreb- ščine na srednjih šolah 15.000 K; za iste potrebščine na ljudskih šolah 13.773 krön; prispevki k režijskim in učnim potrebščinam 5.715 K; za povzdigo ljud- skega šolstva 150.000 K (lansko leto 50.000); za vodne zgradbe 15.000 K; za izvanredne cestne zgradbe prispevki v skupnem znesku 1027.950 krön (lani 952.620 K); z a n o v e zgradbe ali popravo starih: na račun notra- njega ministerstva 68.520 K; na račun min. za bogočastje in uk 10.000 K; za šolstvo 350.000 K; na račun trgovin- skega ministerstva 209.000 K; na račun pravosodnega ministerstva 670.000 K. Laško-turška vojska Italija je sedaj v posesti tripolitan- ske obale, katero posest varuje !e ita- lijanska mornarica. Turška poročila prr.vijo, da je 40 tisoč mohamedancev pripravljenih za- braniti Itaüji prodiranje v notranjost Tripolisa. 1z italijanskih listov je posneti, da so se udali tripolitanski Arabci italijan- ski mornarici in da celo izvršujejo službo policije v mestu Tripolis. Italijanski kralj se je podal včeraj v Neäpelj, da pozdravi za okupacijo Tripolisa določeno vojno, ki se bo te dni ukrcala. Avstro-Ogrska je prevzela varstvo nad italijanskimi podaniki v onih krajih na Turškem, kjer ni nemških konzu- latov. Po vsi sili hočejo laški listi vedeti, da zahteva in moleduje Turčija pri ev- ropskih velevlasteh za posredovanje. Nek laški diplomat pa se je baje izjavil, da se Italija ne bo spuščala v nobena pogajanja. Italija neče priznati suverenitete Turčije v Tripolisu. Najnovejše poročilo pravi, da se je Že v nedeljo izkrcal en del ital. oku- pacijskega vojaštva v Tripoiisu ter da se je tam ustanovil. Listi poročajo tudi, da so se po- maknili tripolitanski turški oddelki pod poveljstvom polkovnika Nedged v notra- njost dežele ter da so zavzeli pri Ve- hari in Kuk Karis u defenzivne pozicije. Ena italijanska stotnija se je približala z namenom, da pride v Vehare, pa se je morala umakniti vsled turškega od- pora. Sedaj, ko bodo pričeli Italijani pro- dirati v notranjost dežele, bodo še-le pričeli pravi boji in videli bomo, kako se jiin bo godilo. Srbija mobillaüra, Listi poročajo, da je začeia Srbija mobilizirati svoje vojaštvo ob turški meji proti SandŽaku. Mobilizirala je baje štiri polke. Med prebivalstvom vlada zaradi tega vznemirjenje. Vlada je prepovedala listom pisati o vojaških odredbah. Turška mcMltzaolja. Vesti iz Carigrada trdijo, da Turška trajno mobilizira svoje čete. Že sedaj je na meji Makedonije 250.000 vojakov, skupno misli Turčija mobilizirati 600.000 vojakov. Poostrena franoosko-D9mšlia pogajanja. iz Pariza se poroča, da se je Ki- derlen-Wächter pritožil, ker objavljajo francoski ministri v listih poročila o pogajanjih. Nadalje se poroča, da še upira francoski kolonialni minister Le- brun vsaki kompenzaciji Nemcem ob Kongu. Ävstnjski In francoski öastnikl pri protirepubllkanski armadl. „Vossische Zeitung" poroča z Du- naja: V armadi portugalskih rojalistov se nahaja poteg oben princov de Bra- ganza in Parmskega vojvode tudi več avstrjskih in francoskih častnikov, ki pripadajo visokemu plemstvu in ki so si nadeli druga imena. Denar so baje zbrali amerikanski milijarderji. Orožje, topovi in strojne puške so izdelane v Ameriki. Bivšega kralja Manuela so ro- jalisti pozvali, da naj pride v vojaški tabor, a Manuel se še ni odzval. Novl ruskt minister za notranje stvari. Uradno se potrjuje, da je rtiski državni tajnik Makarov imenovan mi- nistrom za notranje stvari. Amerika se oborožuje. Veliko senzacijo je zbudila vest, da je odrejena mobilizacija vseh po- morskih sil Združenih držav. Koncem oktobra mora biti atlantsko brodovje pripravljeno okoli New Yorka. Za paci- fiško brodovje je določeno mobilizacj- sko središče v luki Los Angelos. Kakor poročajo iz New Yorka, se tamkaj boje, da bi se utegnili voini zapletaji razširiti, zato hoče biti Amerika pripravljena za vsak slučaj, da brani svoje interese. Darovi. Z a „Šol sk i Dom" so plačali predsedništvu: Št. Ž. na ra- čun ustanovnine 100 K. SrČna hvala in obilo posnernalcev, ker potrebščina je vedno večja. Domače in razne vestL Občing, pomagajte 5II Nekatere občine so letos po suši hudo trpele; po nekod je tudi toča razbila pridelke — in ker je bilaže lani v obče slaba letina — je Ijud- stvo v velikih gospodarskih stiskah, tako da trka bleda beda marsikje na duri. — Povoda zadosti, da se občine zatečejo za pomoč do pri- stojnih oblastev. Županstvorn takih občin priporočamo, naj se z vse- stransko vtemeljenimi prošnjami obrnejo do c. kr. okrajnih glavar- stev, da dobe kf.j podpore za javna dela ali sploh za take namene, da bode ubogemu ljudstvu v sili po- rn agano. „Duhovska Zveza". ~ ObČni zbor „Duhovske Zveze" se bo vršil dne 19. t. m. ob 10. uri v prostorih „Centralne Posojilnice". Dnevni red: Razpust dru- štva. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen radi premajhne udeležbe, bo nov občni zbor z istim dnevnim redom dne 26. t. m., na katerem se bo sklepalo brez ozira na število došlih članov. Imenovanje. — Okrajnim tajnikom je imenovan gosp. Franc Gregorčič, kancelist pri goriškem okrajnem glavar- stvu. Iz šolske službe. — Profesor na ženskem učiteljišču v Gorici Herman C h i a p p u 1 i n i in prof, moškega uči- teljišča v Gorici, okr. šolski nadzornik v Trstu Ivan Nekerman sta po- maknjena v VIII. Činovni razred. V Št. FerJ&nu se bo vršil pri- hodnjo nedeljo 15. oktobra ob 4. uri popoludne v prostorih Franca Trpina h. Št. 187 javen shod, katerega je skiicalo na željo ondašnjih cbčinarjev vodstvo slovenske ljudske strake. Na dnevnem redu so občinske razmere v Št. Ferjanu, katere nimajo para v deželi. Državna oblast je zgubila vso moč nad Grego- rinovim zaščitencem, medtem ko z de- želnim zborom postopa, kakor z neubo- gljivim pagiavcem. Z^ito se glasi druga tocka dnevnega reda: Sklicanje dežel- nega zbora. Vipavskl voflovod. Zadnja „Sočaw se drgne zopet ob naše poslance in na- miguje vipavskirn občiham, da so jih imeli isti z vipavskim vodovodom za norca. Kar „Soča" o tem pripoveduje, ni res. Ni res namreč, da je prva in druga inštanca odobrila načrte za vo- dovod, in tretja (ministerstvo) iste za- vrgla. Res je, da so bili odbiti le to- ' zadevni c. kr. odloki, katere je izdal bivši zaveznik „Soče". Ves svet ve tudi, da vodovod za vipavske občine je bi! odvisen od glavnega vodovoda za go- riško mesto. Če pade zadnji, pade do- sledno tudi prvi. Čeje res, kakor „Soča* trdi, da iz zadnjega ne bo nič, je ne- razumljivo, kako se more trditi, da so imeli naši poslanci vipavske občine za norca. To zamorejo trditi le brozvestni in brezstidni obrekovalci. Sicer pa stvar ni še dozorela. Ko se to zgodi, bomo govorili bolj jasno in glasno in razkrinkali vso tozadevno libcralno perfidnost. Spomenik farlaoskema pesnika in pisateljo Petra Zorutti-ju pcstavijo gori- ški Lain in sicer v mestnem vrtu. Delo se je uže pričelo. Spomenik bo stal ob desnun uhodu v ljudski vrt. Samomor. - V soboto ponoči se je ustrclil z rcvolvcrjem 20 Ictni Men- rik Vukovič, sin rcstavraterke na juznem kolodvoru. Napad — V neüeljo okolu 10. ure ponoči sc jc vozil 32 letni poscstnik Možina Vincenc iz St. Ferjana proti do- mu. Ated FJevmo in St. Ferjanom pa sta ga napadla neki Terpin Anton in Knez Janez, oba iz 5t. Ferjana, tor ga obde- lala z nožem. tako da ima več ran v obrazu, eno globokejso na nosu, tor eno rano na desni roki. Možina se nahaja v bolnišnici usmiljenih bratov, Knez in Terpin pa sta v rokah pravice. Dražba lova ¦— Dne 18. oktobra 1911 ob 10. uri predp. se odda za ostalo zakupno dobo t. j. do 30. aprila 1913 pri okr. glavarstvu v Tulminu v zakup lov davčne občine Ladra (občina Libušnje), dne 19. oktobra t. I. pa lov davčne občine Orehek(Cerkno). Vsklicna cena 4 krone oziroma 19 kron. Pogoje se lahko vpogleda pri navedenem uradu. Seno na Kanalskem je po 5 K kvintal, seveda na lieu mesta. Ureditev uradniftklh plač. Povlša- Dje davkov. — Vlada je predložila drž. zboru zakonsko predlogo, s katero se državnim uradnikom od VI. do XI. pla- čilnega razreda in slugam poviša aktivi- tetna doklada. Na podlagi omenjene vladne predloge bodo dobivali uradniki v bodoče sledeče aktivitetne doklade: ra , i v krajih, ki Štejejo gj | ______ .._____________________ S ' vPf« manJ k0t manJ k0t mini * . I™. 80.000 in 40.000 in ™aiJJ a DunaJ *[X* več kot več kot uk^n is 80'000 40.000 lo.ooo l0-m rt t ______________________________,___________________________ ^ prebivalcev ' i j VI 2030 1624 1421 1218 1015 VII 11850 1480 1294 ! 1110 925 V1I1 1669 1328 1162 996 ¦ 830 IX 1440 1152 1008 864 ! 721 X 1200 960 840 720 600 XI 940 752 658 564 470 V kategorijo slug spadajoči držav. uslužbenci bi na podlagi vladne pred- loge dobili dosedanjo aktivitetno do- klado, povišano za 15 odsto. Istodobno i omenjeno predlogo je vlada predložila povišanje davka od stav o priliki dirk (ITAJTE, PROSW, ClTAJTE dne ZB. sept, in 7. itt. t. 1.1 našBm listu natanlneje podatke glede razpisane Ceres-nagrade v znesku „CENTRÄLNA POSOJILNKA" REGISCROVATIA ZADRUQfl Z OTHEJeHO ZAVCZO ¦¦+++3E v GOR1CI «»¦¦•+-<*l± obrestuje hranilne vloge po 41!2°|O. Daje članom poso- jila na vknjižbo po 5*!/j0, na menice po 6%, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši CorSO Gius. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, 60RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom ¦ najtopleje. ... tapir po ID kron kvintal. Prodaja Anton Tronkar v Pod- gori št. 290 (pri železnem mostu). Zalogo iaia tudi v Gorici, ulica Ascoli št. 10. Oddaja se od 50 kg naprej. Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTI0LI. Izd^luje vsakovrlne načrte. stat. račune, sprejema stavbinska tlela vseh vrst, izdeluje tudi Weslfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih Lt. 27221. Lastnina Westsal.-stropi za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju. ki izoli- rajo vsako šumenje in ropotanje. pri hranitev železnih nosilcev. železnih vezi in vijakov. ceneji kakor vsi drngi ma* sivnl strop!. Pojasnila, stat. izkazl in prora- cqdI brezplačno. Izdeluje enodružin^ke hiJe po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja. z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drug! sistemi. Kupujte! le pri tvrdki Kupujte! Kerševani & Čuk G0RI6A- Stolni tra šlev. 9 — (Piazza Duomo) ker ta van) nudi lo najboljše in najceneje šivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese, >Gramofo- nov« in plošče, vsakovistno krnetijsko orodje, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za i --, masteivje grozdje) orala, brane itd., itd. — I „Original Victoria" Sivalni stroji 1 so pripravni za umetno vezanje in krpanje, imajo ¦ lahki tek, šivajo naprej in nazaj. Original Vic-1 toria sivalni so napravljeni z dvema gasovama 1 za hitri in počasni tek, so po 20 letni rabi še ' vedi.o brezžumni. Z „Original Victoria" stroji se napravi v eni minuti od 2000 do 3000 ubo- doT"(štihov). Za „Originalni Victoria" šivalne stroje jamčimo 10 let. . Trvdka KERŠEVANI & ČUK, \^v^k opazarja cenj. kolesarje, da ima ko- y^^J lesa raznih tovarn, kakor P u c h, I^P' Sty^ia, Waffenrad, Dürkopp mSJ/mS tor domače izdelke. Vsak kolesar, I kateri kupi pri tvrdki Kerše- v a n i & Č u k dvokolo, M dobi solidno in pošteno P postrežbo in si je objed- nern tudi prihranil naj- nianje K 30, ker tvrdka ne vračuria provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki |b Kerševani in Čuk po y ceni blago. ;&^ ^gj, ivrdka HERSEVÄNI & GUS daje tudi na mesečne obroke.i Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI uliea della Croce stev. 6. Nanut k Bregont aut. slawbena tvrdka v Gorici, ulica Adelaide Ristori ši. 5. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdel«»vanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter ko- lavdacij po najnižjitr ccnah. Velike zaloge novih dvokoles, äivalnih in kmetijskih strojev. orkestrijonov, gramofonov, vsvikovrstnih plošč itd. V zalopah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojer, prav po ceni na izbero pri BATJEL-Ü Gorlca, ST0LNA DLICA 3 4. Mehanična delavnica. Prodaia tiuli nn n h r n t n Ceniki poltnine prosti. Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjov (Motosacocho) na navadneni kolosu. Kupuje st^ stara dvokolesa, šivali e strojo. «rainofone, orke- strijone i. t. d. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana St. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkye in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vaem g«. odjemalcom, posebno p» kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, tadnji 8istem äkropilnic za vitrijol, polivalnike za rrte in patentirane vontlatorje za dimnike i. t. d, oprave se izvršujpjo toöno in po najniiji ceni. Loterljske števllke. 7. oktobra Trst.......85 47 90 14 30 Dniabil P°dPiraJte DOJaKII slov. šolstvo ZI v Gorici! IZ Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovaii» /.julruc;a z omejeno zavezo BOEreiije pri natopn lietiistili potrebščin in pri prodaji vo^^v-^^ tmetiistiliprideltov. *v*<*vKr Zaloga je v nisi „CENTRALNE POSOJILNiCL" v Gorici. TEKALIŠČE JOS. VERDI ST. 32. Dobro krepilo za želodčno slabost in za one, ki so se prehladili ali prenajeli ali si pa z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi nakopali neprijetnosti v želodcu, kakor katar. krče, bolečine, napihnjenost itd. HT Je dr. Elgelnov „BALDRIANU M". ^H „Baldrianum" se izkaže pri takih neprijetnosvih, dokler niso še razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjuno tudi slabe posledice, kakor nervoziteto, nespečnost, omotico, sfisko itd. Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilenimi kapljicami, mali- novec in črešnjevec, vplipa .Baldrianum" tudi pospešujoče pri zaprtju in za- jtdno krepilno na ccl človeški Organizern. Dr. Engelnov „BALDRIANUM" ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lfihko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, če se ga zavžije zjutraj na tošče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe so razredči -oo-o „BALDRIANUM" ¦€»¦©»€» ii11iiimiii11in z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. sn111innmin; Dr. Engel-nov „Baldrianum" se dobiva v steklcnicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Dolgempolju, Ronkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, Kanalu, Čedadu, Vidmu, Palmi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo gcriške lekarne dr. En gel - n o v „B a 1 d r i a n u m" ------------RO izvirnih cenah v vse kraje Avstro Ogerske. —------- —- In Svarl se pred ponarejanjem! 111==------- Zahtevajte izrecno Dr. Engcl-nov „J3al dr ianum".