URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 6	Ljubljana, petek 14. marca 1980	Cena 25 dinarjev	Leto XXXVII
373.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti uradnega popravka sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Tolmin o skupinski lokacijski dokumentaciji, prepovedi parcelacije in prometa ter prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za gradnjo nadomestnih montažnih stanovanjskih, gospodarskih in večnamenskih objektov v občini Tolmin na seji dne 21. 2. 1980
odločilo:
Razveljavi se uradni popravek (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2 z dne 1.
3.	1978) sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Tolmin o skupinski lokacijski dokumentaciji, prepovedi parcelacije in prometa ter prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za gradnjo nadomestnih montažnih stanovanjskih, gospodarskih in večnamenskih objektov v občini Tolmin z dne 3. 11. 1977.
Obrazložitev
1.	Na pobuao občanke je Ustavno sodišče SR Slovenije s sklepom- U I 61/78 z dne 4. 12. 1979 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe navedenega uradnega popravka sklepa. Iz zbranih podatkov izhaja, da je Izvršni svet Skupščine občine Tolmin dne 3. 11. 1977 sprejel sklep'o skupinski lokacijski dokumentaciji, s katerim je določil zemljišča namenjena za gradnjo novih objektov, s katerimi se nadomeščajo porušeni objekti. Naknadno pa so z izpodbijanim uradnim popravkom sklepa, med zemljišča navedena v sklepu o skupinski lokacijski dokumentaciji, bile vključene še parcele št. 976, 997/3, 997/5, 997/6, 996/2 vse k. o. Staro selo.
2.	Po določbi 1. člena zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres (Uradni list SRS, št. 23/76) se z namenom, da se pospešita sanacija in obnova objektov uporabljajo določbe tega zakona, namesto posameznih določb zakonov s področja urbanizma, graditve objektov, prenehanja lastninske pravice, kmetijskih zemljišč ter oddaje stavbnih zemljišč v uporabo za gradbene namene. Izvršni svet občinske skupščine s sklepom sprejme zazidalni načrt ali skupinsko lokacijsko dokumentacijo po kateri se izvaja Sanacija oziroma obnova poškodovanih objektov ali gradnja novih objektov. Zazidalni načrt ali skupinska lokacijska dokumentacija obsega arhitektonski del, načrt parcelacije in pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta oziroma skupinske lokacijske dokumentacije. Pred sprejemom sklepa izvršnega sveta mora zazidalni načrt oziroma skupinsko lokacijsko dokumentacijo obravnavati prizadeta krajevna skupnost ob sodelovanju predstavnikov kmetijske zemljiške skupnosti. Lastninska pravica na zemljiščih, določenih za gradnjo nadomestnih objektov, preneha na podlagi sklepa izvršnega sveta občinske skupščine.
'Ob primerjavi izvirnika sklepa o skupnosti lokacijski dokumentaciji Izvršnega sveta Skupščine občine Tolmin z dne 3. 11. 1977 z besedilom izpodbijanega uradnega popravka je bilo ugotovljeno, da zemljišča navedena v ura’dnem popravku sklepa niso navedena v izvirniku sklepa. Zato ne gre za neskladje med izvir-nikorr) sklepa izvršnega sveta in objavljenim besedilom sklepa, katero bi bilo mogoče odpraviti z uradnim popravkom sklepa, ampak za vsebinsko dopolnitev sklepa. Dopolnitev prvotnega sklepa z dodatnimi zemljišči bi morala biti sprejeta po postopku, določenim v 8. členu zakona. To pomeni, da bi izvršni svet občinske skupščine z dodatnim sklepom sprejel skupinsko lokacijsko dokumentacijo, ki bi obsegala arhitektonski del, načrt parcelacije in pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta, katero bi predhodno tudi obravnavala prizadeta krajevna skupnost ob sodelovanju predstavnikov kmetijske zemljiške skupnosti.
Iz listin, ki jih je predložil udeleženec v pripravljalnem postopku, ne izhaja, da bi izvršni svet s svojim sklepom sprejel skupinsko lokacijsko dokumentacijo za zemljišča navedena v uradnem popravku sklepa. Zato je ustavno sodišče ocenilo, da uradni popravek sklepa ni v skladu z 8. členom zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres.
Ustavno sodišče je iz navedenih razlogov na podlagi 413. člena ustave SRS, upoštevajoč vse okoliščine 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) in na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena istega zakona odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globev-mk, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. U I 61/78-27
Ljubljana, dne 21. februarja 1980.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
/	374.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceho zakonitosti 1. in 2. odstavka 33. člena pravilnika o delovnih razmerjih OZD Splošne plovbe Piran in 4. odstavka 15. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu iste OZD, na seji dne 26. februarja 1980 odločilo:
1.	Razveljavita se določbi 1. In 2. odstavka 83. člena pravilnika o delovnih razmerjih OZD Splošne plovbe Piran z dne 30. januarja 1979.
2.	Ugotovi se, da določba 4. odstavka 15. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih de-
lavcev v združenem delu OZD Splošne plovbe Piran iz decembra 1974 ni bila v skladu z zakonom od dne 11. decembra 1978.
. Obrazložitev
1.	Sodišče združenega dela v Kopru je s predlogom začelo postopek za oceno zakonitosti v izreku te odločbe navedenih določb samoupravnih splošnih aktov. Po izpodbijanih določbah pravilnika je poskusno delo obvezno za vse delavce, ki so bili izbrani na podlagi oglasa oziroma javnega razpisa (1. odstavek
33.	člena pravilnika). Poskusno delo pa ni obvezno, če tako odloči komisija za delovna razmerja v primeru, ko gre za delavca, ki je že uspešno opravljal dela in naloge, za katere je izbran, ali ko je s poprejšnjim preizkusom mogoče ugotoviti njegove strokovne in druge delovne zmožnosti (2. odstavek 33. člena pravilnika). Po izpodbijani določbi samoupravnega sporazuma (4. odstavek 15. člena) predhodni preizkus znanja ne izključuje uvedbe poskusnega dela.
Predlagatelj meni, da izpodbijani določbi pravilnika nista v, skladu z zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 32. člen, v nadaljnjem besedilu: ZDR), ker z njima niso vnaprej določeni primeri in pogoji, v katerih je potrebno poskusno delo, in ker komisija za delovna razmerja ne more po prostem preudarku odločati ali naj delavca oprosti poskusnega dela. Izpodbijana določba samoupravnega sporazuma po predlagateljevem mnenju ni v skladu z določili 28. člena in 1. odstavka 32. člena ZDR, po katerih se poprejšnji preizkus in poskusno delo izključujeta.
2.	Po ZDR poskusnega dela ni mogoče uvesti za vsa dela oziroma naloge v temeljni organizaciji. V samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih se vnaprej določijo primeri, tj. posamezna dela oziroma naloge, za katere je poskusno delo potrebno. Ce je za posamezna dela oziroma naloge mogoče ugotoviti delavčeve strokovne in druge z delom pridobljene delovne zmožnosti s poprejšnjim preizkusom pred sklenitvijo delovnega razmerja, potem uvedba poskusnega dela za taka dela oziroma naloge sploh ni mogoča (1. in 4. odstavek 32. člena ZDR). Določba pravilnika o delovnih razmerjih, ki uvaja poskusno delo za vsa dela oziroma naloge v temeljni organizaciji, je zato v neskladju z zakonom.
ZDR določa, da se med drugim vnaprej določijo tudi pogoji, v katerih je poskusno delo potrebno (4. odstavek 32. člena). Ti pogoji morajo biti določeni na objektiven način, tako da je pri odločanju o uvedbi poskusnega dela za posameznega delavca odstranjena možnost prostega presojanja in neenakega obravnavanja kandidatov. Izpodbijana določba 2. odstavka 33. člena pravilnika nima takih elementov za ugotavljanje pogoja delavčeve uspešnosti oziroma neuspešnosti pri predhodnem opravljanju istovrstnih del oziroma nalog. Odločitev o dejanski uvedbi poskusnega dela za posameznega delavca jeu tako stvar prostega presojanja pristojnega organa, kar ni v skladu z zakonom.
Izpodbijani 4. odstavek, 15. člena obravnavanega samoupravnega sporazuma, ki je določal, da predhodni preizkus znanja ne izključuje uvedbe poskusnega dela, je bil v neskladju z določbami ZDR (28. člen in 1. odstavek 32. člena), po katerih za isti primer ni dopustno zahtevati poprejšnji preizkus in poskusno delo hkrati. To neskladje pa je obstajalo le od 11. decembra 1978 dalje, ko je potekel z zakonom določeni rok, v katerem so bili delavci v TOZD dolžni svoja
delovna razmerja in samoupravne splošne akte o delovnih razmerjih uskladiti z določbami ZDR (222. člen ZRD).
Ustavno sodišče je iz navedenih razlogov na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije, up.oštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) ter na podlagi 409. Člena ustave SR Sloveni'e in 2. alinee 3. odstavka 25. člena istega zakona odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Izrek odločbe pod 2. točko ima pravni učinek po 415. členu ustave SR Slovenije.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki: dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. U I 57/79-5
Ljubljana, dne 26. februarja 1980.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
375.
Na podlagi 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/78) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravmih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembah odloka o kompenzaciji proizvajalcem
kruha
1.	člen
V	1. členu odloka o kompenzaciji proizvajalcem kruha (Uradni list SRS, št. 25/79, 1/80 in 3/80) se besedi >29. februarja« nadomestita z besedami »31. julija«
2.	člen
V	7. členu odloka se beseda »marca« nadomesti z besedo »avgusta«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-03/80
Ljubljana, dne 28. februarja 1980.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
376.
Na podlagi 17. člena zakona o 'geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) izdaja direktor Geodetske uprave SR Slovenije
PRAVILNIK
o programu in preizkusu znanja delavcev geodetskih organizacij
I.	SPLOSNE DOLOCBF
1.	člen
Ta pravilnik določa program in postopek opravljanja preizkusa znanja delavcev geodetskih organizacij, ki vodijo postopke v zvezi z zemljiškim katastrom in komasacijo zemljišč (v nadaljnem besedilu: preizkus znanja).
2.	člen
Preizkus znanja opravljajo geodetski strokovnjaki z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo geodetske smeri, ki so uspešno opravili pripravniško dobo ter imajo vsaj šest mesecev delovnih izkušenj pri vodenju postopka v zvezi z zemljiškim katastrom in komasacijo zemljišč.
II.	PROGRAM PREIZKUSA ZNANJA
3.	člen
Preizkus znanja se opravi iz naslednjih področij:
1.	Delovanje geodetske službe,
2.	Zemljiški kataster in zemljiška knjiga,
3.	Komasacija zemljišč.
4.	člen
V predmetih iz prejšnjega člena je zajeto naslednje gradivo:
I. Delovanje geodetske službe
1.	Ureditev geodetske službe:
—	organizacija in naloge geodetske službe;
—	razmejitev pristojnosti in nalog upravnih organov za geodetske zadeve in geodetskih organizacij združenega dela;
—	splošna vsebina in medsebojne povezave predpisov s področja geodetske službe (zakoni, uredbe, odloki, pravilniki, navodila) ter ostalih predpisov, ki urejajo dejavnost geodetske službe.
2.	Hramba in izdajanje podatkov geodetske službe:
—	načela razmejitve pristojnosti hrambe podatkov geodetske službe;
—	vpogled in postopek izdajanja podatkov geodetske službe.
3.	Povračila za delo in izdajanje podatkov geodetske službe:
—	geodetske takse;
—	zaračunavanje taks in stroškov pri izdajanju podatkov,
—	ostala povračila za dela geodetske službe.
4.	Način in postopek zakoličenja zgradb in objektov.
5.	Način in postopek izdelave načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije in tehničnega pregleda
II.	Zemljiški kataster in zemljiška knjiga ■ 1. Zemljiški kataster:	•
—	osnovna načela izdelave zemljiškega katastra in klasifikacije zemljišč;
—	sestavni deli, vsebina posameznih delov in postopek izdelave operata zemljiškega katastra;
—	način in postopek vzdrževanja zemljiškega katastra;
—	mejni ugotovitveni postopek;
—	parcelacija zemljišč za urbanistične in druge namene;
—	geodetska dela v zvezi z razlastitvami zemljišč;
—	postopek razgrnitve podatkov izmeritve in katastrske klasifikacije;
—	upravni postopek v zadevah zemljiškega katastra.
2. Zemljiška knjiga:
—	namen in načela zemljiške knjige;
—	notranja ureditev in deli zemljiške knjige;
—	povezava in soglasje podatkov med zemljiško knjigo in zemljiškim katastrom.
III.	Komasacija zemljišč:
—	postopek uvedbe komasacije;
—	pripravljalna dela;
—	vrednotenje zemljišč komasacijskega sklada;
—	mejni ugotovitveni postopek;
—	razgrnitve pred in po komasaciji; .
—	naložitev novega operata zemljiškega katastra;
—	upravni postopek pri izvedbi komasacije.
III.	POSTOPEK OPRAVLJANJA PREIZKUSA
ZNANJA
5.	člen
Preizkus znanja se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo predstavnik Geodetske uprave SR Slovenije, predstavnik občinskih geodetskih uprav in predstavnik geodetskih organizacij.
Direktor Geodetske uprave SR Slovenije imenuje predsednika izpitne komisije in njegovega namestnika ter ustrezno število izpraševalcev, ki sodelujejo kot člani komisije.
Predsednik izpitne komisije določi izpitno komisijo za vsak posamezen preizkus znanja. Kot predsedujočega lahko določi svojega namestnika, kot člana pa dva izmed izpraševalcev. Predsedujoči lahko tudi izprašuje.
6.	člen
Administrativna opravila za komisijo opravlja Geodetska uprava SR Slovenije.
7- člen
Kandidat, ki želi opravljati preizkus znanja, vloži prijavo pri svoji geodetski organizaciji, ta pa prijavo pošlje Geodetski upravi SR Slovenije v desetih dneh od dneva, ko jo je prejela.
Prijavi mora biti priloženo:
—	dokaz, da je kandidat končal ustrezno šolo;
—	poročilo organizacije, pri kateri je kandidat zaposlen, o kandidatovi zaposlitvi in praksi;
—	kratek opis opravljenih nalog s področja zemljiškega katastra in komasacije zemljišč.
8.	člen
Po prejemu prijave Geodetska uprava SR Slovenije ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje preizkusa znanja. Kandidat, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje preizkusa znanja, mora biti pozvan k preizkusu znanja najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je Geodetska uprava SR Slovenije prejela prijavo.
9.	člen
O dnevu preizkusa znanja obvesti Geodetska uprava SR Slovenije kandidata preko geodetske organizacije kjer je zaposlen, najmanj petnajst dni pred dnevom, ki je določen za preizkus znanja.
10.	člen
Preizkus znanja obsega pismeni in ustni del.
Preizkus1 znanja opravlja kandidat pri Geodetski upravi SR Slovenije. Praviloma opravlja kandidat pismeni in ustni del preizkusa znanja isti dan.
11.	člen	(
Pri preizkusu znanja se preveri, ali kandidat obvlada gradivo iz 4. člena tega pravilnika in upravni postopek, kolikor je potrebno za opravljanje njegovega dela.
12.	člen
Komisija oceni kandidata z večino glasov, upoštevajoč pismeni in ustni del preizkusa znanja.
Ocena kandidata je »opravil« ali »ni opravil«.
Kandidat, ki preizkusa znanja ni uspešno opravil, ga sme ponavljati v roku, ki ga določi predsednik komisije.
13.	člen
O poteku preizkusa znanja se za vsakega kandidata vodi poseben zapisnik. Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke- ime in priimek ter bivališče kandidata, sestav komisije, datum preizkusa znanja, oceno pismene naloge, oceno ustnega preizkusa ter skupno oceno. Zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije in zapisnikar, se priloži pismeni nalogi.
14.	člen
Potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu znanja se vroči kandidatu najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je preizkus znanja opravil.
15.	člen
Geodetska uprava SR Slovenije vodi knjigo preizkusa znanja. Knjiga se lahkd vodi za več let skupaj. Knjiga preizkusa znanja vsebuje: zaporedno številko, priimek, očetovo ime in ime kandidata, datum in kraj rojstva, številka in datum obvestila o dnevu opravljanja preizkusa znanja, uspeh preizkusa, datum vpisa v knjigo ter podpis predsednika komisije in zapisnikarja.
Za vsakega kandidata se vodi poseben spis, ki vsebuje: prijavo s prilogami, obvestilo o dnevu preizkusa znanja in zapisnik o poteku preizkusa znanja.
Spisi preizkusov znanja in druga gradiva komisije se hranijo ločeno od drugega arhivskega gradiva Geodetske uprave SR Slovenije.
IV.	POSEBNE DOLOČBE
16.	člen
Geodetska uprava SR Slovenije vodi in vzdržuje seznam zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na preizkus znanja po tem pravilniku.
Seznam zakonov in drugih predpisov je kandidatom stalno na vpogled.
17.	člen
Delavcem geodetskih organizacij, ki že samostojno vodijo postopke v zvezi z zemljiškim katastrom ali komasacijo zemljišč ter imajo opravljen strokovni izpit, predpisan za delavce upravnih organov, ni potrebno opravljati preizkusa znanja.
18.	člen
Direktor Geodetske uprave SR Slovenije lahko oprosti preizkusa znanja delavce geodetskih organizacij, ki do dne uveljavitve tega pravilnika vsaj že pet let samostojno vodijo postopke v zvezi z zemljiškim katastrom ali komasacijo zemljišč ter imajo opravljen strokovni izpit, predviden po samoupravnem splošnem aktu geodetske organizacije.
V.	KONČNA DOLOČBA	/
19.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 132-4/3-1979
Ljubljana, dne 8. februarja 1980.
Direktor
Geodetske uprave SR Slovenije
Milan Naprudnik, dipl. inž. 1. r.
377.
Na podlagi 25. člena zakona o službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/77) in 16. člena zakona o pogojih in postopku za sanacijo (Uradni list SFRJ, št. 58/76, 20/77, 5/78, 9/79) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
SKLEP
o ugotovitvi poprečnega izplačanega mesečnega osebnega dohodka po panogah dejavnosti na delavca v SR Sloveniji za obdobje januar—september leta 1979
1
Na podlagi podatkov iz periodičnih obračunov za obdobje januar—september leta 1979 znašajo poprečni izplačani mesečni osebni dohodki na delavca v SR Sloveniji po panogah dejavnosti za obdobje januar—september leta 1979:
Zap.
št.
Panoga
Ime In opis dejavnosti
58 5
fl&!
E-o fS
■štišs
O, Tl
■2S "S •g-8 o"
&I°E
1	2	3	4
1.	010100	Elektrogospodarstvo	11.543
2.	010200	Pridobivanje premoga	12.393
3.	010500	Proizvodnja naftnih derivatov	9.849
4.	010700	Crna metalurgija	10.602
5.	010800	Pridobivanje rude barvastih kovin	11.469
6.	010900	Proizvodnja barvastih kovin	10.996
7.	011000	Predelava barvastih kovin	9.850
8.	011100	Pridobivanje nekovinskih rudnin	10.016
9.	011200	Predelava nekovinskih rudnin	9.096
10.	011300	Kovinska predelovalna dejavnost	9.569
11.	011400	Strojna industrija	10.354
12.	011500	Proizvodnja »prometnih sredstev	9.288
13.	011600	Ladjedelništvo	10.112
14.	011700	Proizvodnja električnih strojev in	
		aparatov	9.320
15.	011800	Proizvodnja bazičnih kemičnih	
		izdelkov	10.838
16.	011900	Predelava kemičnih izdelkov	10.175
17.	012000	Proizvodnja kamna, gramoza in	
		peska	9.615
18.	012100	Proizvodnja gradbenega materiala	9.852
19.	012200	Proizvodnja žaganega lesa	
		in plošč	9.078
20.	012300	Proizvodnja končnih lesenih	
		izdelkov	8.768
21.	012400	Proizvodnja in predelava	
		papirja	1	10.169
22.	012500	Proizvodnja tekstilne preje	
		in tkanin	8.650
23.	012600	Proizvodnja zgotovljenih	
		tekstilnih izdelkov	8.033
24.	012700	Proizvodnja usnja in krzna	9.943
25.	012800	Proizvodnja usnjene obutve in	
		galanterije	8.170
26.	012900	Predelava kavčuka	10 337
27.	013000	Proizvodnja živalskih proizvodov	9.051
I
3
♦
28.	013100 Proizvodnja pijač	-	10.345
29.	013200	Proizvodnja krmil	10.117
30.	013300	Proizvodnja in predelava tobaka 9.542
31.	013400 Grafična dejavnost	9.990
32.	013900	Proizvodnja raznovrstnih izdelkov 9.282
33.	020100	Kmetijska proizvodnja	8.859
34.	020200	Kmetijske storitve	11.080
35.	020300	Ribištvo	9.992
36.	030000	Gozdarstvo	10.401
37.	040000	Vodno gospodarstvo	9.520
38.	050100	Visoka gradnja	9.392
39.	050200	Nizke gradnje in hidrogradnja	10.134
40..	050300	Instalacijska in zaključna	dela
v gradbeništvu	10.499
41.	OG0100 Železniški promet	-	9.709
42.	060200	Pomorski promet	10.149
43.	060400	Zračni promet	12.065
44.	060500 Cestni promet	'	10.7.49
45.	060600	Mestni promet	11.699
46.	060700	Cevovodni transport	12.560
47.	060800	Prekladalne storitve	10.245
48.	060900	PTT storitve	10.406
49.	070100	Trgovina na drobno	9.499
50.	070200	Trgovina na debelo	10.536
51.	070300	Zunanja trgovina	13 099
52.	080100	Gostinstvo	8.547
53.	080200	Turistično posredovanje	10.549
54.	090100	Obrtne storitve in popravila	10.342
55.	090200 , Osebne storitve in storitve
gospodinjstvom -	8.961
56.	100100	Urejanje naselja irr prostora	10.909
57.	100200	Stanovanjska dejavnost	10.330
58.	100300	Komunalne dejavnosti	9.971
59.	110100	Bančništvo	11.722
60.	110200	Premoženjsko in osebno
zavarovanje	12.208
61.	110300	Storitve na področju	prometa	12 007
62.	110400	Projektiranje in sorodne
tehnične storitve	16.447
63.	110500	Geološka raziskovanja	9.782
64.	110600	Raziskovalno-razvojno delo	12.471
65.	110900	Poslovne storitve	11.783
66.	120100 Izobraževanje	.	11.570
67.	120200	Znanstvcno-raziskovalna dejav-
nost	-	13.124
68.	120300	Kultura, umetnost in informacije 11.904
69.	120400	Telesna kultura in šport	9.488
70.	130100	Zdravstveno varstvo	11.157
71.	130200	Družbeno varstvo otrok in mladine
in socialno varstvo	9.045
2
Poprečni izplačani mesečni osebni dohodki na delavca po 1. točki tega sklepa so izračunani po navodilu o ugotavljanju višine poprečno izplačanega ^sobnega dohodka za panogo dejavnosti po podatkih iz periodičnih obračunov organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti za obdobje januar—september leta 1979, ki 6a je v skladu s 102. členom zakona o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 2/77, 8/77, 22/78) izdal generalni ' direktor Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije dne
6.	2. 1980.
Poprečni izplačani mesečni osebni dohodek m delavca za obdobje januar—september 1979 se dpbi tako, da se iz obrazca »Posebni podatki k poslovnemu
rezultatu med letom — od 1, januarja do 30. septembra 1979« znesek v stolpcu 5 oznake za mehanografsko obdelavo 116 deli s številom zaposlenih delavcev v stolpcu 5 oznake za mehanografsko obdelavo 143.
Dobljeni znesek se deli z 9.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 90-7/80-II
Ljubljana, dne 25. februarja 1980.
Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Andrej Levičnik 1. r.
378.
Poslovni odbor Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za investicije v elektrogospodarstvu je na svoji 22. redni seji, dne 12. marca 1980, po pooblastilu skupščine Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije, ugotovil, da je samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 podpisan z večino, ki jo določa 7. člen navedenega sporazuma.
Predsednik PO ISE:
Miloš Sulin, dipl. inž. I. r.
Udeleženci samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRs! št. 2/77) v skladu s 29. in 30. členom navedenega sporazuma sprejmejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980
1.	člen
3 člen se spremeni tako, da se glasi:
Podpisniki ugotavljajo, da je potrebno zaradi kontinuirane preskrbe z električno energijo po letu 1980 pričeti še pred letom 1980 z graditvijo proizvodnih objektov z močjo okoli 568 MW (brez moči NE Krško 332 MVV) in z istočasno graditvijo ustreznega električnega omrežja ter pospešeno pripravo investicijske dokumentacije za obdobje po letu 1980. Pri tem ima graditev hidroelektrarn prioriteto. V kontinuiteti je potrebno upoštevati tudi graditev kombiniranih toplot-no-energetskih objektov in zakup električne energije v drugih republikah.
2.	člen -
J. člen se spremeni tako, da se glasi:
Delavci OZD elektrogospodarstva s področja proizvodnje in prenosa in delavci, ki pridobivajo primarno energijo za potrebe elektrogospodarstva so s posebnim sporazumom zagotovili združevanje obračunane amortizacije za financiranje programa ISE in sicer:
— delavci OZD elektrogospodarstva s področja proizvodnje ter proizvodnje In prenosa v višini 95 odstotkov.
Povečano združevanje obračunane amortizacije od 80 na 95 odstotkov te delovne organizacije ne zdru-
žujejo, če s programi ekonomsko in tehnično utemeljijo nujnost vlaganj teh sredstev za obnovo, avtomatizacijo in vodenje proizvodno-prenosnih naprav. Izdelane programe verificira komisija in delavski svet SOZD EGS ter globalno poslovni odbor ISE. Delovne organizacije s preostalimi sredstvi do 5 odstotkov amortizacije prosto razpolagajo na osnovi kriterijev, ki upoštevajo starost in tehnične karakteristike objektov in katere pripravi komisija EGS ter sprejme delavski svet SOZD EGS.
—	delavci OZD, ki pridobivajo primarno energijo za potrebe elektrogospodarstva v višini 50 odstotkov od tistega dela, ki se nanaša na proizvodnjo premoga za elektrogospodarstvo.
Od združene amortizacije prvega odstavka tega Člena se odštejejo v letih 1976 do 1980 zapadle obveznosti za odplačila tujih in drugih komercialnih kreditov. odobrenih za graditev elektroenergetskih objektov.
—	po sprejetem programu ISE,
—	navedene v pogodbi, sklenjeni med SR Slovenijo in Kreditno banko in hranilnico Ljubljana, katere pravna naslednica je Ljubljanska banka v Ljubljani,
—	za katere so bile sklenjene pogodbe do 30. decembra 1965.
Delavci OZD iz prvega odstavka tega člana zagotavljajo za financiranje graditve objektov po programu ISE tudi združevanje dela dohodka, ki ostane po pokritju zakonskih in pogodbenih obveznosti ter obveznosti po samoupravnih sporazumih, osebnih dohodkov, izplačil za skupno porabo po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za ugotavljanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov v OZD elektrogospodarstva in drugih obveznosti, ki se pokrivajo po veljavnih predpisih iz dohodka ter po pokritju primanjkljaja med doseženo realizacijo in internimi obračunskimi cenami za električno energijo.
3.	člen
7.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Delavci OZD elektrogospodarstva s področja distribucije električne energije združujejo amortizacijo za finanv’ranie programa ISE od objektov distribucije, ki so bili in ki bodo financirani iz združenih energetskih sredstev, pod enakimi pogoji kot za pro-izvodno-prenosne objekte.
Za ostale objekte bodo delavci OZD iz prvega odstavka tega člena s posebnim samoupravnim sporazumom zagotovili združevanje amortizacije v. višini 100 odstotkov za financiranje graditve objektov visoke, srednje in nizke napetosti po sprejetih planih v okviru skupno=ti preskrbovalnih območij in sicer tako, da bo omogočen enakomeren razvoj vseh območij.
Delavci OZD iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo za financiranje programa iz drugega odstavka tega člena tudi združevanje dela dohodka, ki ostane po pokritju zakonskih in pogodbenih obveznosti, osebnih dohodkov, izplačil za skupno porabo po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za ugotavljanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov v OZD elektrogospodarstva in drugih obveznosti, ki se pokrijejo po veljavnih predpisih iz dohodka ter po pokritju primanjkljaja med doseženo realizacijo in internimi obračunskimi cenami za električno energijo.
Z združenimi sredstvi po drugem in tretjem odstavku tega člena upravljajo skupnosti preskrbovalnih območij po določilih posebnega samoupravnega sporazuma iz drugega odstavka tega člena v okviru glo-
balnih načrtov preskrbovalnih območij, ki jih sprejema skupščina ISE.
4.	člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi.
Da se omogoči delno pokrivanje neskladja v dinamiki med potrebnimi sredstvi za financiranje graditve energetskih objektov in predvidenimi sredstvi za financiranje, se podpisniki sporazumejo, da se vplačevanje sredstev po 8. členu poveča od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1977 za 50 odstotkov.
Sredstva, vplačana po prvem odstavku tega člena so brezobrestno posojilo. Vplačnikom bodo vrnjena v roku od 30. 4. do 30. 10. 1980 50 odstotkov več vplačana sredstva od investicijskih vlaganj (1. točka 8. člena) in davčne osnove (5. točka 8. člena) za leto 1977 na osnovi posebnega obrazca (Državna založba Slovenije »OZS-77«, št. 7, 108).
Vračilo 50 odstotkov več vplačanih sredstev od porabljene električne energije (2., 3. in 4. točka 8. člena) bo ISE izvedla na osnovi obrazcev »Pregled vplačil združenih sredstev za financiranje graditve energetskih objektov na posebne račune dobavitelja v letu 1977« v roku od 30. 4. 1980 do 15. 12. 1980. Podatki tega obrazca morajo biti usklajeni s pristojnim dobaviteljem električne energije.
Vplačniki 50 odstotkov več vplačanih sredstev za leto 1977 po drugem odstavku tega člena se lahko odločijo za trajno združitev sredstev tako, da ne izvedejo postopka po drugem odstavku tega člena.
Vplačniki 50 odstotkov več vplačanih sredstev za leto 1977 po tretjem odstavku tega člena pa se lahko odločijo s posebno izjavo, da teh sredstev ne bodo trajno združili. To izjavo morajo predložiti ISE do 30. aprila 1980.
V primeru odločitve o trajni združitvi več vplačanih sredstev po četrtem odstavku, se bodo ta sredstva štela kot trajno združena sredstva skladno s 26. členom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 do 1980.	„
5.	člen
11.	člen se dopolni z dodatnima alineama, ki se
glasita:	v
— Investicije v gospodarske kapacitete v občini Idrija, s katerimi se ustvarjajo pogoji za odpiranje novih delovnih mest na podlagi zakona in družbenega dogovota o zagotavljanju socialne varnosti delavcev rudnika y Idriji, se oprostijo v obdobju 1978—1980 obveznosti združevanja sredstev od vsakega izplačila za investicijska vlaganja (1. točka, 8. člen).
Oprostitev obveznosti združevanja velja le za tiste OZD, ki bodo zaposlile najmanj 20 delavcev Rudnika živega srebra Idrija in so podpisale samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elek-troelfcrgetike za obdobje 1976—1980.
— Investicije v objekte in opremo s področja varstva pred požarom za potrebe poklicnih in prostovoljnih gasilskih organizacij, ki se financira iz sredstev občinskih Samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom.
6.	člen
12.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Podpisniki tegp sporazuma vplačujejo sredstva po
8; členu, ki jih združujejo po tem sporazumu, na posebni račun ISE.
Z zbranimi sredstvi upravlja skupščina ISE, ki jih lahko usmerja samo v naložbe po programu ISE. Ta program vsebuje tudi potrebna sredstva za raziskave in izdelavo investicijske dokumentacije ter za reševanje kadrovskih problemov, predvsem za kadre, ki so pri graditvi elektroenergetskih objektov pridobili izkušnje, ki jih bodo lahko koristno uporabili pri pripravi investicijske dokumentacije in pri gradnji novih elektroenergetskih objektov. Skupščina ISE sprejema vsako leto letni plan graditve in financiranja. Letni plan lahko vsebuje samo objekte, za katere je predložena investicijska dokumentacija v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov in interno sprejetimi akti.
V	primeru, da s ceno električne energije v posameznem letu ne bi mogli pokriti v celoti amortizacije, ki je element strukture cene, lahko skupščina ISE izjemoma nameni del sredstev tudi za kritje dela amortizacije.
V	kolikor dbračunana amortizacija ne zadošča za kritje obveznosti za odplačilo glavnic inozemskih kreditov, lahko skupščina ISE izjemoma nameni del združenih sredstev za kritje odplačila glavnic inozemskih kreditov.
V	primeru, da bi zaradi take odločitve skupščine ISE nastal primanjkljaj, ki bi zavrl financiranje sprejetega programa, začne skupščina ISE postopek v smislu 29. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 za zbiranje manjkajočega dela sredstev.
7.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpiše več kot polovica podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1979.
Obrazec »OZS-77«
Uporabnik družbenih sredstev
Datum: ___________________
Pregled vplačanih sredstev 50 % posojila po 9. členu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 do 1980 in po zakonu za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 2/77 in 4/77).
1.	Obveznost za vplačana sredstva od investicijskih vlaganj po 1. točki 8 člena, po povečani stopnji 7,2 odstotka (4,8 %> + 2,4 "Ve) znaša
din ___________________,
od tega znaša 7,2 V«	din 				
Vplačano v letu 1977	din
Vplačano do 20. 2. 1978	din 	
Skupaj	din 				
Izvršene refundacije	— din 	
Vplačano	din 	
Skladno s 4. členom samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektron energetike za obdobje 1976 -1980 bo vrnjenih 1/3 vplačanih sredstev,
to je din'----------------
Kot namen nakazila navesti »Vračilo 50 %> posojila, vplačanega od investicijskih vlaganj za leto 1977«.
II. Obveznost za vplačana sredstva od davčne osnove po 5. točki 8. člena, po povečani stopnji 5,25 odstotka (3,50 "/o + 1,75 %>) znaša
od tega znaša 5,25 ”/o Vplačano v letu 1977 Vplačano po ZR/77 (v letu 1978 za leto 1977)
Skupaj
Zmanjšanje za . obveznosti za leto 1976 Zmanjšanje za izvržene refundacije (v letu 1977, 1978 in 1979)
din __________
din _____
din _____
din ...-.
din------
— din -----
— din
Vplačano
din
Skladno s 4. členom samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 bo vrnjenih 1/3 vplačanih sredstev,
to je din ------------
a)	Plačujemo po zakonu
b)	Plačujemo po samoupravnem sporazumu (ustrezno obkrožite!)
Kot namen nakazila navesti »Vračilo 50 Vo posojila od davčne osnove neplačane za leto 1977«.
Kontrolirano, dne ..............1_
Zig in podpis SDK
Zig in podpis uporabnika družbenih sredstev
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
379.
Na podlagi določil 15. člena statuta občinskih zdravstvenih skupnosti in 9. člena statuta Regionalne zdravstvene skupnosti Celje ter skladno s sklepom o finančnem načrtu občinskih zdravstvenih skupnosti za leto 1980 sklenejo Občinske zdravstvene skupnosti Celje, Laško, Sevnica, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o spremembi in dopolnitvi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev pri regionalni zdravstveni skupnosti Celje za financiranje določenih dejavnosti
1.	člen
V samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev pri Regionalni zdravstveni skupnosti Celje za financiranje določenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: »sporazum«), objavljen v Uradnem listu SRS, št. 10/78 se črtajo naslednja določila:
1.	besedilo 4. čična,
2.	besedilo 1., 2., 3., 4. in 12. točke 5. člena,
3.	besedilo 1. in 4. točke prvega odstavka 6 člena.
2.	člen
Doda se nov 8 a člen, ki glasi:
Vse listine finančno materialnega poslovanja posamezne skupnosti podpisujejo za:
I.	Občinsko zdravstveno skupnosi
1.	sekretarji skupnosti in druge pooblaščene osebe,
2.	sopodpisujejo pooblaščeni finančni delavci strokovne službe.
II. Regionalno zdravstveno skupnost
1.	sekretar skupnosti in druge pooblaščene osebe,
2.	sopodpisujejo pooblaščeni finančni delavci strokovne službe.
Za kdnkretna pooblastila in odgovornosti podpisnikov se pooblaščajo posamezni izvršilni odbori skupščin zdravstvenih skupnosti, da sprejmejo ustrezne konkretne sklepe ter o razmejitvi podpisovanja knjigovodske dokumentacije.
Opredelitev in pooblastilo iz prvega odstavka tega člena pa se ne nanaša na podpisovanje prenosnih nalogov, -ki jih TOZD in druge pooblaščene organizacije predlagajo tekoče dnevno za dvig denarnih dajatev (nadomestil itd.). Te zadeve podpisujejo dos danji pooblaščenci strokovne službe.
3.	člen
Ta dopolnitev sporazuma velja, ko je obravnavajo In sprejmejo vse skupščine skupnosti, uporablja pa so pri finančno materialnem poslovanju za leto 1930 (za poslovanje, ki ne bo zajeto v zaključnem računu za leto 1979) in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/1-79-102
Občinska zdravstvena skupnost:
Predsednik skupščine:
Celje, dne 13. februarja 1980.
Franc Horvat 1. r.
Laško, dne 8. februarja 1980.
Ivan Hiršel 1. r.
Sevnica, dne 13. februarja 1980.
Zvonko Krajnc 1. r.
Slovenske Konjice, dne 6. februarja 1980.
Alojz Korošec; 1. r.
Šentjur, dne 13. februarja 1980.
dr. Andrej Fidler 1. r.
Šmarje pri Jelšah, dne 13. februarja 1980.
Stane Glavnik 1. r.
Žalec, dne 26. februarja 1980.
Karel Koren 1. r.
380.
Na podlagi določb 71. in 72. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10-678/78 in 38-1623/79) ter skladno z dopolnili 23. a člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za leto 1980 in usmeritvami zvezne in republiške resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1980 ter skupne uskladitve o možni zgornji meji gibanja skupne porabe v občini v letu 1980, sta zbor uporabnikov ter zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Žalec na svoji seji dne 26. februarja 1980 sprejela
SKLEP
o izvajanju konkretnih stabilizacijskih in rcstrikeijskih ukrepov na področju zdravstva
1.	člen
Ne glede na dosedanje opredelitve in sprejeta določila o obveznostih in pravicah iz zdravstvenega varstva, načinu in postopkih uveljavljanja pravic, ugotavljanja osnov za odmero pravic, kadrovskih normativih in na tej osnovi izvajanja politike zaposlovanja v zdravstvu, sprejetimi s: samoupravnim sporazumom o temeljih plana, samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in v drugih samoupravnih splošnih aktih, pravilnikih in' sporazumih o svobodni menjavi dela se pri izvajanju konkretnih stabilizacijskih in restrikcijskih ukrepov upoštevajo judi določila tega sklepa.
2.	člen
Konkretni ukrepi in pristojnosti:
I. Na področju ocenjevanja delazmožnosti in odmerjanja denarnih nadomestil:
1.	zdravstveni center je dolžan organizirati tekoče in učinkovito notranjo kontrolno službo ocenjevanja delazmožnosti ter zniževati medicinsko neutemeljen bolniški stalež,
2.	pristojna zdravniška komisija I. stopnje oz. konzilij specialistov v osnovni zdravstveni službi je dolžan uporabniku izdati pismeni izvid in mnenje, če:
—	z odločitvijo uporabnik ne soglaša,
—	se odredi skrajšan delavnik (4-urni),
—	se odredi uporabniku lažje delo.
3.	uporabnika, ki je zadržim od dela dalj kot 11 mesecev, je dolžan pristojni zdravnik v enem mesecu predstaviti z ustrezno dokumentacijo invalidski komisiji v ocenitev. V postopku invalidskega upokojevanja so dolžni vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno izvajati določila samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z ugotavljanjem invalidnosti zavarovancev in sporazuma o svobodni menjavi dela glede povračil za povzročeno škodo,
4.	kolikor je delazmožnost ocenjena po zdravniku izven območja občinske zdravstvene skupnosti ali republike SR Slovenije, se hranarinska nakaznica za izplačilo nadomestila lahko prizna, če je dano soglasje po zdravniški komisiji I. stopnje ali II. stopnje oz. po konziliju specialistov osnovne zdravstvene službe iz območja občinske zdravstvene skupnosti, v kateri delavec združuje delo,
5.	zdravstvena svetovalca Regionalne zdravstvene skupnosti Celje sta pooblaščena, da vršita neposredni kontrolni nadzor v ustrezni ambulanti, kolikor stalež bolnih v posamezni TOZD ali drugih delovnih sredinah presega družbeno opredeljeno višino in v primeru, če se stališča in odločitve zdravniške komisije ali konzilija ne upoštevajo,
6.	osnova za obračun vseh nadomestil iz osebnega dohodka v primeru bolezni in vseh drugih zadržanosti ne more biti višja, kot bi znašala osnova izračunana po določilih 45/a do 45/b člena (samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih — Uradni list SRS, št. 38/79) za leto 1979, povečana do 16 "/o.
Izračunano nadomestilo osebnega dohodka iz 1. odstavka te točke pa ne more biti višje kot osebni dohodek, če bi delavec delal.
II. Na področju povračila pogrebnin in posmrtnin:
1. pogrebnine in posmrtnine se valorizirajo za 16 "/» na zneske, določene za leto 1979.
III.	Na področju zdraviliškega zdravstvenega varstva:
1.	odobravanje koristnega zdraviliškega zdravljenja (B-indikacija) po pravilniku o indikacijah, kontraindikacijah in načinu pošiljanja zavarovanih oseb na zdravljenje v naravna zdravilišča (Uradni list SRS, št. 22-519/72) v breme zdravstvenih skupnosti se ne izvaja, razen za borce NOV.
V programu koristnega zdravljenja se tudi še nadalje izvaja sofinanciranje letovanja šolskih otrok skupno s skupnostjo otroškega varstva,
2.	odobravanje nujnega zdraviliškega zdravljenja — nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja (A-indika-cije in C-indikacije) izvaja konzilij 3 specialistov v:
a)	ZC Celje: TOZD Center operativni oddelki z anestezijo,
TOZD Center za zdravljenje notranjih, kožnih in infekcijskih bolezni,
TOZD Center varstvo žena in
TOZD Center varstvo otrok in mladine,
za vse uporabnike občinskih zdravstvenih skupnosti Celje, Laško, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec v okviru programiranega števila primerov in višine sredstev, ki jih posreduje in sprejme ustrezni samoupravni organ zdravstvene skupnosti,
3.	odobravanje zdraviliškega zdravljenja (B-indi-kacije) izvaja posebna komisija v dis'panzerju za borce oz. v okviru posebne ambulante za borce posamezne občinske zdravstvene skupnosti v okviru programiranega števila primerov in višine sredstev občinske zdravstvene skupnosti, predvidenih za te namene,
4.	zdravstvena skupnost prevzema obveznost plačila odobrene pravice po 2 in 3, točki tega poglavja, kolikor uporabnik prične koristiti pravico v zdravilišču skladno z določili 6. in 7. člena sporazuma o svobodni menjavi dela med skupnostjo in zdraviliščem, in to v enem mesecu po odobritvi v obdobju do 3. junija 1980, od 1. 7. 1980 dalje pa mora pričeti uporabnik koristiti pravico v 10 dneh po prejemu napotnice zdravilišča.
Pristojni TOZD oz. dispanzer, ki odobri zdravljenje, se neposredno dogovori z zdraviliščem o takojšnjem sprejemu uporabnika v okviru rokov iz predhodnega odstavka,
5.	občinska zdravstvena skupnost ne prevzema rizika za prekoračeno število odobritev nad programom po točki 2 in 3,
6.	za nadzor nad izvajanjem teh določil se pooblašča pristojni poslovodni organ.
Zdravstvena svetovalca pri Regionalni zdravstveni skupnosti Celje sta pooblaščena, da lahko občasno neposredno v ustreznem TOZD in v zdravilišču ugotavljata Izvajanje tega ukrepa.
IV.	Na področju neposrednega uveljavljanja pravic zdravljenja:
1. organizacijo dela v zdravstveni dejavnosti je izboljšati tako, da bodo odpravljene dolge čakalne dobe in da bodo sprejeti bolniki na hospitalizacijo takoj ustrezno obravhavani. Izvide in mnenja se mora izdati po odpustu iz bolnišnice takoj, oz. najkasneje v 3 dneh.
• Pri obdelavi v specialističnih ambulantah je potrebno izdati izvid z osnovnimi zaključki glede terapije in delazmožnosti takoj oz. najkasneje naslednji delovni dan.
Pri specialističnih in drugih obdelavah pacientov v ZC Celje imajo prioriteto aktivni zavarovanci.
Neposredni nadzor nad izvajanjem tega ukrepa izvaja splošni zdravnik, ki mora tekoče informirati o tej problematiki poslovodni organ. Poslovodni organ mora
tekoče mesečno do 10. v mesecu za pretekli mesec podati pismeno informacijo IO občinske zdravstvene skupnosti o vseh zavlačevanjih in nepravilnostih.
Zdravstvena svetovalca pri regionalni zdravstveni skupnosti sta pooblaščena, da lahko občasno neposredno ugotavljata izvajanje tega ukrepa v bolnišnici, specialističnih ambulantah, kot tudi v splošnih ambulantah.
Kolikor se ti ukrepi ne bodo izvajali v opredeljenih rokih, skupnost ne bo plačala opravljenih storitev,
2.	pravico iz neposrednega zdravstvenega varstva (bolnišnično zdravljenje in specialistično zdravljenje) lahko uveljavlja uporabnik v breme skupnosti le na podlagi formalno pravno veljavno izstavljene napotnice, razen v primerih, ki so izrecno opredeljeni v splošnih aktih skupnosti (nujna medicinska pomoč, stalno prebivališče družinskih članov izven območja zdravstvenih skupnosti itd.).
Strokovno soglasje za zdravljenje in preglede v kliničnih bolnišnicah obravnava in odloča konzilij 3 specialistov TOZD ustrezne specialistične oziroma hospi-talne dejavnosti Zdravstvenega centra Celje za uporabnike občinskih zdravstvenih skupnosti Celje, Laško, Slov. Konjice, Sevnica, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec.
Kadar se uveljavljajo ali uživajo pravice iz zdravstvenega varstva na željo ali zahtevo uporabnika s formalno pravno veljavno izstavljeno napotnico pooblaščenega zdravnika iz območja zdravstvene skupnosti, zunaj območja zdravstvene skupnosti, krije zdravstvena skupnost stroške za uveljavljeno zdravstveno varstvo, ki bi jih plačala po svojih samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela z izvajalci v domači medobčinski zdravstveni skupnosti, razliko pa krije uporabnik sam.
Za uveljavljeno zdravstveno varstvo brez formalno pravno veljavno izstavljene napotnice (razen za že navedene izjemne primere) skupnost ne prevzema obveznosti plačila,
3.	pravico za zdravljenje v tujini v breme skupnosti se lahko izvaja le v okviru določil samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih,
4.	pri' predpisovanju zdravil v breme skupnosti je dosledno upoštevati sprejeti pravilnik tako v pogledu predpisovanja cenejših enakovrednih zdravil, kot tudi glede vpisovanja posameznih oznak na recept.
Lekarniška služba je dolžna tekoče in mesečno pismeno obveščati IO zdravstvene skupnosti o nepravilnostih (vsebinskih, formalnih), ki se pojavljajo pri predpisovanju zdravil na recept.
Zdravstvena svetovalca regionalne zdravstvene skupnosti sta pooblaščena, da vršita občasni neposredni strokovni nadzor nad predpisovanjem zdravil in označevanjem receptov v lekarniški službi.
V.	Na področju neposredne udeležbe prispevka uporabnikov:
opredeljeni prispevek za neposredno udeležbo uporabnikov k stroškom za leto 1979 se valorizira za 25 % in zaokroži na cele dinarje,
poostriti je nadzor nad pobiranjem In izterjavo participacije, ,
finančni službi zdravstvenega centra in zdravstvene skupnosti sta pooblaščeni za nadzor nad obračunavanjem, pobiranjem in izterjavo participacije.
3.	člen
Komisija za svobodno menjavo dela ter izvršilni odbor sta pooblaščena in odgovorna za neposredno in dosledno izvajanje, spremljanje in usmerjanje oprede-
litev, sprejetih v izhodiščih za izvajanje stabilizacijskih in restrikcijskih ukrepov na področju zdravstva in konkretnimi ukrepi po tem sklepu. Prav tako sta tudi pooblaščena, da predlagata ustrezne dodatne ukrepe.
Komisija za samoupravni nadzor pa je pooblaščena, da nadzira izvajanje tega sklepa.
4.	člen
Med letom, zlasti pa ob vsakem trimesečju, se lahko ti stabilizacijski in restrikcijski ukrepi dopolnijo, kolikor se ugotovi, da ti ukrepi ne doprinašajo predvidenih učinkov, tako po uporabnikih, kot tudi po izvajalcih zdravstvenega varstva, in obratno, opustijo, če so učinki v mejah pričakovane uspešnosti.
5.	člen
Uporabniki, ki na dan, ko se začne uporabljati ta sklep, že uživajo pravice iz zdravstvenega varstva v breme skupnosti, se za njih upoštevajo dosedanji predpisi.
6.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/1-80-4
Žalec, dne 26. februarja.1980.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti . Žalec
Karel Koren 1. r.
381.
Na podlagi pooblastila iz 8. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 za leti 1979 In 1980 (Uradni list SRS, 6t. 1/80) ter resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za leto 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosb Žalec na svoji seji dne 26. februarja 1980 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost (Uradni list SRS, št. 1/80)
1.	člen
Na osnovi 23. a člena dopolnila dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za leto 1980 ter skupne uskladitve gibanja sredstev skupne porabe v letu 1980 v občini Žalec, ta sklep na novo opredeljuje nominalno vrednost programa, zlasti pa združevanje sredstev iz združenega dela skladno z novimi resolucij-skimi, restriktivnimi in stabilizacijskimi izhodišči.
2.	člen
Besedilo J. člena sklepa o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost (Uradni 'list SRS, št. 1/80) se dopolni tako, da prečiščeno besedilo glasi:
v OOO din
OPIS	Vrednost programa
a)	enotni program	76.639
b)	skupni program	2.415
c)	dopolnilni program skupaj
z	naložbami	113.532
Skupaj leto 1980	192.586
d)	pokrivanje obveznosti iz naslova
nedosežene dovoljene porabe	3.228
'Vse skupaj (od a do d)	195.814
Od tega odpade obveznost združevanja sredstev:
1.	iz združenega dela za	leto 1980	164.234
—	nedoseženih dogovorjenih sredstev
iz	leta 1979	3.228
—	program za leto 1980	161.006
2.	iz prispevkov upokojencev	23.496
3.	iz prispevkov kmetov	5.277
4.	iz ostalih dohodkov	2.807
195.814
Od celotne obveznosti združevanja sredstev iz združenega dela za izvajanje programa odpade na:
— obveznost združevunja za izvajanje zdravstvenega varstva (nedosežena dovoljena
poraba v letu 1979 in program 1980)	138.503
—	obveznost združevanja za izplačila nadomestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni — boleznine,
porodi itd.	25.731
Skupaj obveznost združenega dela	138.503
Od vrednosti programa odpade na: „
—	obveznost združevanja za skupni
program SRS	2.415
—	obveznost združevanja za regijsko
solidarnost (dopolnilni program)	2.125
3.	člen
Ta dopolnitev sklepa velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 022-1/1-80-4
Žalec, dne 26. februarja 1980.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec
Karel Koren 1. r.
382.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec sta na seji dne 26. februarja 1980
UGOTOVILA
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec sta na seji dne 26. februarja 1980 sprejela spremembe in dopolnitve sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. januarja 1980 dalje v enakem besedilu, kot so ga sprejele in objavile Občinske zdravstvene skupnosti Celje, Laško in Sevnica v Uradnem listu SRS, št. 5 s tem, da veljajo za Občinsko zdravstveno skupnost Žalec predpisane stopnje v višini:
—	iz bruto osebnega dohodka	8,39 %
—	iz bruto osebnega dohodka v breme
dohodka	1,85 °/i>
Z objavo te ugotovitve v Uradnem listu SRS postanejo citirane spremembe in dopolnitve za Občinsko zdravstveno skupnost Žalec pravnoveljavne.
St. 022-1/1-80-4
Žalec, dne 26. februarja 1980.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec
Karel Koren 1. r.
383.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec sta na seji dne 26. februarja 1980
UGOTOVIL/!
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec sta na seji dne 26. februarja 1980 sprejela sklep o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom za zdravstveno varstvo (participacija) v enakem besedilu, kot ga je sprejela in objavila Občinska zdravstvena skupnost Slov. Konjice v Uradnem listu SRS, št. 5/80.
Z objavo te ugotovitve v Uradnem listu SRS postane citirana valorizacija za Občinsko zdravstveno skupnost Žalec pravnovelj avna.
St 022-1/1-80-4
Žalec, dne 26. februarja 1980.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec
Karel Koren 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO
384.
Na podlagi določb samoupravnih sporazumov o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje za obdobje 1976—1980 in aneksov k tem sporazumom ter resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980 (Uradni list SRS, St 1/80), so skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti na skupnih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, v Črnomlju dne 31. januarja 1980, v Krškem dne
1.	februarja 1980, v Metliki dne 1. februarja 1980, v Novem mestu 8. februarja 1980 in v Trebnjem dne 31. januarja 1980 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o prispevnih stopnjah, določitvi višine prispevkov In osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1980
1
V sklepu o prispevnih stopnjah, določitve višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 38-1624/79), se 2. člen spremeni in glasi:
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo In odvajajo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za prispevek iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka po naslednjih stopnjah:
Občinska zdravstvena skupnost	Iz osebnega dohodka	Iz dohodka
Črnomelj	7,60	2,68
Krško	6,83	2,42
Metlika	7.21	1,90
Novo mesto	6,68	2,22
Trebnje	7,47	2,12
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 dalje.
St. 420-105/79
Novo mesto, dne 20. februarja 1980.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj
Anton Horvat, inž., 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško
Vid Budna 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Metlika
Milena Pavlovič 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto Ciril JarnoviČ 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje ^
Slavko Kržan 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST RAVNE NA KOROŠKEM
385.
Na podlagi 43., 52. in 54. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Mozirje ter v skladu s točko 6.5 resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980 so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na sejah v Dravogradu dne 27. februarja 1980, Radljah ob Dravi, Slovenj Gradcu in Velenju dne 28. februarja 1980 in Mozirju dne 29. februarja 1980 sprejele
SKLEP
o začasnem zadržanju osnove za- denarna nadomestila in povračila
1
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka, ki se obračunava in izplačuje iz naslova občinske zdiavstve-ne skupnosti, se v letu 1980 začasno uporablja tako, da se osebni dohodki oziroma osnove navedene v 43. členu samoupravnega, sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 11/78) doseženi v letu 1978 povečajo za 16 odstotkov.
2
Posmrtnina se začasno določi tako, da se znesek posmrtnin, ki se je uporabljal v 1979, poveča za 16
odstotkov in znaša 5.478 din.
3
Pogrebnina se začasno določi tako, da se znesek pogrebnine, ki se je uporabljal v letu 1979, poveča za 16 odstotkov in znaša 5.478 din, za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska.
4
Z dnem uporabe tega sklepa se začasno ne uporabljajo določbe 52. in 54. člena in s popravkom 1. točke tega sklepa tudi 43. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 11/78).
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za primere nastale po I.- marcu 1980.
St. 01-190-15/80
Datum, 29. februarja 1680.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Radlje predsednik
Ivan Piki 1. r.
Skupščina občinske
*	zdravstvene skupnosti
Dravograd predsednik Karel Korošec 1. r. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec predsednik Ivo Slsernik 1. r.
•	Skupščina občinske
zdravstvene skupnosti Velenje predsednik Jože Debeljak 1. r. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti j Mozirje predsednik
Nikolaj Marjanovič dipl. ing. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
386.
Na podlagi 144. člena ustave SRS ter določil družbenega dogovora o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občin Samoupravne skupnosti za Zaposlovanje Ljubljana sklenemo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih-i» delovnih skupnostih
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju ljubljanskih občin
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Osnovni cilji tega samoupravnega sporazuma so: smotrnejše zaposlovanje, višja produktivnost dela, boljši življenjski pogoji ter socialna varnost delavcev in občanov.
Za zagotovitev ciljev iz 1. odstavka tega člena bomo. udeleženci tega samoupravnega sporazuma:
—	upoštevali potrebe .in sprejemali ukrepe za zagotavljanje družbenoekonomskega razvoja v skladu s srednjeročnimi In kratkoročnimi načrti in drugimi razvojnimi dokumeti družbcnopolitičnili in samoupravnih interesnih skupnosti,
—	zagotavljali povezanost oblikovanja kadrovske politike z rezultati gospodarjenja, njeno vključevanje v investicijske programe in usmerjali strukturalne spremembe glede na razvoj gospodarskega in družbenega dela in socialne varnosti delavcev.
2.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujemo. da bomo zagotavljali zlasti naslednje:
A. Pogoje za usmerjeno zaposlovanje in izobraževanje in sicer:
—	prioriteto razvojnih in družbenih programov, nosilcev družbenoekonomskega razvoja na svojem območju v skladu s srednjeročnimi in kratkoročnimi družbenimi plani ter tekočimi resolucijami o družbenoekonomskem razvoju in drugimi razvojnimi dokumenti družbenopolitičnih in ostalih skupnosti,
—	rast zaposlenih glede na dosežen dohodek na zaposlenega, kadar pa ta ne bi omogočal ohranjevanja in bogatenja družbenih vrednot, se bomo udeleženci dogovorili za strožja merila,
—	povezanost izobraževalnega sistema z združenim delom,
—	odvisnost zaposlovanju od sprejete kadrovske politike in rezultatov gospodarjenja,
—	popolnejšo izrabo proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa,.
—	oblikovanje in izvajanje takšne politike zaposlovanja, ki bo težila k produktivnejšemu zaposlovanju v smeri izboljševanja strokovne strukture zaposlenih, sodobnejših tehnologij, boljši organizaciji dela, inovacijam in odpravljanju neproduktivnih delovnih mest,
—	oblikovanju takšnih investicijskih odločitev, ki bodo v skladu z družbenimi dokumenti usmerjale takšne nove investicije, ki bodo zagotavljale visoko akumu-lativnost, predvsem tja, kjer so prosti delavci oziroma pospeševale prostorsko in profesionalno mobilnost delavcev ter za to sprejemali konkretne ukrepe,
—	dogovarjanje med uporabniki in izvajalci v SIS in družbenopolitičnimi skupnostmi, s katerimi se določi program dela in s tem v zvezi tudi plan kadrov, ob upoštevanju že uveljavljenih normativov; udeleženci, ki še nimamo sprejetih normativov se obvezujemo, da bomo le-te sprejeli skupno s SIS in družbenopolitičnimi skupnostmi najkasneje do konca leta 1977.
B. Minimalne standarde za življenjske in kulturne razmere, kar pomeni:
—	pogoje, ki zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v skladu z razmerami na območju občin mesta Ljubljane,
—	pogoje, ki zagotavljajo prehrano delavcev,
—	pogoje, ki omogočajo vključevanje delavcev v kulturne in druge aktivnosti, ter uporabo uslug vzgojno varstvenih, vzgojno-izobražcvalnih, zdravstvenih in drugih organizacij,
—	druge pogoje, ki zagotavljajo delavcem družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, ki je opredeljena v območnih družbenih dogovorih o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke.
II.	POGOJI ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV
Planiranje v združenem delu
3.	člen
Udeleženci tega sporazuma bomo vključili v svoje razvojne programe tudi program kadrov, v katerem bomo predvideli pogoje za produktivno angažiranje razpoložljivih in bodočih potencialov, stabilno rast zaposlenosti in kadrovanje v skladu s potrebami občine, posamičnimi in skupnimi interesi.
Kadrovski programi morajo vsebovati zlasti naslednje:
—	število in kvalifikacijsko strukturo zaposlenih,
—	število in kvalifikacijsko strukturo potreb po delavcih,
—	način (viri) pridobivanja delavcev za kritje novih in spremenjenih potreb (usposabljanje ozifoma pre-usposabljanje že zaposlenih, učenci v gospodarstvu, štipendisti iz občine, SRS, druge republike, ostali viri),
—	način preusmerjanja in zaposlovanja presežkov delavcev zaradi nove tehnologije ali drugih izboljšav,
—	dinamika priliva,
—	ukrepe za realizacijo planskih postavk,
—	ukrepe za racionalno delitev dela obstoječega delovnega obsega,
—	opredelitev nadaljnjega tehnično-tehnološkega razvoja, usklajenega z ostalimi komponentami
Rast zaposlovanja
4.	člen
Na osnovi izdelanih kadrovskih programov (čl. 3) in ostalih pogojev za zaposlovanje se bomo, upoštevajoč razvoj in potrebe gospodarstva in družbenih služb, vsako leto dogovarjali o stopnji rasti zaposlenosti ter jo opredelili v vsakoletnjh smernicah družbeno ekonomskega razvoja občine in mesta Ljubljane. Poprečna letna stopnja rasti zaposlovanja za obdobje 1976 do 1980 za mesto Ljubljana je lahko največ 2 odstotka.
5.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo pri zaposlovanju novih delavcev dosledno upoštevali naslednja merila:	(
Prioritetne dejavnosti
Temeljne in druge OZD, ki jih kot prioritetne nosilce razvoja v Ljubljani določajo razvojni dokumenti mesta Ljubljane niso' omejene pri zaposlovanju novih delavcev, če ostaja dohodek na zaposlenega najmdnj v višini, ki je določena v njihovih srednjeročnih planih za obdobje 1976 do 1980.
Ostale dejavnosti
Temeljne in druge OZD lahko povečajo število zaposlenih le, če se poveča po enotni metodologiji ugotovljen realni dohodek na zaposlenega. Izjemoma se lahko poveča število zaposlenih le s predhodnim soglasjem izvršnega odbora za spremljanje tega samoupravnega sporazuma.
Temeljne organizacije združenega dela, ki presegajo poprečje dohodka na zaposlenega v dejavnosti sorodnih organizacij združenega dela, lahko povečajo število zaposlenih le do stopnje porasta zaposlenosti, ki jih določajo smernice razvoja občine, na katerem območju imajo sedež, število zaposlenih lahko te organizacije povečajo čez zgoraj omenjene stopnje le s predhodnim soglasjem izvršnega odbora za spremljanje uresničevanja tega sporazuma.	, ,
Temeljne organizacije združenega dela ali druge organizacije, v katerih je dohodek na zaposlenega isti ali nižji od poprečja, doseženega v sorodnih organizacijah združenega dela v Ljubljani, lahko povečajo število zaposlenih le do polovice stopnje porasta zaposlenosti, ki jo določajo smernice razvoja občine, na katerem območju irrtajo sedež; število zaposlenih lahko te organizacije povečajo čez omenjeno stopnjo le s predhodnim soglasjem odbora za spremljanje tega sporazuma, če poiast zaposlenosti zagotavlja višji dohodek na zaposlenega.
Negospodarstvo
) '
Temeljne in druge organizacije Združenega deia, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in združenja lahko povečajo število zaposlenih le do stopnje rasti zaposlovanja, ki jo določa letni plan razvoja občine oziroma mesta, na katerem območju imajo sedeži Izjemoma lahko presežejo dogovorjeno stopnjo rasti zaposlovanja le tiste organizacije Združenega dela, katerih dejavnost je posebnega družbenega pomena in jo povečujejo v skladu s sklepi in stališči družbenopolitičnih skupnosti in organizacij občin in mesta Ljubljane.
— Temeljne in druge organizacije združenega dela lahko, izjemoma zaposlujejo nad stopnjo, opredeljeno v prejšnji alinei le, če prevzemajo nove dejavnosti v skladu z zakonskimi oziroma drugimi določili na osnovi dogovora med uporabniki in izvajalci.
— Uporabniki in izvajalci v samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih se dogovorijo in določijo program dela in s tem, v zvezi tudi blan kadrovi dosledno upoštevajoč uveljavljene normative, kjer pa teh ni, je izhodišče zasedba delovnih mest v letu 1975.
6.	člen
Prioritetne panoge in v okviru njih nosilci razvoja so za obdobje 1976—1980 naslednji: energetika, vodno gospodarstvo, prometna infrastruktura, PTT promet, kolektivna komunalna potrošnja in stanovanjsko gospodarstvo ter panoge, ki so kot take opredeljene v družbenih dogovorih o osnovah družbenih planov ljubljanskih občin.
7.	člen
Udeleženci se obvezujemo, da bomo zaposlili novega delavca le:
a) na podlagi dokaznega porasta. 1’ealnega dohodka na zaposlenega, ki zagotavlja ohranjevanje in bogatenje družbenih vrednot na območju, na katerem ima posamezna TOZD svoj sedež.
b)	če je na osnovi opredelitve delovnih nalog potrebno zaposliti nove delavce, kar mora biti razvidno iz samoupravnega akta,
c)	kadar je zagotovljeno iz ostanka dohodka pokrivanje stroškov za zagotovitev minimalnih standardov za že zaposlene delavce in željeno povečanje števila delavcev v skladu z določili 26. člena tega samoupravnega sporazuma.
8.	člen
Delavci v temeljni ali organizaciji združenega dela bomo odobrili porast števila zaposlenih, kadar OZD izpolnjuje naslednje pogoje:
—	ima izdelan dolgoročni načrt razvoja,
—	dviga strukturo dela,
—	ustvarja takšen družbeni proizvod in poslovne rezultate, ki so nad poprečjem v panogi,
—	z razvojem proizvodnje zmanjšuje uvoz,
—	ima izdelan program razvoja kadrov,
—	od samoupravnih organov potrjen načrt stabilizacijskih ukrepov,
ki vsebujejo tudi:
a)	ukrepe za zmanjšanje fluktuacije delavcev,
b)	izboljšanje strukture zaposlenih po strokovnosti in funkcionalni pomembnosti skupin delovnih mest,
—	srednjeročno pogodbo z ustrezno izobraževalno institucijo za izobraževanje in usposabljanje delavcev neustrezne strokovnosti.
Odbor udeležencev bo pri svojih odločitvah dajal prednost organizacijam združenega dela, ki bodo izpolnjevale tudi tele pogoje:
—	proizvajale izdelke ali opravljale storitve, ki zahtevajo višjo stopnjo obdelave,
—	usmerjale del proizvodnje v izvoz,
—	pokrivale uvoz z izvozom,
—	se povezovale z raziskovalnimi institucijami in razvojnim oddelkom delovne organizacije, v katere sestavi je TOZD,
—	da njihova proizvodnja ne onesnažuje okolja,
—	pospeševale iznajditeljstvo in izboljšave,
—	imele pomembnejši delež v svoji dejavnosti v gospodarstvu SRS in SFRJ,
—	imele načrt uspešnega in učinkovitega prodora na tržišče ali skupna vlaganja za pridobivanje surovin in finančnih sredstev za kritje lastnih potreb.
Določila tega člena smiselno veljajo tudi za druge udeležence tega sporazuma.
• Investicije
9.	člen
Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da bomo modernizacijo delovnega procesa, preusmerjanje poslovanja ali druge organizacij sko-proizvodne spremembe, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in večjemu poslovnemu uspehu, hkrati z uspehom modernizacije, spremembe oziroma preorientacije poslovanja predvideli tudi plan za prekvalifikacijo in zaposlitev delavcev ter za to potrebna sredstva, če je zaradi sprememb v Organizaciji združenega dela prenehala potreba po, nji-, hovem delu.
Udeleženci v družbenih dejavnostih bomo pri razširitvi dejavnosti upoštevali normative oziroma merila, dogovorjena med uporabniki in izvajalci.
Poklicno usmerjanje
10.	člen
Udeleženci se obvezujemo, da bomo izdelali letne in srednjeročne plane potreb po kadrih, ki bodo uskla-
jeni s plani rasti zaposlenosti v občini. Plane potreb bomo posredovali samoupravni skupnosti za zaposlovanje, ki jih analitično obdela in posreduje ustrezni samoupravni interesni skupnosti.
Samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje ' se obvezujejo, da bodo usklajevale izobraževalne kapacitete v usmerjenem izobraževanju s srednjeročnimi plani potreb po kadrih, na podlagi katerih bodo izdelale dolgoročnejše projekcije, ki jih bo morala samoupravna skupnost za zaposlovanje upoštevati pri uresničevanju sprejete koncepcije poklicnega usmerjanja.
11.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da bomo:
—	sprejemali toliko učencev za posamezne poklice, kot bomo po srednjeročnih planih potrebovali novih delavcev teh poklicev, ko bodo ti učenci končali šolanje,
—	razpisali toliko kadrovskih štipendij, kolikor bomo po planih potrebovali novih strokovnjakov v posameznih letih,
—	v primerih iz 1. in 2. alinee lahko udeleženci tega sporazuma sprejmejo več učencev oziroma razpišejo več štipendij, če se je organizacija združenega dela sporazumela p drugimi organizacijami, da bo zaradi posebne organiziranosti pripravljala strokovnjake tudi za te organizacije združenega dela,
—	v okviru nalog, pristojnosti in možnosti skladno s konceptom usmerjenega izobraževanja in priprave kadrov sprejemale učence, študente na proizvodno-tehnično delo in za to delo zagotovile take kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da bodo učenci, študenti in drugi delavci, ki se izobražujejo ob delu, osvojili z učnim programom predpisano znanje in usposobljenost,
—	pri zaposlovanju dajali prednost svojim štipendistom in štipendistom iz združenih sredstev, da se bodo ti lahko zaposlili v roku, ki ga predpisuje samoupravni sporazum o štipendiranju.
Zaposlovanje — prelivanje delavcev In izostanki z dela
12.	člen
Udeleženci sporazuma se bomo zavzemali, da bomo zmanjševali prelivanje delavcev in izostankov z dela predvsem:
—	z boljšo organizacijo in ^delitvijo dela,
—	z odpravljanjem oblik nagrajevanja, ki ne izhajajo iz dela,
—	z izboljšanjem odnosov med člani delovnih skupin,
—	z izboljšanjem organizacij rekreacije, oddiha In kulturnega življenja v organizaciji,
—	z izboljšanjem tehničnega in zdravstvenega varstva,
—	z zmanjševanjem neupravičenih izostankov z dela ob tesnejšem sodelovanju kadrovskih služb, socialnih služb, zdravstvenih služb, medicine dela in posebne komisije pri občinski skupnosti zdravstvenega1 varstva,
—	s sankcioniranjem neopravičenih izostankov z dela,
—	z izboljšanjem stanovanjskih razmer.
13.	člen
Samoupravna skupnost za zaposlovanje se obvezuje, da bo iskala skupno z udeleženci tega sporazuma
in drugimi organizacijami združenega dela primerne kadrovske rešitve za:
—	brezposelne delavce,
—	telesno in duševno prizadete osebe ter invalidne osebe,
—	delavce, ki jim preneha lastnost delavca v združenem delu zaradi prenehanja dela organizacije,
—	viška delavcev, ki so nastali zaradi tehnoloških in drugih izboljšav,
—	kadrovske štipendiste iz združenih sredstev,
—	neustrezno zaposlene delavce.
14.	člen
V primerih, ko samoupravna skupnost za zaposlovanje in temeljna ali druga organizacija združenega dela ugotovita, da je možna ustrezna zaposlitev le s predhodno pripravo delavca, jo skupno načrtujeta, organizirata in po potrebi financirata,
15.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo samoupravni skupnosti za zaposlovanje posredovali podatke o tistih delavcih, katerih delo v njej ne bo več potrebno zaradi tehnoloških in drugih izboljšav, ki prispevajo k večji produktivnosti dela, in večji uspešnosti gospodarjenja. Podatke bomo pismeno posredovali samoupravni skupnosti za zaposlovanje v roku 30 dni po sprejemu sklepa o pričetku postopka za ustrezno zaposlitev izven organizacije s sodelovanjem samoupravne skupnosti za zaposlovanje.
16.	člen
Samoupravna skupnost za zaposlovanje se obvezuje, da bo za delavce iz prejšnjega člena iskala možnosti ustrezne zaposlitve, o katerih bo seznanjala organizacije združenega dela\ ki je pričela postopek. Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da bomo o posredovanih možnostih seznanjali delavce in jim pomagali pri zaposlovanju v drugih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
17.	člen
Samoupravna skupnost za zaposlovanje preneha s posredovanjem ustrezne zaposlitve tistim delavcem iz
13.	člena tega sporazuma, ki neupravičeno odklonijo posredovano možnost zaposlitve, ki bi ustrezala njihovi strokovni usposobljenosti določene smeri in drugim delovnim sposobnostim. V roku sedmih dni je omenjeno odločitev z navedbo razloga dolžna posredovati organizacijam iz 14. člena.
18.	člen
Udeleženci sporazuma soglašamo, da v primerih, če delavca iz 13. člena ni mogoče zaposliti ustrezno njegovi smeri strokovne izobrazbe oziroma stroke in drugim delovnim sposobnostim v času po sprejemu sklepa iz 15. člena tega sporazuma, ki je določen v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (ta čas ne sme biti krajši od 6 mesecev), morata temeljna organizacija združenega dela ali druga organizacija, kjer ima delavec lastnost delavca v združenem delu in samoupravna skupnost za zaposlovanje, organizirati usposabljanje dela Vicev za primerno delovno mesto v drugi organizaciji združenega dela.
19.	člen
Udeleženci sporazuma soglašamo, da se šteje, da so javno objavljena vsa tista delovna mesta, ki jih namerava temeljna organizacija združenega dela ali
druga organizacija zasesti v sodelovanju s samoupravno skupnostjo za zaposlovanje, če tako pripravljena prosta delovna mesta samoupravna skupnost za zaposlovanje objavi enkrat tedensko na oglasni deski skupnosti.
Če se na objavo na oglasni deski ne priglasijo ustrezni kandidati, bo skupnost prostd delovno mesto objavila v sredstvih javnega obveščanja.
Če se tudi na objavo v sredstvih javnega obveščanja ne priglasijo na prosto delovno mesto ustrezni kandidati, se lahko samoupravna skupnost za zaposlovanje poveže na ustrezen način s samoupravno skupnostjo za zaposlovanje v drugih republikah in pokrajinah za pridobitev ustreznih delavcev.
Kolikor katera od organizacij združenega dela neposredno sama pridobiva delavce za objavljena prosta delovna mesta, je dolžna s ^vojimi namerami in postopki vnaprej seznaniti samoupravno skupnost za zaposlovanje. V primerih pa, ko zaposlovanje v tej OZD presega dogovorjeno stopnjo, pa le v sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje.
20,	člen
Za občuten porast nezaposlenih na območju družbenopolitične skupnosti gre takrat, kadar pokazatelj relativne brezposelnosti poraste na 3 odst., oziroma ostane nezaposlenih 2 odst. tistih, ki iščejo prvo zaposlitev ali se po končani šoli ne morejo zaposliti.
V tem primeru udeleženci tega sporazuma soglašamo, da bomo pri sprejemu na delo zaposlovali pri samoupravni skupnosti za zaposlovanje prijavljene nezaposlena delavce po naslednjih kriterijih;
—	strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje v dela,
—	15 ali več let delovne dobe,
—	sprejemanje denarnega nadomestila ali denarne pomoči med brezposelnostjo,
— Štipendiranje iz združenih sredstev,
—	prenehanje dela zaradi ukinitve temeljne ali druge organizacije združenega dela.
Če dva ali več delavcev enako izpolnjuje kriterije, bomo upoštevali kot dodatni kriterij socialno-ekonom-sko stanje kandidatov in njihovih družin.
21.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da bomo pri načrtovanju in odpiranju novih delovnih mest in sploh pri zaposlovanju upoštevali tudi zaposlene delavce, ki so na začasnem delu v tujini in ki se bodo vrnili na delo v kraj prebivališča.
Udeleženci se obvezujemo, da bomo v samoupravnih sporazumih ali drugih samoupravnih splošnih aktih določili način, s katerim bomo sami ali v drugih ustanovah preverjali za delovno mesto potrebno znanje delavcev, ki bodo prišli iz druge temeljne organizacije združenega dela, oziroma se bodo vrnili z dela v tujini, pa za zasedbo delovnega mesta nimajo kvalifikacije, priznane z javno listino.
III.	MINIMALNI STANDARDI
2?. člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo upoštevati pri odločitvah o novih zaposlitvah vse tiste stroške, ki jih zaposlovanje novih delavcev povzroča znotraj njihove temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, v krajevnih skupnostih ter v občini in regiji.
Prav tako pomeni uveljavitev minimalnih standardov zagotovitev le-teh vsem že zaposlenim delavcem.
Standardi bivanja
23.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo reševati stanovanjska vprašanja vseh zaposlenih v skladu z normativi, določenimi z odloki občinskih skupščin o delni nadomestitvi stanarine in druge družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, sprejetimi na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu — odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin, Uradni list SRS, št. 53/72, str. 1306 z dne 27. 12. 1972.
Ne glede na navedene naormative se podpisniki obvezujemo preskrbeti vsakemu delavcu, ki nima urejenega stanovanjskega vprašanja oziroma, ki zaradi narave dela začasno prebiva zunaj kraja svojega stalnega bivališča, najmanj 15 m1 prostornine oz. 5 m1 stanovanjske površine na stanovalca z največ 4 stanovalci v sobi ter z uporabo ustreznih sanitarnih prostorov "in opreme za osebno in splošno higieno.
i.
Standardi prehrane 1 24. člen
Udeleženci se obvezujemo:
—	zagotoviti za čas dela vsem delavcem obrok med delom,
—	organizirati celodnevno prehrano delavcem iz 2. odstavka 23. člena tega sporazuma.
Sredstva
25.	člen
Udeleženci se obvezujemo, da bomo zagotovili družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, kar pomeni, da bomo zagotovili sredstva za uresničitev vseh pogojev, ki so določeni v območnih družbenih dogovorih o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke upoštevajoč tudi delavce iz drugih republik.
Uveljavitev minimalnih standardov
26.	člen
Glede na obstoječe stanje na področju minimalnih standardov v mestu Ljubljani se udeleženci obvezujemo zagotoviti vsem delavcem:
—	minimalne stanovanjske pogoje najkasneje do konca leta 1978,
—	obrok prehrane med delom takoj,
—	organizacijo celodnevne prehrane delavcev, ki žive v pogojih minimalnih stanovanjskih standardov najkasneje do konca leta 1977,
—	pogoje ostalih minimalnih standardov v skladu z določili republiškega družbenega dogovora.
IV.	IZVAJANJE IN SPREMLJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
27.	člen
Izvajanje tega sporazuma spremlja zbor udeležencev. Zbor spremlja izvajanje sporazuma sproti in najmanj enkrat letno poroča o tem udeležencem.
Ob ugotovitvi kakršnegakoli neskladja in neizpolnjevanja določb sporazuma obvesti o kršitelju vse udeležence in jim sporoči predlog ukrepa za odpravo neskladja oziroma pomanjkljivosti. V primeru kršitve ukrepa zbor udeležencev v skladu z 42. členom tega sporazuma.
28.	člen
Zbor je sestavljen po enakem ključu kot zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane ter ga sestavljajo delegati temeljhih in drugih organizacij združenega dela ter samoupravnih skupnosti iz vrst njihovih delegacij. Zbor sestavlja tudi po 5 delegatov zbora krajevnih skupnosti, občine.
29.	člen
Zbor udeležencev ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
—	spremlja in usklajuje izvajanje samoupravnega sporazuma na osnovi dogovorjene politike zaposlovanja ljubljanskih občin v skladu z njihovimi družbenimi plani,
—	sprejema predlog "programa zaposlovanja za tekoče leto,
—	obravnava pripombe in predloge podpisnikov,
—	daje pobude za učinkovitejše izvajanje samoupravnega sporazuma,
—	daje po.bude za sprejemanje oziroma dopolnitve samoupravnega sporazuma,
—	voli in odpokliče predsednika in namestnika predsednika zbora udeležencev,
—	imenuje in razrešuje sekretarja zbora udeležencev,
—	voli izvršni odbor zbora udeležencev.
30.	člen
Zbor udeležencev odloča na plenarnem zasedanju. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina članov zbora udeležencev.
31.	člen
Zbor udeležencev se sestane po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Zbor udeležencev skliče predsednik zbora.
32.	člen
Zbor udeležencev sklepa veljavno, če je na seji navzoča večino delegatov.
Glasovanje je javno.
Če zbor udeležencev v skladu s poslovnikom sklene, da se glasuje tajno, je glasovanje tajno.
33.	člen
Zbor udeležencev izvoli izvršilni odbor, ki operativno spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma in opravlja naloge, ki mu jih naloži zbor udeležencev.
34.	člen
Izvršni odbor ima 15 članov. Izvršni odbor izmed svojih članov voli predsednika.
35.	člen
Izvršni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za izvajanje in izvrševanje sklepov ter drugih odločitev zbora udeležencev,
—	pripravlja predloge aktov, ki jih sprejme zbor udeležencev,
—	pripravlja gradiva in predlaga sklic seje zbora udeležencev,
—	usmerja delo strokovne službe oz. sklene pogodbo o opravljanju posebnih strokovnih nalog,
—	obravnava vloge posameznih udeležencev v skladu z 5. členom tega sporazuma,
—	poroča zboru udeležencev o svojem delu,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor udeležencev.
Za svoje delo je izvršni odbor odgovoren zboru udeležencev.
36.	člen
Izvršni odbor dela na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica vseh članov. Sklepi se sprejmejo z večino glasov vseh članov izvršnega odbora.
37.	člen
Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi predsednik. Seje sklicuje predsednik tudi na zahtevo:
—	najmanj petih članov IO oziroma
—	predsednika zbora udeležencev-
38.	člen
Strokovna opravila za sprejemanje samoupravnega sporazuma opravlja služba skupnosti za zaposlovanje Ljubljana.
39.	člen
Mandatna doba delegatov v zboru je 4 leta in se praviloma ujema s časovnim mandatom splošnih, skupnih oziroma posebnih delegacij.
40.	člen
Sedež zbora udeležencev je pri Skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. Na sedežu zbora se zbirajo tudi vsi podatki, ki jih potrebuje zbor in njegov izvršUni odbor pri sprejemanju in izvajanju tega sporazuma.
Poleg podatkov, ki jih je zboru udeležencev dolžna posredovati Skupnost za zaposlovanje Ljubljana, pošiljajo vse podatke s področja zaposlovanja tudi ustrezne službe skupščin občin in mesta Ljubljane (kadrovske službe, inšpekcijske službe), kakor tudi stanovanjske skupnosti in skupnosti socialnega varstva občin in mesta Ljubljane.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
Ko združujejo delo, se učenci in študenti z že sklenjenimi učnimi in štipendijskimi pogodbami v nadaljnjih treh letih po uveljavitvi tega sjtbrazuma, ne upoštevajo pri izračunu porasta stopnje zaposlovanja delavcev, ki jih predvideva sporazum.
42.	člen
Kršitve oziroma neizpolnjevanje določb sporazuma ugotavlja izvršni odbor zbora udeležencev na seji,, na katero povabi tudi predstavnika kršitelja. Izvršni odbor predlaga zboru udeležencev, da se za kršitelja lahko Izrečejo naslednje sankcije:
—	informacija o kršitvi, s katero se na prvem zboru delavcev seznanijo vsi delavci TOZD kršitelja,
—	javni opomin, ki se objavi v sredstvih javnega obveščanja,
—	individualna odgovornost oseb, ki so zadolžene za Izvajanje sporazumel,
—	plačilo dodatnih prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim zdravstvenega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture in skupnostim, ki jih zavzema skupnost socialnega varstva.
43.	člen
Višina dodatnih prispevkov se opredeli v družbenem dogovoru o razporejanju dohodka za območje . ljubljanskih občin za vsako leto posebej.
44.	člen
Pristojni samoupravni organ udeleženca sporazuma, ki je kršil samoupravni sporazum, je dolžan najkasneje v 30 dneh po prejemu pismene ugotovitve zbora udeležencev za spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma razpravljati o kršitvi ter sprejeti najustreznejše ukrepe za dosledno uresničevanje sporazuma. O ukrepih mora podpisnik obvestiti zbor udeležencev.
45.	člen
V imenu udeležencev sklenejo samoupravni sporazum njihovi pooblaščeni organi.
46.	člen
Šteje se, da je samoupravni sporazum sprejet, ko ga podpiše večina temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih skupnosti.
47.	člen
Udeleženci tega sporazuma bodo uskladili svoje samoupravne splošne akte z določili tega sporazuma skladno s sprejetim programom uresničevanja zakona o združenem delu.
48.	člen
K sprejetemu samoupravnemu sporazumu lahko pozneje pristopijo tudi temeljne in druge organizacije združenega dela, skupnosti in organi, ki niso bili prisotni pri njegovi sklenitvi
K samoupravnemu sporazumu se pristopi s pismeno izjavo.
49.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Udeleženci
387.
Na podlagi 8. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72, 8/74, 15/76 in 13/77), 5., 10. in 15. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74, 1/75 — prečiščeno besedilo 8/78) ter 10., 14., 25. in 33. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št 30/79) je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na 9. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 22. februarja 1980 sprejela
PRAVILNIK
o pogojih In merilih za dodeljevanje najemnih •	stanovanj
L SPLOSNK DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se opredeljujejo pogoji tn merila za dodeljevanje najemnih stanovanj, ki se zagotavljajo iz sredstev družbene pomoči in drugih sredstev oziroma stanovanj, nad katerimi imajo razpolagalno pravico samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljana in so namenjena upravičencem do družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin.
Ta pravilnik določa tudi vire financiranja za gradnjo oziroma nakup najemnih stanovanj, kategorije
upravičencev in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, postopek za pridobitev stanovanjske pravice v najemnih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči, merila za sestavo enotne prednostne liste in pristojnost odborov za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter drugih organov samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin in mesta Ljubljane pri pripravi prednostne liste.
II.	VIRI FINANCIRANJA
2.	člen 1
Viri financiranja za gradnjo oziroma nakup najemnih stanovanj so:
—	samoupravno dogovorjen prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na osnovi samoupravnega sporazuma o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč,« rekonstrukcijo in prenovo stanovanj na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 5/78), a za zavezance, ki tega sporazuma niso podpisali, na podlagi odloka Skupščine mesta Ljubljane o določitvi najnižjega odstotka sredstev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in revitalizacijo stanovanj na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 5/78);
—	sredstva, ki jih za izgradnjo najemnih stanovanj vložijo organizacije združenega dela in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	sredstva, ki jih kot svojo lastno udeležbo pri reševanju stanovanjskega vprašanja vplačajo kategorije prosilcev — upravičenci;
—	namenska posojila in vračila;
—	sredstva amortizacije iz stanarin stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin in samoupravne stanovanjske skupnosti ter sredstva amortizacije stanovanj, zgrajenih s sredstvi za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV na območju ljubljanskih občin;
—	druga sredstva.
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana določi višino sredstev, namenjenih za gradnjo najemnih stanovanj z letnim finančnim načrtom po predhodnem soglasju skupščin samoupravnih stanovanjskih skupnosti vseh ljubljanskih občin.
IH. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJ
3.	člen
Upravičenci za dodelitev stanovanj so:
—	družine in občani z nižjimi dohodki,
—	udeleženci NOV,
—	mlade družine,
—	upokojeni občani; v to kategorijo so vključeni tudi delovni invalidi I. kategorije*. 100 •/• vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ter upravičenci do stalne družbene pomoči.
4.	člen
Upravičenci lahko zaprosijo za stanovanje, če Izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega družinskega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja,
—	da ima preosilec za stanovanje stalno bivališče na območju ljubljanskih občin.
—	da prosilec oziroma njegova družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega družinskega gospodinjstva ni lastnik počitniške hišice,
—	da prosilec s svojo družino živi v neustreznem stanovanju najmanj eno leto pred natečajem,
—	da prosilec ah za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen,
—	da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši oz. otroci), ki so lastniki večstanovanjske hiše, stanovanj ali stanovanj, ki presegajo stanovanjske normative na območju ljubljanskih občin, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja.
5.	člen \
Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje, če poleg pogojev iz 4. člena izpolnjujejo še naslednje pogoje:
—	da skupni dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presega na člana gospodinjstva mesečno 40 •/• poprečnega čistega osebnega dohodka (COD) na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
6.	člen
Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo poleg pogojev iz 4. člena še naslednje:
—	da namensko varčujejo za nakup stanovanja vsaj 6 mesecev pred razpisom natečaja,
—	da bo njihovo stanovanjsko varčevanje trajalo najmanj 3 leta, kar bo razvidno iz varčevalne pogodbe, oziroma toliko časa, dokler ne sklene pogodbe za nakup stanovanja,
—	da organizacija združenega dela, v kateri je eden od zakoncev zaposlen (ali obe organizaciji združenega dela, v katerih sta zakonca zaposlena), predloži
stanovanjski skupnosti Ljubljana svojo menico, ka se mora glasiti na vrednost standardnega stanovanja na dan izstavitve menice, ki po pravilniku stanovanjske skupnosti Ljubljana pripada mladi družini in Iti dospe-vm v roku 6 let po dodelitvi stanovanja,
—	da skupni dohodek mlade družine na člana družine ne presega 80 °/o poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
Mladi družini je dodeljeno stanovanje za določen čas, ki poteče najkasneje 6 let po izdaji odločbe za stanovanje.
T. člen
Za mlado družino se v smislu določil tega pravilnika štejeta zakonca:
- — če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo več kot 6 let,
—	če noben od zakoncev ni starejši od 30 let.
8.	člen
Upokojeni občani lahko zaprosijo za stanovanje, če Izpolnjujejo poleg pogojev iz 4. člena še naslednje pogoje:
—	da skupni dohodek njegove družine na člana družine ne presega 60 */• poprečnega čistega osebnega
dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; kolikor je prosilec sam tj. brez družine, pa njegov skupni dohodek ne sme presegati 80 •/• poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
9.	člen
Udeleženci NOV lahko pridobijo stanovanjsko pravico za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno po-
moč v stanovanjskem gospodarstvu, kolikor izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice, ki jih vsebuje odlok o načinu upravljanja s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za udeležence NOV in načinu reševanja stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV (Uradni list SRS, št. 25/75), ki ga je sprejela Skupščina mesta Ljubljane in kolikor so uvrščeni na listo upravičencev udeležencev NOV za pridobitev stanovanjske pravice.
IV.	LASTNA UDELEŽBA UPRAVIČENČEV
10.	člen
Lastna udeležba znaša 1—4%> od vrednosti doti Ijenega stanovanja. Upošteva se pogodbena cena za novo stanovanje oz. tržna cena za starejše stanovanje.
Višina lastne udeležbe je odvisna od poprečnega mesečnega celotnega dohodka na člana družinskega gospodinjstva.
Ce znaša mesečni poprečni celotni dohodek na člana družinskega gospodinjstva v prhnerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SR Sloveniji v koledarskem letu pred izvedbo natečaja:
Znaša
lastna udeležba vrednost dodeljenega stanovanja
Za delavce z nižjimi dohodki
—	nad 35—40 •/•	4
—	nad 30-35	2,5
—	manj kot 30 •/•	1,0
za upokojene občane z družino
—	nad 50—60 •/•	4
—	nad 40—50 •/•	2,5
—	manj kot 40 °/e	1,0
za upokojene občane brez družine
—	nad 70—80 •/•	4
—	nad 60—70 •/*	/	2,5
—	manj kot 60 °/e	1,0
Za lastno udeležbo se štejejo privarčevana sredstva in na tej osnovi pridobljena bančna posojila.
11.	člen
Lastno udeležbo morajo upravičenci, ki jim je bilo dodeljeno stanovanje po tem pravilniku, nakazati na žiro račun sredstev družbene pomoči ob prejemu odločbe o dodelitvi stanovanja.
Lastno udeležbo dobi upravičenec vrnjeno po 10 letih po vplačilu v enkratnem znesku s pribitkom 2 °/o obresti.
12.	člen
Lastno udeležbo so dolžni plačati vsi upravičenci, ki pridobijo stanovanje po tem pravilniku, razen:
—	upravičenci do stalne družbene pomoči,
—	upravičenci, katerih mesečni poprečni celotni dohodek na družinskega člana gospodinjstva ne presega 20'/# poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred natečajem,
—	mlade družine za stanovanje, ki se jim po tem pravilniku dodeljuje za dobo do 6 let
V.	POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE
PRAVICE V NAJEMNIŠKEM STANOVANJU
A	13. člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane obvestijo upravičence za pridobitev stanovanj,
zgrajenih s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu z natečajem, ki ga objavijo v dnevnem časopisju. Besedilo natečaja, ki ga objavi po pooblastilu izvršilnih odborov samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, mora seznaniti prosilce:
—	s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice,
—	z osnovnimi podatki, ki jih morajo posamezni upravičenci navesti v vlogi,
—	z zadnjim dnem za zbiranje vlog, ki se določi 30 dni od dneva objave natečaja,
—	s potrdili," ki jih morajo upravičenci priložiti vlogi,
—	z merili za sestavo prednostne liste in
—	z orientacijskim skupnim številom stanovanj, ki bodo zgrajena za prosilce, ki bodo uvrščeni na enotno ljubljansko prednostno listo in predvidenim rokom, do katerega bo ta lista objavljena.
14.	člen
Upravičenec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži v roku, ki je .objavljen v natečaju, vlogo, opremljeno s potrdili, na odbor za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Navedbe v vlogi mora potrditi organizacija združenega dela oziroma druge organizacije ali skupnosti, ki morajo predhodno ugotoviti upravičenost delavca ali občana za vložitev prošnje za pridobitev stanovanja (4. do 9. člena pravilnika).
Udeleženci NOV vložijo prošnjo za pridobitev stanovanja prek KO ZB NOV in WI na pristojne občinske odbore, ki jih dopolnjene s svojim mnenjem posredujejo komisiji za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odboru za DP SSS pristojne občine. .
15.	člen
Odbor za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana preveri utemeljenost vlog, opremljenost z obveznimi potrdili in zahteva njihovo dopolnitev ter jih tako kompletirane sproti odstopa občinskim odborom za družbeno pomoč. Odbor za družbeno pomoč pristojne samoupravne stanovanjske skupnosti občine (v nadaljnjem besedilu: odbor), lahko začne z ocenjevanjem stanovanjskih razmer posameznega prosilca, ko imenuje komisije, ki si ogledajo stanovanja in ocenijo stanovanjske razmere vsakega upravičenega prosilca že pred potekom natečaja.
16.	člen
Komisije za ogled stanovanjskih razmer so 3-član-ske in jih sestavljajo:
—	po 1 član — delegat v skupščini stanovanjske skupnosti tiste občine, na območju katere se ogled vrši — predvsem delegat v odboru za družbeno pomoč ali izvršilnem odboru,
—	po 1 član — predstavnik krajevne skupnosti, na območju katere se vrši ogled stanovanjskih razmer ali socialni delavec krajevne skupnosti ali organizacija združenega dela,
—	po 1 član — delegat v skupščini skupnosti so-
cialnega varstva tiste občine, na območju katere se ogled vrši.	\
Komisija sestavi zapisnik o stanovanjskih in drugih razmerah v dveh izvodih, ki ga podpišejo vsi člani komisije in en izvod pred sestavo občinske prednostne liste izroči prosilcu.
f
17.	člen
Po, opra vi j enem komisijskem ogledu stanovanjskih in drugih razmer upravičenih prosilcev, odbor prouči vloge vseh prosilcev in mnenja organizacije združenega dela in drugih organizacij k posameznim vlogam in tudi že opravljene komisijske zapisnike s točkovanjem stanovanjskih in drugih razmer prosilcev.
Odbor zavrne vse vloge, ki niso opremljene z ustreznimi potrdili, kakor tudi vloge, ki so glede na določila natečaja pomanjkljive, kljub temu, da so bili prosilci po natečajnem roku, vendar pred objavo občinskih prednostnih list, pismeno povabljeni, da jih ustrezno dopolnijo, pa tega niso storili, kakor tudi vloge, ki so dospele po natečajnem roku.
Odbor pri tem delu sodeluje z občinsko skupnostjo socialnega varstva, organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami in skupnostmi ter občinskim "centrom za socialno delo.
,	18. člen
Odbor najkasneje v roku 60 dni po končanem natečaju sestavi osnutek prednostne liste za pridobitev družbenega najemnega stanovanja in ga posreduje v obravnavo izvršilnemu odboru stanovanjske skupnosti občine.
19.	člen
Na sejo izvršilnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti občine, na kateri se obravnava osnutek prednostne liste iz 18. člena, so vabljeni vsi člani odbora za družbeno pomoč in člani izvršilnega odbora občinski skupnosti socialnega varstva, kakor tudi predsedniki ostalih odborov samoupravne stanovanjske skupnosti občin.
20.	člen
Izvršilni odbori samoupravnih stanovanjskih skup-nošti vseh ljubljanskih občin skupaj objavijo v dnevnem časopisju osnutke vseh občinskih prednostnih list najkasneje v roku 60 dni po končanem natečaju.
Pri tem objavijo, da se v javni razpravi sprejema pripombe in predloge k osnutku list v roku 30 dni po objavi.
21.	člen
Izvršilni odbor posreduje predlog prednostne liste, dopolnjen na podlagi tistih pripomb in predlogov iz javne razprave, za katere se je ugotovilo, da so upravičeni, v obravnavo zboru uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti občine. Po tem, ko so zbori uporabnikov skupščin samoupravnih stanovanjskih skupnosti dali svoje soglasje k predlogom prednostnih list svojih občin, se liste posredujejo samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana, zaradi sestave enotne ljubljanske prednostne liste (v nadaljnjem besedilu: enotna lista) in sicer najkasneje v roku 45 dni po končani javni razpravi o objavljenih osnutkih občinskih prednostnih list skupaj z občinskim predlogom razdelitve razpoložljivih stanovanj za. posamezne kategorije upravičenih prosilcev.
22.	člen
Izvršilni odbor seznani zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine tudi z listo prosilcev, katerih prošnje je odbor zavrnil kot neupravičene.
23.	člen
Odbor za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana sestavi na podlagi prednostnih list posameznih ljubljanskih občin predlog enotne ljubljanske prednostne liste. Predlog enotne liste obsega-razdelitev stanovanj med posamezne kategorije ter število stanovanj po posameznih kategorijah prosilcev.
24.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane obravnavajo in potrjujejo enotno listo na seji zbora uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, najkasneje v 30 dneh po sprejemu občinskih prednostnih list.
Zbor uporabnikov skupščine samoupravne stano-novanjske skupnosti Ljubljana na podlagi predlogov zborov uporabnikov skupščin samoupravnih stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin ob sprejemu enotne liste določi število stanovanj, ki bo po potrjeni prednostni listi dodeljeno posamezni kategoriji upravičencev.
25.	člen
Zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana lahko pred dokončno potrditvijo enotne liste na podlagi dokumentiranega predloga samoupravne stanovanjske skupnosti posamezne občine posameznega prosilca ali skupino prosilcev izloči ali pa na prednostno listo vključi posameznega prosilca ali skupino prosilcev.
26.	člen
Po potrditvi enotne liste na zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana se lista javno objavi in sicer najkasneje v roku 30 dni po sprejemu. Objavi se samo tisto število upravičencev, ki jim bo na podlagi sklepa zbora uporab-hikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, dodeljeno stanovanje. Upravičenci, ki niso bili uvrščeni na prednostno listo, lahko vložijo pritožbo v 30 dneh od objave prednostne liste na skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
27.	člen
Dodelitvcne odločbe za stanovanja izdaja na podlagi enotne liste samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana.
VI.	NORMATIVI STANOVANJ IN OPREDELITEV POJMA ČLANA GOSPODINJSTVA
28.	člen
Občani in družine z nižjimi dohodki, udeleženci NOV, delovni invalidi I. kategorije in 100% vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, lahko glede na število članov gospodinjstva pridobijo pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana stanovanje po naslednjem normativu:
f-
—	za	eno osebo	do	28
—	za	dve osebi	do	42.
—	za tri osebe do •	57.
—	za	štiri osebe	do	66
—	in za vsakega nadalnjega
članki gospodinjstva	do	10
.Za člane gospodinjstva se v smislu določil tega pravilnika štejejo imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo oziroma stanujejo ločeno, ker prosilec nima na območju ljubljanskih občin stanovanjskega prostora za njih. To so: zakonec, otroci, pastorki ali posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je Imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo z njim.
Za člana družinskega gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki stalno živi z Imetnikom stanovanjske pravice
v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma pet let pred natečajem. Pristojni občinski center za socialno delo preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki živijo v tesni ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice.
Stanovanja, ki se dodeljujejo upravičencem na podlagi potrjene prednostne liste so:	^
—	stanovanjske enote, pridobljene z združenimi sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu vseh samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane,
—	stanovanjske enote, nad katerimi imajo razpolagalno pravico posamezne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane ter
—	stanovanjske enote, nad katerimi pridobi razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine.
29.	člen
Glede na število članov gospodinjstva lahko mlade družine, upokojenci in upravičenci do stalne družbeno pomoči pridobijo naslednje stanovanjske enote:
—	garsonjero ali
—	enosobno stanovanje.
30.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana lahko na podlagi sklepa samoupravne stanovanjske skupnosti občine dodeli posameznemu upravičencu starejše stanovanje, nad katerim ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine.
31.	člen
Ce samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana ne more zagotoviti stanovanj po normativu iz 28. in 29. člena, lahko od teh normativov odstopi, zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana pa javno objavi vzroke za odstop od normativov.
VII.	ZAMENJAVA STANOVANJ
Z
32.	člen
Stanovanja, dodeljena na podlagi določil tega pravilnika, sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati oziroma kako drugače razpolagati z njim brez poprejšnjega soglasja odbora za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, niti ga ne sme oddajati v podnajem, kar velja tudi za posamezne dele stanovanja.
VHI. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE
LISTE
33.	člen
Predlog občinske prednostne liste za pridobitev stanovanj je sestavljen po posameznih kategorijah upravičencev, ki so navedeni v 3. členu tega pravilnika.
34.	člen
Odbor za družbeno pomoč upošteva pri proučitvi posameznega prosilca in vključitvi vloge na prednostno listo naslednja merila:
—	oceno stanovanjskih pogojev, v katerih živi prosilec in člani njegovega gospodinjstva,
—	podatke o času neprekinjene zaposlitve in še posebej na območju ljubljanskih občin,
—	socialno ekonomski položaj prosilca,
—	socialno ekonomski položaj njegovega družinskega gospodinjstva,
— druga merila, ki so dokumentirana in so jih izdali: organizacija združenega dela, krajevne skupnosti, skupščine občine, občinski center za socialno delo, sindikalne organizacije, strokovne institucije s področja zdravstva in socialnega varstva.
Odbor za družbeno pomoč ocenjuje posamezna merila, navedena v prvem odstavku tega člena z naslednjim številom točk:
I.	Stanovanjski pogoji:
točk
1.	stanovanjski status:
a)	podnajemniki (tudi bivanje v samskih
domovih)	70
b)	sostanovalci (tudi bivanje pri starših)	50
c)	imetniki stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju	50
d)	stanuje v provizoriju, baraki ali stanovanju
VI.	ali VII. kategorije	150
V primeru točkovanja pod »d«, 'se lahko točkuje še ena od možnosti pod »a«, »b« ali »c«, ne more pa se točkovati katerokoli bivanje v neprimernih prostorih, navedeno pod 3/j. ‘
2. Stanovanjska površina, ki odpade na enega
čl srna gospodinjstva:
—	do	4 m1 na osebo	70
—	od	4—6m= na osebo	60
—	od	6—8 m! na osebo	50
—	od	8—10 m8 na osebo	40
—	od	10—12 m8 na osebo	30
—	od	12—14 m8 na osebo	20
—	od 14—16 m8 na osebo	10
—	od 16—18 m8 na osebo	5
.3. Stanovanjc brez posameznih delov, njihova souporaba ter bivanje v neprimernih stanovanjih:
a)	stanovanje brez kuhinje	20
b)	souporaba kuhinje	10
c)	souporaba kopalnice	10
č) souporaba WC (se točkuje samo v primerih,
ko uporabniki niso družinski člani)	5
d)	souporaba WC (v primerih, ko je WC v hiši,
vendar izven stanovanjske enote)	10
e)	souporaba WC v primerih, ko je WC izven
stavbe	15
f)	stanovanje brez kopalnice	10
g)	souporaba kopalnice (se točkuje samo v
primerih, ko uporabniki niso družinski člani)	5
h)	v zgradbi ni vodovoda	10
i)	v stanovanju ni vodovoda	15
, j) bivanje v neprimernih prostorih:
—	vlažno-mračno kletno ali podstrešno
stanovanje	120
—	vlažno stanovanje	100
—	kletno ali podstrešno stanovanje	80
k) utesnjenost v primernem stanovanju:
—	(2 družini v istem stanovanju)	20
—	(3 družine v istem stanovanju)	40
II.	Delovna doba
—	za vsako leto nad 5 let neprekinjenega delovnega razmerja v Ljubljani po	15
(točkuje se največ do 200 točk) •
III.	Socialno ekonomski položaj prosilca
a)	zdravstveno stanje prosilca:
—	duševno oboleli	60
/
—	težja Invalidnost	60
—	ostala trajna obolenja	20
b)	samohranilka — samohranilec	30
(status samohranilke-ca se opredeljuje po
pravilniku o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči — Zveze skupnosti otroškega varstva SRS (Uradni list SRS, št. 1/79)
IV.	Doba bivanja v Ljubljani
—	za vsako leto stalnega neprekinjenega
bivanja v Ljubljani nad 5—15	let	10
(točkuje se največ do 100 točk)
V.	Socialno ekonomski položaj družine prosilca
a)	zdravstveno stanje ostalih odraslih članov družine (se točkuje pod Ill/a)
b)	zdravstveno stanje otrok: na vsakega obolelega otroka:
—	duševno ali telesno prizadeti otroci (se točkuje le za bolezni, navedene v 11 členu pravilnika o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči — Zveze skupnosti otroškega
varstva SRS, Uradni list SRS, št. 1/79)	60
—	trajne ali ponavljajoče bolezni dihal	40
—	ostala trajna in ponavljajoča obolenja	20
c) ločeno življenje staršev in otrok:
upošteva se le v primeru, ko center za socialno
delo občini potrdi, da bodo starši po preselitvi
vzeli otroka v domačo vzgojo in oskrbo	30
č) višina celotnega dohodka družine na člana družine:
če je znašal mesečni poprečni celotni dohodek na člana družinskega gospodinjstva v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SRS v koledarskem letu pred letom natečaja, se vlogo prosilca točkuje:
—	nad 35—40 °/»	30
—	nad 30—35 °/o ,	40
—	manj kot 30 °/e	50
V celotni dohodek družine se ne šteje: osebni
dohodek prek polnega delovnega časa po 78. in 79. členu zakona o delovnih razmerjih, dodatek za nočno delo, povečanje osebnega dohodka, obračunanega za delo na dan državnega praznika, nagrada ob delovnem jubileju, odpravnina ob odhodu v pokoj, štipendija, vajeniška nagrada, otroški dodatek in posebni otroški dodatek.
d) posebno težki socialni pogoji družine, ki niso zajeti v tem točkovalniku in to na poseben predlog občinskega centra za socialno delo, se točkuje	18—30
Pri enakem številu točk ima prednost pri dodelitvi stanovanja prosilec, ki ima večje število mladoletnih otrok, prosilci, ki so dalj časa v neustreznem stanovanju, dalj časa zaposleni na območju ljubljanskih občin in ki imajo naj nižji dohodek.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Najemna stanovanja, ki se dodelujejo upravičencem na podlagi določil tega pravilnika, se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti v uporabo samo družinam in občanom, navedenim v 3. členu.
36.	Sen
Za primemo stanovanje se po tem pravilniku šteje skupina prostorov, namenjenih za stanovanja, ki so praviloma gradbena celota in imajo skupen vhodi
Za ugotovitev primernosti stanovanja se uporablja določila odloka o določitvi meril stanovanjskega standarda na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št 33/73, 34/77).
Če je primernost stanovanja dvomljiva, sklepa o tem za stanovanjske zadeve pristojni organ skupščine
občine.
37.	Sen
Merila za sestavo prednostne liste iz 34. člena tega pravilnika ne veljajo za posebno težke zdravstvene in socialne primere družine, ki imajo enega ali več članov težko ali neozdravljivo bolnih, ali nekatere katego.ije invalidov I. kategorije. Taki primeri se obravnavajo na podlagi utemeljenega predloga občinskega centra za socialno delo in se rešujejo po predhodnem soglasju vseh odborov za družbeno pomoč občin po postopku, ki je predviden v VII. poglavju tega pravilnika.
39.	člen
Upravičenci, ki niso bili vključeni na potrjeno prednostno listo samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana z dne 29. marca 1978, bodo enakopravno vključeni med upravičene prosilce za natečaj samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana v letu 1980, s tem, da se ponovno ocenijo merila iz 34. člena tega pravilnika, kolikor se odzovejo na natečaj.
40.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo vsi zbori uporabnikov skupščin samo-moupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane in ga potrdi zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, objavljen v Uradnem Ustu SRS, št. 11/77).
Pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine
Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Tone Kolar 1. r.
LJUBLJANA
388.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona'o stanarinah (Uradni list SRS, št 50/72), 59. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), je Skupščina mesta Ljubljane na 27. seji zbora združenega dela dne 28. februarja 1980 in na 25. seji zbora občin dne 28. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o najvišjih stanarinah na območju ljubljanskih občin
1.	člen
S tem odlokom se določilo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju ljubljanskih občin.
2.	člen
Najvišje stanarine za leto 1980 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1979, povečane za 24,4 °/o.
3.	člen
Ta odlok se uporablja od 1. aprila 1980 dalje.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/80
Ljubljana, 28. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
389.
Na podlagi III. in V. točke odloka o natančnejših
pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), 2. člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov (Uradni list SRS, št. 37/74), sklepa o pooblastitvi IS S ML za predpisovanje ukrepov po zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/79), 52., 126. in 169. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter programa' ukrepov in aktivnosti za izvajanje politike cen v letu 1980 na območju ljubljanskih občin, ki ga je Izvršni svet S ML sprejel na 105. seji dne 4. marca 1980 je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 105. seji dne 4. marca sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o soglasja k najvišjim cenam za
avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane
z 1
V sklepu o soglasju k naj višjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 25/79) se v I. točki spremeni besedilo druge in tretje alinee tako, da se glasi:
—	s potnikom prevoženi (polni) dnevni km v času
5—2? ure	od ll na 12 din
—	s potnikom prevoženi km v nočnem času med 22 in 5 uro ter ob nedeljah in praznikih od 13 na 14 din
2
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/1-80
Ljubljana, dne 4. marca 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust L r.
390.
Na podlagi 52., 66., 126. in 169. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), 2. člena odloka o
spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni deratizaciji na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 1/75) ter programa ukrepov in aktivnosti za izvajanje politike cen na območju ljubljanskih občin v letu 1980 je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane sprejel na 105. seji, dne 4. marca 1980
SKLEP
o soglasju k cenam storitev za obvezno deratizacijo na območju mesta Ljubljane
1
Izvršni svet SML daje soglasje k cenam storitev za obvezno deratizacijo na območju mesta Ljubljane in sicer:
—	za kg e Padnorom zastrupljene mase 128 din
—	za 1 vabo	2,60 din
2
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati
sklep o soglasju k cenam storitev za obvezno deratizacijo na območju mesta Ljubljane, objavljen v Uradnem listu SRS,' št. 7/79.
«
3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 321/1-80
Ljubljana, dne 4. marca 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
S9L
Na podlagi 9. in 10. člena zakona o tireditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), sklepa o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane za predpisovanje ukrepov po zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/79), 52., 126. in 169. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), družbenega dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 5/80) in programa ukrepov in aktivnosti za izvajanje politike cen v letu 1980 na območju ljubljanskih občin, ki ga je sprejel Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 105. seji dne 4. marca 1980 ter sklepa 105. seja Izvršnega sveta SML z dne 4. marca 1980 izdaja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane
ODREDBO
o prenehanju veljavnosti odredbe o določitvi najvišje ravni cen
1.	Ben
Odredba o določitvi naj višje ravni cen (Uradni list SRS, št. 27/79, 33/79 in 38/79) preneha veljati.
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi T Uradnem listu SRS.
St 319/1-80
Ljubljana, dne 4. marca 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
BREZICE
392.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in št. 39-468/74) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih Skupnosti dne 29. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v_ občini Brežice
V odloku o davkih občanov (prečiščeno besedilo Uradni list SRS, št. 21-1030/76) in v odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 8-516/78) se spremeni in dopolni:
1.	člen
Besedilo 19. člena se spremeni in pravilno glasi:
Stopnje davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega ' dohodka (davek po odbitku) so proporcionalne in znašajo
•/.
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig,
revij ipd., od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd.	.	10
2.	od prodaje srečk, plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov domače obrti in
od dohodkov potujočih zabavišč	20
3.	od provizij poslovnih agentov in poverjeni-
kov ter zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se nanašajo na izvirnike, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	30 .
4.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve in druge ter tretje točke in od dohodkov doseženih po 3. točki 'prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov. 40
Ne glede na določbe po prejšnjem odstavku se davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) ne plačuje:
—	od dohodkov občanov doseženih s priložnostnim zbiranjem odpadnega materiala,
—	od dohodkov občanov, zasebnih kmetov, do-
seženih z zbiranjem in prevažanjem mleka od zbiralnice organizacij združenega dela in pluženjem snega,	/
—	od dohodkov sezonskih delavcev doseženih z obiranjem hmelja, sadja pri OZD,
—	od dohodkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela,
—	od dohodkov tren er jev, vodnikov v društvih, klubih, športnih in telesnovzgojnih organizacijah.
2.	člen
V	23. členu se stopnja 25 % nadomesti s stopnjo 40 «/o.
3.	člen
V	drugem odstavku 24. člena se stopnja 35 %> nadomesti s stopnjo 40 Ve.
4.	člen
Besedilo »davek iz osebnega dohodka in delovnega razmerja« se na vseh mestih v odloku nadomesti z besedilom »davek iz osebnega dohodka delavcev«.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1980 dalje.
Predsednik
Skupščine»občine Brežice Stanko Rebernik 1. r.
393.
Na podlagi 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) in 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 12. členh zakona o telesnokultumih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 26. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74, 14/77), 9. člena zakona o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74 in 14/77), zakona o zaposlovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78), zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74), je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29. februarja 1980 ter Skupščina zdravstvene skupnosti Brežice, dne 8. februarja 1980, Skupščina izobraževalne skupnosti Brežice, dne 4. februarja 1980, Skupščina kulturne skupnosti Brežice, dne 1. februarja 1980, Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Brežice, dne 18. februarja 1980 sprejele
ODLOK
o višini prispevne stopnje za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Brežice za obdobje od 1. 3. 1980 do 31. 12. 1980 za tiste, ki niso sprejeli dodatkov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za obdobje 1976—1980 za leto 1979 in 1980
1.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa zdravstvene skupnosti Brežice za. leto. 1980 v znesku
96.376.000	din se za obdobje od 1. 3. 1980—31. 12. 1980 določi v višini 8,12 “/o od bruto osebnih dohodkov in 1,93 "/e iz dohodka TOZD z osnovo izračuna bruto osebnih dohodkov.
2.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa izobraževalne skupnosti Brežice za leto 1980 v znesku
63.966.000	din se za obdobje od 1. 3. do 31. 12. 1980 določi v višini 5,71*/® od bruto osebnih dohodkov
Stopnja prispevka za financiranje programa kulturne skupnosti Brežice za leto 1980 v znesku
10.626.000	din se za obdobje od 1. 3. do 31. 12. 1980 določi v višini 0,95 “/e od bruto osebnih dohodkov.
4.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa te-lesnokultume skupnosti Brežice za leto 1980 v znesku
4.553.000	din se za obdobje od 1. 3. do 31. 12. 1980 določi v višini 0,40% od bruto osebnih dohodkov.
5.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa skupnosti socialnega skrbstva Brežice v višini 13,625.000 din se za obdobje od 1. 3. do 31. 12. 1980 določi v višini 1,21 % od bruto osebnih dohodkov.
*
6.	člen
Stopnja prispevkov za financiranje programa skupnosti otroškega varstva Brežice v višini 11,105.000 din se za obdobje od 1. 3. do 31. 12. 1980 določi v višini 0,98®/» od bruto osebnih dohodkov.
7.	člen
Prispevna stopnja za financiranje programa družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v višini 19,463.000 din se za obdobje od 1. 3. do 31. 12. 1980 določi v višini 1,98 % od bruto osebnih dohodkov.
8.	člen
Prispevna stopnja za financiranje programa skupnosti za zaposlovanje Brežice v višini 2,870.000 din se za obdobje 1. 3. do 31. 12. 1980 določi v višini 0,28 % iz dohodka TOZD z osnov izračuna bruto osebni dohodek.
9.	člen
Presežki, Id bi nastali nad dogovorjenimi zneski ob določenih prispevnih stopnjah se vrnejo združenemu delu na dogovorjen način.
10.	člen
Prispevek po tem odloku obračunavajo in plačujejo zavezanci, ki niso pristopili in podpisali dopolnil k samoupravnim sporazumom o osnovah planov navedenih samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980 za leti 1979—1980. Prispevek se obračunava In plačuje po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977, 1978, 1979 (Uradni list SRS, št. 29/75, 10/76, 23/70, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78, 30/78, 27/78, 8/79 in 12/79).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 3. 1980 pri izplačilu osebnih dohodkov za marec 1980 In dalje.
SL 402-51/79-1
Brežice, dne 5. februarja 1980.
Predsednik Zdravstvene skupnosti Brežice
Maks Toplišek 1. r.
Predsednik Skupščine kulturne skupnosti Brežice
Marjan Vizjak L r.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stane Rebernik L r.
Predsednik Skupščine izobraževalne skupnosti Brežice
mg. Vinko Zagmajster L r.
Predsednik Skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Brežice Janez Volčanšek L r.
CELJE
394.
Skupščina občine Celje je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v političnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na ločenih sejah zborov dne 26. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Celje za leto 1980
1.	člen
S proračunom za leto 1980 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Celje v letu 1980.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 200,382.720 din in se razporedijo:
din
t — za občinske potrebe	198,378.900
— za tekočo proračunsko rezervo	2,003.820
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njl-nova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz prejšnjega člena se 1 % izloča v sredstva rezerve občine Celje.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s po-
sebnim aktom Skupščine občine Celje ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Skupščino občine Celje in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev, ni drugače določeno.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Celje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občino Celje in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
6.	člen
Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu z nalogami posameznih organov.
Če se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
7.	člen
Sredstva, ki so v občinskem proračunu določena
za osebne dohodke in skupno porabo delavcev občinskih organov, dodeljuje posameznim organom izvršni svet, upoštevajoč določbe dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
8.	Hen
če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet.
Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se neporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo.
9.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z obračunskim proračunom določena sredstva.
Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oziroma delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost
Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
10.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba
kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
11.	člen
Vsi prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, razen prihodkov od opravljenih storitev službe avtomatske obdelave podatkov in medobčinske geodetske uprave.
12.	člen
Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku:
—	skupščinska dejavnost in dejavnost izvršnega sveta,
—	negospodarske Investicije,
—	kulturno-prosvetna dejavnost,
—	socialno varstvo in zdravstveno varstvo,
—	komunalna dejavnost,
—	intervencije v gospodarstvu
in tekoče proračunske rezerve, je izvršni svet občine Celje.
Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku — Dejavnost ljudske obrambe — je svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
13.	člen
Sredstva, ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, se bodo razporedila po merilih, za katera se bodo sporazumele krajevne skupnosti najpozneje do 31. marca 1980.
14.	člen
Nosilci oziroma uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori
in sporazumi v njihovi uporabL
/
15.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: o uporabi sredstev rezerv Skupščine občine Celje do višine
500.000	v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74).
16.	člen
Pristojni občinski upravni organ opravlja proračunski nadzor in kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna ter investicij, ki se delno in v celoti financirajo iz občinskega proračuna.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980.
St. 400-12/78-2
Celje, dne 26. februarja 1980.
♦
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Celje (občinskega proračuna) za leto
1980
A. Prihodki
Klasltikacljska številka oblika podottllka prihodka prihodka	Prihodki	Znesek podobllka	oblika prihodka	prihodka
1 2		3	4
	Vrsta 1 — davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka	•.
12 120	Občinsld davek iz OD	»	21,400.000
13	Občinski davek iz OD od kmetijske dejavnosti po	
	katastrskem prihodku	2,500.000
14	1446	Občinski davek iz OD od avtorskih pravic in patentov	3,105.000
14	Občinski davek od OD od samostojnih obrtnih	
	in drugih zasebnih dejavnosti	29,940.000
14	1445	Občinski davek iz OD od opravljenih intelektualnih	
	storitev	11,935.000
26	Davek od skupnega dohodka občanov	800.000
	Skupaj vrsta 1 —davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka:	69,680.000
23	Vrsta 2 — davki na promet in premoženje Posebni občinski davek od prometa proizvodov	61,057.000
23	Posebni občinski davek od prometa alkoholnih pijač	31,100.000
	Posebni občinski davek od plačil za storitve	7,315.000
24	Davek na promet nepremičnin in pravic	3,800.000
25	Davek na dohodek od premoženja	360.000
25	Davek na dohodek od zgradb	1,285.000
25	Davek na premoženja gozdne površine	300.000
25	Davek na dediščine	1,620.000
25	Davek na tovorna motoma vozila	300.000
25	Davek na posest zgradb	2,205.000
25	Davek na prihodek od iger na srečo	260.000
	Skupaj vrsta 2 — davki na promet in premoženje	109,602.000
31	Vrsta 3 — takse in odstopljeni republiški prihodki Občinske upravne takse	5,938.720
32	Občinska komunalna taksa	952.000
502—503	Odstopljeni del sodnih taks in kazni	7,495.000
	Odstopljeni del republiške kazni za prekrške	1,138.000
	Skupaj vrsta 3 — takse	15,523.720
	Vrsta 5 — prihodki po posebnih predpisih Denarne kazni	300.000
	Skupaj vrsta 5 — prihodki po posebnih predpisih	300.000
.1	Vrsta 6 — prihodki upravnih organov in drugi	
	prihodki	
62	Ostali prihodki	22.000
m	Prihodki upravnih organov po zakonu o prispevkih	
	In davkih	2,505.000
62	Prihodki upravnih organov od opravljenih storitev	2,750.000
	Skupaj vrsta 6 — prihodki upravnih organov in drugi	5,277.000
	Skupaj prihodki za razporeditev (vrsta 1 do 6)	200,382.720
B — Splošni razpored prihodkov		
Klasifikacijska		
Številka		Znesek
razpo-	razpo- redn e*	redne	Splošni razpored prihodkov	Razporedna Razporedna
skup.	podsk.	4	podskupina	skupina
1 2	3	4	e
01	Glavni namen 01 — dejavnost organov družbeno-	
političnih skupnosti	*
01-1	Sredstva za redno dejavnost	. 95,773.900
1	a	3	4	s
	01-2	Sredstva za posebne namene Vsega • glavni namen 01	.	14,741.900	110,515.800
02		Glavni namen 02 — dejavnost ljudske obrambe		10,122.070
03		Glavni’ namen 03 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev		7,897.200
04	04-1 04-2 04-3 04-4 04-5 04-6 04-7 04-8 04-9	.	Glavni namen 04 — negospodarske investicije Sredstva za obveznosti po odloku o krajevnem samoprispevku Sredstva za anuitete — samski dom, Postaja milice Sredstva za odplačevanje anuitet in drugih obveznosti Družbeni prostori krajevnih skupnosti Sredstva za ureditev prostorov za LO Prispevki za nakup stanovanj Postaje milice Računalniški center — sofinanciranje Temeljno sodišče — telefonska centrala Sredstva za nadaljevanje investicijskih del »Narodni dom< Vsega glavni namen 04	558.000 467.500 6,000.000 2,000.000 8,000.000 400.000 1,200.000 910.000 2^10.000	(' 22,145.500
08		Glavni namen — socialno varstvo		7,182.000
09		Glavni namen — zdravstveno varstvo		1,144.000
10		Glavni namen — komunalna dejavnost		12^50.000
12		Glavni namen — dejavnost krajevnih skupnosti		11,440.000
16		Glavni namen — intervencije v gospodarstvu		11,916.510
17	17-2 17-2	Glavni namen — tekoča proračunska rezerva Tekoča proračunska rezerva Obveznosti preteklih let Vsega glavni namen 17	2,003.820 300.000	2^03.820
18		RezerVni sklad		2,003.820
		Druga poraba		1,462.000
		SKUPAJ 1—18		200,382.720
		395.	396.	
Skupščina občine Celje je po 20. členu zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 135. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) in sklepu skupščine socialnega skrbstva Celje z dne 12. 2. 1980, na ločenih sejah zborov dne 26. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za socialno skrbstvo v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega ' sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za socialno skrbstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupščine socialnega skrbstva Celje za obdobje 1976—1980 in aneksa k samoupravnemu sporazumu za leto 1979 in 1980, plačujejo v letu 1980 prispevek za socialno skrbstvo iz osebnega dohodka po stopnji 0,81 •/».
Skupščina občine Celje je po 19. členu zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 135. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) in sklepu skupščine telesno-kulturne skupnosti občine Celje z dne 11. februarja 1980, na ločenih sejah zborov dne 26. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za telesno kulturo v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za telesno kulturo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesno-kulturne skupnosti občine Celje za obdobje 1976—1980 in aneksa k samoupravnemu sporazumu za leti 1979 in 1980, plačujejo v letu 1980 prispevek iz osebnega dohodka za telesno kulturo po stopnji 0/S1 */•.
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št 420-16/79-2
Celje, dne 26. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt L r.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 420-16/79-2 lelje, dne 26. februarja 1980.
397.
Skupščina občine Celje je po 21. členu zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 135. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št 11/74) in sklepu skupščine kulturne skupnosti Celje z dne 11. februarja 1980, na ločenih sejah zborov dne 26. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za kulturo v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za kulturo, ki niso sklenili
samoupravnega sporazuma in temeljih plana kulturne skupnosti občine Celje za obdobje 1976—,1980 in aneksa k samoupravnemu sporazumu za leti 1979 in 1980 plačujejo v letu 1980 prispevek iz osebnega dohodka za kulturo po stopnji 1,43 °/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-16/79-2
Celje, dne 26. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
398.
Skupščina občine Celje je po 30. členu zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 135. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št 11/74) in sklepu Skupnosti otroškega varstva občine Celje z dne 13 februarja 1980, na ločenih sejah zborov dne 26. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za otroško varstvo v letu 1980 zavezancem, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za otroško varstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Celje za obdobje 1976—1980 in aneksa k samoupravnemu sporazumu za leti 1979 in 1980. plačujejo v letu 1980 prispevek iz osebnega dohodka za otroško varstvo po stopnji 1,20 "/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 420-16/79-2
Celje, dne 26. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
399.
Skupščina občine Celje je po 29. členu zakona o svobodni menjave dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 135. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, .št. 11/74)' in sklepu skupščine Izobraževalne skupnosti Celje z dne 14. februarja 1980, na ločehih sejah zborov dne 26. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za izobraževanje v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega •	sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za izobraževanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske Izobraževalne skupnosti Celje za obdobje 1976 do 1980 in aneksa k samoupravnemu sporazumu za leti 1979 in 1980, plačujejo v letu 1980 prispevek iz osebnega dohodka za izobraževanje po stopnji 5,01 ‘/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-16/79-2
Celje, dne 26. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt I. r.
400.
Skupščina občine Celje je po 43. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št 8/78), 136. členu statuta občine 7elje (Uradni list SRS, št. 11/74) in sklepu skupščine Skupnosti za zaposlovanje Celje z dne 25. decembra
1979,	na ločenih sejali zborov dne 26. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za zaposlovanje, ki ga za leto 1980 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zaposlovanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1976 do
1980,	plačujejo v letu 1980 prispevek iz dohodka, za katerega je osnova bruto osebni dohodek, po stopnji 0,22 %.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 420-16/79-Ž
Celje, dne 26. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt L r.
401.
Skupščina občine Celje je po 53. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), 135. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) in sklepu občinske zdravstvene skupnosti Celje z dne 13. februarja 1980, na ločenih sejah zborov dne 26. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za zdravstveno varstvo v letu 1980, H ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	Člen
Zavezanci za prispevek za zdravstveno varstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 in aneksa k samoupravnemu sporazumu za leti 1979 in 1980, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo v letu 1980 in sicer:
—	iz osebnega dohodka po stopnji	8,11 •/•
—	iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) za nesreče pri delu in poklicne
bolezni po stopnji	2,88 •/•
2.	člen
Osebe, -ki opravljajo kmetijsko ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost, negospodarsko ali intelektualno dejavnost z osebnim delom, s sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, plačujejo prispevek v višini, kot to določi skupščina občinske zdravstvene skupnosti.
3.	člen
Za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva, se plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, ki jih določa skupščina občinske zdravstvene skupnosti.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-16/79
Celje, dne 26 februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
CERKNICA
402.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za območje industrijskega kompleksa v naselju Lož
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje industrijskega kompleksa v Ložu.
2.	člen
Izvajanje del na obravnavanem prostoru se mora vršiti v skladu z določili pravilnika in z vsebino teksta ter grafičnih prilog v M 1 :500, M 1 :1000 in M 1 :1440 tega zazidalnega načrta, ki so sestavni del tega odloka.
Projekt je izdelalo Podjetje za projektiranje »Slovenija projekt« iz Ljubljane, Cankarjeva 1, januarja 1980 pod št. 3358/3.
'	3. člen
Dokument je v uradnih dneh stalno na vpogled vsem občanom, delovnim in drugim organizacijam, organom, skupnostim ter ostalim na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Cerknica, v prostorih KS Loška dolina, Samoupravni komunalni skupnosti občine Cerknica ter Komunale v Cerknici.
Tolmačenje dokumenta daje za urbanizem pristojni organ Skupščine občine Cerknica.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/78
Cerknica, dne 27. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
403.
Na podlagi 3. odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice Uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na sejah zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških
komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini
Cerknica
1.	člen
S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Cerknica za določitev odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče, za leto 1980.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za m* uporabne površine stanovanja na območju občine Cerknica znaša 6597 din.
Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 20 •/• od vrednosti zgradbe
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica (Uradni Ust SRS, št 7/79).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/73-3
Cerknica, dne 27. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
404.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) ter 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o turistični taksi na območju občine Cerknica
1.	člen
Na območju občine Cerknica'se za začasno bivanje turistov in potnikov plačuje turistična taksa. Turistična
taksa se plačuje za največ 30 dni nepretrganega bivanja na območju občine.
2.	člen
Zavezanec plačila takse je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. Takso obračuna in pobere gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki odda prenočišče, ne glede na kraj in letno sezono:
din
—	za nočitev v hotelih, motelih, penzionih
in gostiščih	,	10,00
—	za nočitev v campingih in zasebnih sobah 5,00
Pobrano takso za pretekli mesec je treba do petega v mesecu plačati na ustrezni račun.
3.	člen
Delovne organizacije in zasebniki, M oddajajo sobe, so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi z naslednjimi podatki:
a)	priimek in ime turista oz potnika,
b)	število nočitev,
c)	višina plačane takse.
4.	člen
Turistične takse so oproščeni:
—	otroci do dopolnjenega 15 leta starosti;
—	otroci in mladina na organiziranem skupinskem letovanju v taborih, domovih, letoviščih,
—	udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole ali fakultete;
—	vojaki, gojenci vojaških šol in kadeti šol ljudske milice kadar organizirano prebivajo v določenem kraju;
—	vojni in mirnodobski vojni invalidi, delavni invalidi ter njihovi spremljevalci;
—	člani Zveze slepih Jugoslavije s spremljevalci in Zveze gluhih Jugoslavije;
—	osebe, ki bivajo v lastnih stanovanjih ali stavbah in njihovi družinski člani;
—	osebe, ki preživljajo počitnice pri članih ožje družine;
—	tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih davkov ali taks ali pa je za njih s posebnim mednarodnim sporazumom določena oprostitev plačila turistične takse.
5.	člen
Z denarno kaznijo 300 din, se kaznuje posameznia ali odgovorna oseba pravne osebe, z denarno kaznijo 2000 din pa pravna oseba, ki ne odvede pravočasno turistične takse.
6.	člen
Za izvajanje in nadziranje tega odloka skrbi davčna uprava.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/71), dopolnitev odloka o upravnih taksah (Uradni list SRS, št 3/78).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 423-5/68-9
Cerknica, dne 27. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
405.
Na podlagi 2. odstavka 36. člena in 2. odstavka 38. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 12. člena odloka o urbanističnem programu občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/69) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1980 sprejela
STILE P
o pooblastitvi »Komunale« Cerknica za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja za območje občine Cerknica
1.	člen
»Komunala« Cerknica se pooblašča, da opravlja strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja na območju občine Cerknica, ki jih plačuje na podlagi pogodb SO Cerknica, in sicer:
—	spremlja gibanje urbanizacije ter proučuje probleme ureditve in razvoja naselij,
—	pripravlja urbanistični program in skrbi za izdelavo urbanističnih načrtov in regionalnega prostorskega plana,
—	strokovno pomaga za urbanizem pristojnemu občinskemu upravnemu organu v zadevah s področja urbanizma in regionalnega planiranja,
—	arhivira in evidentira urbanistično dokumentacijo,
—	opravlja druge strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja na zahtevo občinske skupščine in njenih organov.
2.	člen
»Komunala« Cerknica se pooblašča tudi za izdelavo naslednjih dokumentov in uslug, ki jih zaračunavajo neposredno naročnikom po ceni, ki jo odobri Skupščina občine Cerknica v soglasju s Skupščino samoupravne komunalne skupnosti občine Cerknica, in sicer:
—	izdelava zazidalnih načrtov,
—	izdelava lokacijske dokumentacije,
—	opravlja zakoličbe stavb in objektov,
—	izdeluje geodetske načrte za potrebe lokacijske dokumentacije,
—	izdeluje geodetske načrte za lego novozgrajenih objektov in stavb za potrebe tehničnega pregleda,
—	daje informacije in podatke o vsebini potrjene urbanistične dokumentacije,
—	zbira soglasje za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja (po posebni pogodbi).
3.	člen
Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o pooblastitvi Ljubljanskega urbanističnega zavoda in Komunalnega podjetja Cerknica za opravljanje zadev s področja urbanističnega planiranja (Uradni list SRS, št. 7/77) in sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o pooblastitvi Ljubljanskega urbanističnega zavoda in Komunalnega podjetja Cerknica za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja (Uradni Ust SRS, št 27/79). (
>	4. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/77-9
Cerknica, dne 27. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
GROSUPLJE
406.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72,, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79 in 5/80) ter 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. marca 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/77) se v 2. členu za besedo »zakonom< postavi pika in črta besede: >ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa«.
.	2. člen
Spremeni se tarifna številka 3 In se glasi:
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
1.	od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 e/« iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra
din
—r od naravnega vina, vina tipa >Biser« in vinsko sadnih pijač	2
— od penečega vina	5
2.	od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 odstotkov iz domačih surovin, računano po vrednosti
— v odstotku prodajne cene
°/.
—	od	medice	15
—	od	piva	35
—	od	naravnega žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih	alkoholnih	pijač	60
3. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih v manj kot 50 Vo iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od prodajne cene	70
Opomba
1.	Davčna p snova za alkoholne pijače iz 1. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku enega litra pijače.
Davčna osnova za druge pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika, prodajalca na debelo oziroma na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri go-
stinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
4.	Z alkoholnimi pijačami so mišljene pijače, ki vsebujejo več kot 2°/o alkohola ter pivo. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1980 dalje.
St. 421-1/80
Grosuplje, dne 5. marca 1980.
Predsednik
Skupščine občine Grosupjje Janez Lesjak 1. r.
407.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) ter 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. marca 1980 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 28/75) se v 3. členu za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-2/80
Grosuplje, dne 5. marca 1980
408.
Na podlagi 4. in 21. člena zakona o temeljih družbenih svetov in o zveznih družbenih svetih (Uradni list SFRJ, št. 34/79), 3. člena dogovora o družbenih svetih v občini Grosuplje in 227. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi družbenih svetov v občini Grosuplje
L člen
Družbeni sveti se ustanovijo zaradi organiziranega družbenega vplivanja na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega in družbenega odločanja z doslednim uresničevanjem delegatskih odnosov, zaradi organiziranega ustvarjalnega vzpodbujanja razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, določanja in izvajanja družbene politike ter opravljanja drugih družbenih Zadev.
S
z	2. člen
Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in priprav odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politike in izvrševanjem zakonov, odlokov, splošnih aktov in drugih predpisov
3.	člen
V občini Grosuplje se v skladu z dogovorom o družbenih svetih udeležencev v delo družbenih svetov ustanovijo:
'— družbeni svet za vprašanja delovanja in ,razvoja političnega sistema,
—	družbeni svet za vprašanje družbenoekonomskega razvoja in družbeno planiranje,
—	družbeni svet za davčno politiko.
4.	člen
Družbeni svet za vprašanja delovanja in razvoja političnega sistema v zvezi z uresničevanjem celotnega družbenopolitičnega sistema obravnava predvsem vprašanja izgradnje samoupravnih odnosov v občini, izvajanje določil statuta občine, uveljavljanje delegatskih odnosov na vseh ravneh, metode delovanja vseh družbenopolitičnih dejavnikov V delegatskem skupščinskem sistemu, predloge predpisov in drugih splošnih aktov občinskih organov, s katerimi se urejajo razmerja na tem področju, vprašanja s področja uresničevanja ustave, kakor tudi druga podobna vprašanja.
Udeleženci v delu družbenega sveta so:
1.	Skupščina občine Grosuplje
2.	Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje
3.	Občinska konferenca- ZKS Grosuplje
4.	Občinska konferenca SZDL Grosuplje
5.	Občinski svet Zveze sindikatov Grosuplje
6.	Občinski odbor ZZB NOV Grosuplje
7.	Občinska konferenca ZSMS Grosuplje.
5.	člen
Družbeni svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in družbeno planiranje obravnava vprašanja razvoja družbenoekonomskih odnosov, uveljavljanja zakona o združenem delu na tem področju, razpravlja o temeljnih razvojnih vprašanjih občine, problemih tekočih gospodarskih gibanj, uresničevanje planskih dokumentov ter druga pomembnejša vprašanja oziroma probleme za to področje. Obravnava predloge predpisov in splošnih aktov, s katerimi se urejajo razmerja, pomembna za družbenoekonomski razvoj in ekonomsko politiko.
Udeleženci v delu družbenega sveta so:
1.	Skupščina občine Grosuplje
2.	Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje
3.	Občinska konferenca ZKS Grosuplje
4.	Občinska konferenca SZDL Grosuplje
5.	Občinski svet zveze sindikatov Grosuplje
6.	Občinski odbor ZZB NOV Grosuplje
7.	Občinska konferenca ZSMS Grosuplje
8.	Komunalna skupnost obilne Grosuplje
9.	Samoupravna stanovanjska skupnost Grosuplje
10.	Kmetijska zemljiška skupnost Grosuplje
11.	Združenje obrtnikov Grosuplje.
6.	člen
Družbeni svet za davčno politiko obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem sprejete davčne politike v občini, spremlja dejavnost upravnega organa (davčne uprave) pri ugotavljanju premoženja delovnih ljudi in občanov ter pri odmeri in izterjavi davkov, spremlja ustreznost sprejete davčne politike glede na ustavno načelo, da je človekovo delo edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela. Obravnava predloge predpisov in splošnih aktov, s katerimi se urejajo razmerja z' delovnega področja davčne uprave.
Udeleženci v delu družbenega sveta so:
1.	Skupščina občine Grosuplje
2.	Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje
3.	Občinska konferenca ZKS Grosuplje
4.	Občinska konferenca SZDL -Grosuplje
5.	Občinski svet-zveze sindikatov Grosuplje
6.	Skupnost za pospeševanje kmetijstva Grosuplje
7.	Združenje obrtnikov Grosuplje.
7.	Men
Udeleženci v delu družbenih svetov so lahko tudi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, ki niso stalni udeleženci v delu družbenega sveta.
Kateri udeleženci v delu družbenega sveta iz prejšnjega odstavka tega člena se udeležujejo sej posameznega družbenega sveta, odloči koordinacijski odbor sveta, glede na vprašanja, ki jih bo družbeni svet obravnaval.
8.	člen
Udeleženci v delu družbenega sveta določijo po enega delegata za delo v svetu, skladno z dogovorom o družbenih svetih občine in njenih aktov. Delegati udeležencev v delu družbenih svetov delujejo v skladu z usmeritvami udeležencev, ki jih delegirajo v svet skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami in so za svoje delo odgovorni udeležencem, ki jih delegirajo.
9.	člen
Družbeni svet ima predsednika, ki ga izvoli družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta po predhodno opravljenem postopku v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL.
C as trajanja mandata predsednika sveta se določi z aktom o izvolitvi. Predsednik družbenega sveta sklicuje in vodi seje sveta, predlaga dnevni red seje, skrbi za izvajanje sklepov sveta in opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo udeleženci v delu sveta.
Prvo sejo družbenih svetov skliče predsednik skupščine občine.
V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika družbenega sveta njegov namestnik, ki je izvoljen na enak način kot predsednik. Če namestnik ni izvoljen, nadomešča predsednika eden od delegatov, na podlagi predhodnega dogovora udeležencev v delu sveta.
10.	člen
Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki skrbi za pripravo sej sveta, za izvajanje sklepov sveta, določa znanstvene in strokovne organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter znanstvene, strokovne in javne delavce, ki naj sodelujejo v delu sveta in opravlja druge organizacijske naloge po pooblastilu družbenega sveta.
11.	člen
Proučevanje posameznih strokovnih vprašanj iz svojega delovnega področja lahko sveti zaupajo strokovnim, znanstveno-raziskovalnim organizacijam ali tudi posameznim strokovnjakom.
Sveti lahko oblikujejo tudi komisije oziroma druga delovna telesa za proučevanje posameznih vprašanj z delovnega področja svetov.
12.	člen
Družbeni sveti sodelujejo med seboj zaradi medsebojne koordinacije dela z namenom, da si zagotovijo enotno izvedbo predpisov in splošnih aktov.
Družbeni sveti imajo lahko tudi skupne seje, kadar obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena.
13.	člen
Družbeni sveti delajo po programu dela.
Osnova za program dela svetov so programi udeležencev ter drugih organov in organizacij, ki so pristojni odločati o vprašanjih, o katerih dajejo sveti mnenja in predloge.
14.	člen
Družbeni sveti v okviru svojega delovnega področja obravnavajo vprašanja, ki jih predlagajo udeleženci ali drugi organi oziroma organizacije, delovni ljudje in občani ali pa vprašanja, ki jih sveti postavijo na dnevni red na lastno pobudo.
Družbeni sveti oblikujejo mnenja in predloge na sejah. O mnenjih in predlogih obveščajo sveti udeležence ter druge organe in organizacije, na katera se nanašajo sama mnenja in predlogi.
če organ, ki je pristojen za posamezno odločitev ne soglaša s stališčem in mnenji svetov, obvestijo o tem svet, ki je stališče zavzel
15.	člen
Izvršni svet skupščine občine in upravni organi ter drugi pooblaščeni predlagatelji so pri pripravah odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov in pri njihovem izvajanju dolžni obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov.
Če izvršni svet oziroma upravni organi pri pripravi odloka, drugega predpisa ali splošnega akta ne sprejmejo mnenja ali predloga družbenih svetov, je izvršni svet dolžan o tem obvestiti skupščino občino in vse udeležence v delu družbenih svetov.
16.	člen
Upravni organi skupščine občine v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki se obravnavajo v družbenih svetih, kakor tudi strokovne službe in organizacije, ki sodelujejo v delu sveta in so dolžni opravljati strokovne naloge za potrebe družbenih svetov in jim zagotavljati nujno potrebno dokumentacijo, podatke in druge informacije.
17.	člen
Predstojniki upravnih organov v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnavajo družbeni sveti, se udeležijo dela dnižbenih svetov in v njem sodelujejo.
18.	člen
Administrativno tehnična in določena strokovna opravila za družbeni svet opravlja sekretariat občinske skupščine in upravni organi, v katerih pristojnost spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet.
19.	člen
Družbeni sveti sprejmejo poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določijo svojo organizacijo in način dela.
20.	člen
Sredstva za delo družbenih svetov se določijo v proračunu občine.
21.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 020-23/80
Grosuplje, dne 13. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
409 .
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78), je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higlenske službe
1.	člen
S tem odlokom se določa organizacijo, ureditev in način poslovanja veterinarsko-higienske službe v občini Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: občina).
Organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali ter organizacije, pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živalski odpadki (v nadaljnjem besedilu posestniki živali), morajo preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo po poginu živali in morajo z živalskimi trupli, z deli živalskih trupel in drugimi živalskimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: živalski odpadki) ravnati tako, da ni ogrožena, prizadeta ali motenp okolica, zdravje ljudi in živali.
2.	člen
Posestnik živali mora takoj prijaviti Veterinarskemu zavodu Krim. p. o. Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni veterinarski organizaciji) vsak pogin živali ali nastanek živalskih odpadkov.
e
Voznik, ki povzroči pogin živali na javni cesti, upravljale! javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsako živalsko truplo na javni cesti.
3.	člen
Pooblaščena veterinarska organizacija zagotovi redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta pogina živali do Inštituta za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete Univerze Edvarda Kardelja, Gerbičeva 60, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Inštitut za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo) oziroma do zbirališča za živalske odpadke v KO-TO n; sol. o. Ljubljana TOZD Koprod, n. sub. o. Ljubljana, Tovarna beljakovinskih koncentratov (v nadaljnjem besedilu: KO-TO).
KO-TO mora organizirati reden odvoz živalskih' odpadkov iz obratov z industrijskim načinom proizvodnje in večjih aglomeracij ter objektov za promet z živalmi in živalskimi proizvodi.
Zbirališče živalskih odpadkov (iz prejšnjega odstavka) določita po dogovoru KO-TO in organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živali, oziroma živalskih proizvodov.
4.	člen
Redno higiensko in tehnično vzdrževanje in tekočo dezinfekcijo opreme, pribora in vozil veterinarsko-hi-gienske službe mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija.	s
Higiensko vzdrževanje in dezinfekcija posod za živalske odpadke v zbirališčih iz tretjega odstavka 3. člena mora zagotoviti organizacija združenega dela, Id se ukvarja s proizvodnjo in prometom živali, oziroma živalskih proizvodov.
5.	člen
Rastelezba živalskih trupel iz območja občine se opravlja v prostoru Inštituta za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo ali v KO-TO.
Stalno službo za ugotavljanje vzroka pogina zagotovi Inštitut za patološko morfologijo VTOZD za
veterinarstvo.
6.	člen
Dezinfekcijo objektov, opreme in pribora, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen, opravlja pooblaščena veterinarska organizacija.
7.	člen
Pooblaščena veterinarska organizacija mora organizirati službo za šprejem prijave pogina živali ter preko občinskega glasila o tem obvestiti vse posestnike živali (o dežurni službi, številki telefona ipd.).
Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju živalskega trupla oz. živalskih odpadkov v vozilo oz. jih mora dostaviti do prevozne ceste, če je živalsko truplo ali so živalski odpadki na neprevoznem kraju.
8.	člen
Veterinarsko-higienska služba pooblaščene veterinarske organizacije opravlja na območju občine naslednje naloge:
—	sprejema prijave pogina živali ali nastanka živalskih odpadkov,
—	zagotavlja redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta pogina do zbirališča,
—	opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet živali, zbirališč, vozil in drugih objektov,
—	po nalogu organa pristojnega za veterinarsko inšpekcijo lovi živali, ki niso cepljene proti steklini ter pse in mačke, ki so brez nadzorstva,
—	zagotavlja za določen čas oskrbo živali iz prejšnje alinee tega člena in oskrbo živali, ki so sumljive na steklino,
—	vodi evidenco o razkuževanju, poginih in dokumentacijo o odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostični zavod.
9.	člen
Inštitut za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo z medsebojnim samoupravnim sporazumom med pooblaščeno veterinarsko organizacijo opravlja na območju občine naslednje naloge:
—	raztelesba živalskih trupel in ugotavlja vzrok pogina,
—	vodi sekcij ski protokol.
10.	člen
Sredstva za organizacijo in poslovanje veterinar-sko-higienske službe ter druge stroške, ki nastajajo z odstranjevanjem živalskih odpadkov po tem odloku, zagotavlja občinska skupščina v proračunu občine.
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Veterinarska inšpekcija Skupščine občine Grosuplje.
12.	člen
Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 5. točke 62. člena, 3. in 7. točke 64. člena, 65. in 66. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78).
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-15/78
Grosuplje, dne 13. februarja 1980.
410.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) ter 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. marca 1980 sprejela
ODLOK	«
0	komunalni taksi
1.	člen
Na območju občine Grosuplje se za začasno bivanje turistov in potnikov plačuje turistična taksa. Turistična taksa se plačuje za največ 30 dni neprekinjenega bivanja.
2.	člen
Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. Takso obračuna in pobere gostinska, turistična, druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišča:
—	za nočitev v hotelih, motelih, penzionih in gostiščih	10 din
—	za nočitev v campingih, študentskih domovih
in zasebnih sobah	5 din
Pobrano takso za pretekli mesec je do 5. v mesecu plačati na ustrezni račun.
3.	člen
Delovne in druge organizacije ter zasebniki,, ki oddajajo sobe, so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi z naslednjimi podatki:
1
a)	priimek in ime ter naslov turista oziroma potnika,
b)	število nočitev, —
c)	višino plačane takse ali označbo listine (naslov, številka, datum), ki upravičuje osebo do oprostitve turistične takse.
4.	člen
Turistične takse ne plačujejo:
—	otroci do dopolnjenega 15 leta starosti,
—	vojaški in mirnodobni vojni ter delovni invalidi,
—	vojaki in gojenci vojaških in kadetskih š'ol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju,
—	člani zveze slepih Jugoslavije s spremljevalci in zveze gluhih Jugoslavije,
—	udeleženci šolskih ekskurzij,
—	osebe, ki se zdravijo v stacioniranih zdravstvenih zavodih,
—	tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in dajatev,
—	mladina, ki v skupinah prebiva v zanje organiziranih počitniških domovih in kolonijah,
—	člani počitniške zveze in zveze tabornikov.
5.	člen
7.	denarno kaznijo 300,00 din se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, z denarno kaznijo 2.000,00 din pa pravna oseba, ki ne odvede ali ne odvede pravočasno turistične takse.
6.	'člen
Izvajanje tega odloka in nadzor opravlja davčna uprava občine
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalni taksi (Glasnik, št. 59/65) in spremembe odloka o komunalni taksi (Uradni list SRS, št 14/72 in 8/78).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS/ uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 423-1/80
Grosuplje, dne 5. marca 1980
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak L r.
IDRIJA
411.
Na podlagi drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1980
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela m delovnih skupnostih ter delovni ljudje, M z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1980, so po tem odloku dolžni plačevati prispevek.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oz. delovnih ljudi in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljaj<i gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
e	3. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma plačujejo prispevek po stopnji 0,40 Vo od bruto osebnega dohodka.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki sc šteje za osebni dohodek, iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1980.
St. 402-32/79
Idrija, dne 22. februarja 1980.
412.
Na podlagi 24. c člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 13/77) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma za leto 1980
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, delavci v delovnih enotah temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo sedež izven občine ter občapf, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in .obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter o obsegu in kakovosti vzdrževanja in obnavljanja na območju občine Idrija za leto 1980, so po določilih tega odloka dolžni plačevati prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
3.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki niso -podpisali samoupravnega sporazuma, plačujejo prispevek po stopnji 1,71 %> od bruto osebnega dohodka.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki se šteje za osebni dohodek, iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad--icm listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1980.
St. 420-8/80
Idrija, dne 22. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
413.
Na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72), skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Idrija ter 207. člena statuta občine Idrije, je Skupščina občine Idrija na skupni seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o subvencioniranju stanarin v občini Idrija
1.	člen
Da se zavaruje življenjski standard občanov z nizkimi družinskimi dohodki, se določa nosilcem stanovanjske pravice pravico do subvencionirane stanarine, ne glede ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini ali v lasti občanov, po določbah tega odloka.
2.	člen
Višina subvencije je odvisna od dohodka in števila družinskih članov, določena z naslednjo tabelo:
Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine za posamezne tipe gospodinjstev glede na njihove x	letne dokazljive dohodke za leto 1979
Dohodkovni razred St. • Letni DDG din		1	Število članov v 2	3	4			gospodinjstvu 5	6		7	8
i	— 11.899	0,4	Znosni izdatek za stanarino v %> v DDG						
2	11.900— 22.799	4,5							
3	23.800— 35.699	6,2	1,8						
4	35.700— 47.599	8,2	3,7	0,4					
5	47.600— 59.499	9,7	5,2	2,9	0,3				
6	59.500— 71.399	10,9	6,5	3,1	1,5	0,8	< 0,3		
7	71.400— 83.299	12,0	7.5	4,1	2,6	1,9	1,4	0,8	0,6
8	83.300— 95.199	12,9	8,4	5,0	3,5	2,8	2,3	1,7	1,5
9	52.200—107.099	13,7	9,2	5,8	4,3	3,6	3,1	2,5	2,3
10	107.100—118.999	14,4	9,9	6,6	5,0	4,3	3,8	2,9	2,8
11	119.000—130.899	15,0	10,6	7,2	5,6	4,9	4,4	3,9	3,6
12	130.900—142.799	15,6	11,2	7,8	6,2	5,5	5,0	4,5	4,2
13	142.800—154.699	16,2	11,7	8,3	6,3	6,1	5,5	5,0	4,8
14	154.700—166.599	16,7	12,2	8,8	7,3	6,6	6,0	5,5	5,3
15	166.600—178.^99	17,1	12^7	9.3	7,7	7,0	6,5	6,0	5.7
IG	178.500—190.399	17,5	13,0	9,6	8,1	7,4	6,9	6,3	6,1
17	190.400—202.299	18,0	13,5	10,1	8,6	7,9	7,4	6,8	6,6
18	202.300—214.199	18,4	13,9	10,5-	9,0	8,3	7,8	7,2	7,0
19	214.200—226.099	18,7	14 3	10,9	9,3	8,6	8,1	7,6	7,3
20	226.100-237.999	19,1	14,6	11,2	9,7	9,0	8,5	7,9	7,7
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dokazljivi dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v tabeli in deli s 100.
3.	člen
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do prejemanja subvencije le za stanovanjsko površino oz. stanovanje, ki bo v skladu s predpisi o standardnem stanovanju v občini Idrija in lahko znaša za
1	družinskega člana	31	m*
2	družinska člana	44	m*
3	družinske člane	57	m*
4	družinske člane	68	m2
5	družinskih članov	78	m2
za vsakega nadaljnega člana družine pa še 10 m2.
Odstopanje od standardne staonoyanjske površine je možno do 10%, za nefunkcionalna stanovanja starejša od 50 let pa se normativ lahko poveča za 30 %, Oz. se upošteva le funkcionalna površina, ki je osnova za izračun stanarine.
4.	člen
Ne glede na družinski dohodek, je vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan plačati 20 % stanarine.
5.	člen
Pravice do subvencije ne more uveljaviti imetnik stanovanjske pravice, ki stanovanje ali del stanovanja oddaja podnajemnikom, ali opravlja v njem obrtno ali poslovno dejavnost. Kot tudi tisti občan, ki je lastnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda.
6.	člen
0	pravici do subvencije odloča odbor petih članov ra subvencioniranje stanarin, ki ga sestavljajo:
2 delegata samoupravne stanovanjske skupnosti,
2 delegata skupnosti socialnega varstva in
1	delegat krajevne skupnosti iz katere je prosilec.
Odbor iz prejšnjega odstavka pred odobritvijo subvencije pridobi mnenje komisije za socialno delo tiste krajevne skupnosti kjer stanuje prosilec.
7.	člen
Ne glede na določbe tega odloka, se subvencionirano-stanarino lahko prizna tudi tistim posameznikom ali d&žinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, otroci s telesnimi in duševnimi motnjami in drugo), oz. se posamezniku ali družini subvencijo odkloni, ki sicer formalno zanjo izpolnjuje pogoje, dejansko pa živi v ugodnejšem položaju.
8.	člen
Ko začne veljati ta odlok neha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarlp v občini Idrija (Uradni list SRS, šv 14/77 in 21/79).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-2/80
Idrija, dne 22. februarja 1980.
414.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija na svoji seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. februarja 1980 sprejel'
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1978, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 24 % in to od 1. 3. 1980 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1979 se od 1. 3. 1980 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer če so določene:
%
do konca januarja"1979	za 24
do konca februarja 1979	za 22
do konca marca 1979	za 20
do konca aprila 1979	za 18
do konca maja 1979	za 16
do konca junija 1979	za 14
do konca julija 1979	za 12
do konca avgusta 1979	za 10
do konca septembra 1979	za 8
do konca oktobra 1979	za 6
do konca novembra 1979	za 4
do konca decembra 1979	za 2
3
Sklep začne veljati z dnem objave.
St. 57-2/80
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija
Ivan Kumer 1. r.
KAMNIK
415.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. št. 17/79) se spremeni, tako da se v 4. členu črta zadnji SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča
r
1.	Člen
Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 17/79) se spremeni, tako da se v 4. členu črta zadnji odstavek.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-28/79-4
Kamnik, dne 20. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik ' Slavo Ribaš, dipl. inž., 1.1
416.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
1.	člen
V 2. členu odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 4/76) se dopolni seznam kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja in sicer:
V. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA
107. Zamljen Stane, Bistričica 21.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 020-1/80-4/30
Kamnik, dne 20. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Slavo Ribaš, dipl. inž., 1. r.
,	417.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 10. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/72) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o pooblastitvi delovnih organizacij za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranje /
1.	člen
V čelotnerh tekstu sklepa o pooblastitvi delovnih organizacij za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja (Uradni vestnik Gorenjske, 6t. 14/71) se besedilo »Stanovanjsko podjetje Kamnik« nadomesti z besedilom »Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik«.
2.	člen
Dopolni se točka B 2. člena sklepa, tako da se za prvo alineo dodata dve novi alinei in sicer:
—	pripravlja in izdeluje zazidalne načrte,
—	opravlja druge strokovne zadeve po naročilu Skupščine občine Kamnik in njenih organov.
3.	člen
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 020-4/80-1/1
Kamnik, dne 20. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Slavo Ribaš, dipl. inž., 1. r.
418.	/
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 234. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, na seji dne 28. februarja 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-3 Novi trg — Kamnik
1
Javno ge razgrne osnutek zazidalnega načrta za zazidalni otok BS-3 Nov trg Kamnik, ki ga je pod Št. 2573/79 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana.
2
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik — II. nadstropje, Kamnik Titov trg št. 1, 30 dni računajoč od dneva objave.
3
Organizacije združenega dela, druge organizacije In skupnosti, organi -ter društva, delovni ljudje in občani lahko do preteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za gospodarstvo in finance — Služba za urbanizem občine Kamnik.
4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in Kamniškem občanu.
St. 020-9/80
Kamnik, dne 28. februarja 1980 .
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Tone Pengov 1. r.
419.
Na podlagi 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in S/78) ter 234. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št 5/78) je Izvršni svet Skupščine občine Kanonik na svoji seji dne 28. februarja 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-2 Perovo Kamnik
1
Javno se razgrne sprememba zazidalnega načrta za zazidalni otok BS-2 Perovo Kamnik, ki ga je pod št. 2689/80 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana.
2
Sprememba zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjena v avli stavbe Skupščine občine Kamnik II. nadstropje, Kamnik, Titov trg št. 1, 30 dni od dneva objave.
3
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do preteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za gospodarstvo in finance — Služba za urbanizem občine Kamnik.
4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in Kamniškem občanu.
St. 020-8/80-1
Kamnik, dne 28. februarja 1980 .
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Tone Pengov 1. r.
KOČEVJE
420.
Na podlagi 26 člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št 39/74) in 187. člena statuta občine Kočevje, je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do 31. marca 1980. leta
1.	člen
Do sprejetja občinskega proračuha za leto 1980 se proračunska poraba začasno financira za čas od 1. januarja do 31. marca 1980 na podlagi splošnih določil proračuna občine Kočevje za leto 1979.
2.	člen
financiranje splošnih družbenih potreb v prvih treh mesecih leta 1980 se vrši na podlagi trimesečnega finančnega načrta prihodkov in odhodkov, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Kočevje.
3.	člen
Trimesečni finančni načrt odhodkov ne sme presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po občinskem proračunu za leto 1979.
4.	člen
Prihodki in odhodki, zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1980.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. dalje.
St. 400-3/80-3/9
Kočevje, dne 6. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk, dipl. inž., 1. r.
421.
Na podlagi 4. člena odloka o uvedbi samoprispevka za izgradnjo prostorov potrebnih usmerjenemu izobraževanju v občini Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/76) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi samoprispevka za izgradnjo prostorov, potrebnih usmerjenemu izobraževanju v občini Kočevje
1.	člen
Peta alinea drugega odstavka 4. člena sc spremeni, tako da se glasi:
—	od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnin če mesečno ne presegaj,o 2.210,00 din. Delavci in upokojenci, ki so edini pridobitni člani družine in preživljajo dva ali več nepreskrbljenih družinskih članov, so oproščtni plačila samoprispevka, če njihov mesečni osebni dohodek iz delovnega razmerja ali od pokojnine ne presega 120,00 din na družinskega člana.
2.	člen
Drugemu odstavku 4. člena sc doda nova sedma alinea:
—	od pokojnin z varstvenim dodatkom.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-8/76-3/1
Kočevje, dne 6. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk, dipl. inž., 1. r.
422.
Na podlagi 6. člena odloka o samoprispevku za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov in objektov , družbenega standarda v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 17/79) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o samoprispevku za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v občini Kočevje
1.	člen
Peta alinea prvega odstavka 5. člena se spremeni,
tako da se glasi:
—	od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnin če mesečno ne presegajo 2.240,00 din. Delavci in upokojenci, ki so edini pridobitni člani družine in preživljajo dva ali več nepreskrbljenih družinskih članov, so oproščeni plačila samoprispevka, če njihov mesečni osebni dohodek iz delovnega razmerja ali od pokojnine ne presega 1.120,00 din na družinskega člana.
2.	člen
Prvemu odstavku 5. člena se doda nova sedma alinea:
—	od pokojnin z varstvenim dodatkom.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 420-8/79-2/1
Kočevje, dne 6. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk, dipl. inž., 1. r.
LENART
423.
Na podlagi 2. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 21-608/74) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Lenart
SKLEP
0 prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen
I
Sklep o določitvi naj višjih ravni cen (Uradni list SRS,, št 27-1257/79) preneha veljati
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 38-3/75
Lenart, dne 21. februarja 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Franjo Muršec, oec. 1. r.
424.
Na podlagi 190. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-148/78), 51. člena zakona 0 varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih pre-iskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1-22/80) in 2.
člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 21-608/74) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na 60. seji dne 14. februarja 1980 sprejel
ODREDBO
o programiranih preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah na območja občine Lenart v letu 1980
L člen
Da se preprečijo, oziroma ugotovijo s to odredbo navedene živalske kužne bolezni, mora Veterinarski zavod Maribor opraviti v letu 1980 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
Veterinarski zavod Maribor je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te 'Odredbe o tem obvestiti pristojni občinski organ. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih veterinarski inšpekciji občine Lenart.
2.	člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot 4 mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1980.
Psi poleženi do 31. avgusta 1980 morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1980.
Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati.
Zaščitno cepljenje proti steklini opravi Veterinarski zavod Maribor, z antirabično vakcino, za katero je bilo izdano soglasje za promet.
3.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi, se mora opraviti:
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela, v naselju Gočova, pa poleg dvorca številka 7 še dvorci naslednjih hišnih številkah: 6, 9, 10, 11 in 12, v Sp. Voličini pa poleg kooperacijske reje še dvorci št. 71 in 78.
Kolikor se pojavi v katerem od strnjenih naseMj novi individualni proizvajalec v kooperaciji z organizacijo združenega dela, se naknadno določi področje zaščitnega cepljenja zoper atipično kokošjo kugo:
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembno gospodarsko dejavnost.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi. Cepljenje opravi pristojni zavod na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
4.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami alf z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje s sevom K-lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod Maribor.
5.	člen
7
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo organizacij združenega
dela. Preventivno cepljenje s polivalentno AOC vakcino, opravi Veterinarski zavod Maribor.
6.	člen
V letu 1980 je treba opraviti tuberkulinizacijo goveda v vseh gospodarstvih, ki niso bila tuberkulini-zirana leta 1978 in 1979, sanacija okuženih in na okužbo sumljivih gospodarstev pa mora-biti opravljena do 31. decembra 1980. Tuberkulinizacijo goved opravi Veterinarski zavod Maribor.
Tuberkulinizacijo osnovne črede organizacij združenega dela opravi Veterinarski zavod Maribor. Tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnih središčih opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete Ljubljana do 31. decembra 1980.
I
7.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev, in sicer enkrat na leto,
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacij združenega dela.
Mlečno obročkasto preizkušnjo opravi Veterinarski zavod Maribor. Odvzem krvi osnovnim govejim čredam opravi veterinarski zavod Maribor.
8.	člen
Osnovne črede plemenskih goved, ki niso bile pregledane na levkozo in plemenjake v osemenjevalnih centrih — središčih, je treba preiskati na levkozo goved.
Preiskava seruma s preizkusom v agarskem gelu opravi Klinika za prežvekovalce — VTOZD za veterinarstvo Biotehnične faktultete v Ljubljani.
9.	člen
črede z uvoženim plemenskim govedom in plemenjake v osemenjevalnih središčih je treba preiskati na levkozo. Kvantitativno in kvalitativno preiskavo bele krvne slike in preiskavo seruma s preizkusom v agarskem gelu opravi Klinika za prežvekovalce — VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
10.	člen
Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati vse plemenske žrebce in sicer s preiskavo krvi z metodo precipitacije v agarskem gelu.
Kri odvzame Veterinarski zavod Maribor.
Preiskavo krvi opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu.
11.	člen
čebelje družine vzrejevalce matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in va-roatozo.
Pregled opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti Veterinarski zavod Maribor. Preglede na varoatozo opravi Veterinarski zavod Slovenije. Vzorce je treba poslati do 31. marca 1980, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1980.
Pregled na varoatozo lahko opravi:
— VTOZD za veterinarstvo Ljubljana,
— Živinorejski veterinarski zavod Celje ali
— Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj ali Kmetijski veterinarski zavod Nova Gorica.
12.	člen
Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis, vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1980 pregledati krape, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo. Virološko je treba preiskati krape s kliničnimi znamenji in patološkimi spremembami, kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
Pri mladicah krapov je treba vzeti vzorce do konca leta 1980. Vzorce vzame Veterinarski zavod Maribor.
Biološke raziskave opravi po predhodnem dogovoru Veterinarska fakulteta v Zagrebu.
13.	člen
Na območju občine Lenart, kjer je ugotovljena mehur j a vost, je treba ob cepljenju psov proti steklini le-tem dati tudi zdravilo proti trakulji, ki povzroča mehurja vost.
Najmanj 4 dni po zdravljenju je treba iztrebke zdravljenih psov zakopati.
Organe zaklanih prašičev, ovc in govedi z mehurji je treba prekuhati oziroma neškodljivo uhlčitL
14.	člen
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenj živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Lenart, razen za preglede čebeljih družin, ki se .vozijo na pašo.
Lastniki psov plačajo v skladu s 3. točko odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni Ust SRS, ŠL 2-49/79) pristojbino.
15.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-9/78
Lenart, dne 14. februarja 1980.
Predsednik
Izvršnega sveta	m
Skupščine občine Lenart Franjo Muršec, oec 1. r.
LITIJA
425.
Na podlagi 225. člena in 284. člena statuta občine Litija (Uradni Ust SRS, št. 12/78), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni Ust SRS, št. 3/73), zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), v zvezi z določbo 17. člena odloka o razpisu referenduma in odločitvi na referendumu, ki je bil izveden dne 11. novembra 1979, je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega
zbora 13. februarja 1980 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 15. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o uvedbi občinskega samoprispevka za financiranje gradnje šolskih, telesnokulturnih, zdravstvenih, objektov otroškega varstva, kinogledališke dvorane in posebnih programov v krajevnih skupnostih na območju občine Litija
1.	člen
Za območje občine Litija se uvede občinski samoprispevek (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek) v denarju za financiranje enotnega programa, ki je naslednji:
din
1.	Osnovna šola z večnamensko telovadnico, igrišči in bazenom na Ježi
a)	šola (24 učilnic, matičnih in kabinetnih,tudi za prilagojeni program ter drugi funkcionalni prostori)
b)	večnamenska telovadnica
c)	šolska igrišča in zunanja ureditev
d)	plavalni bazen (velikost bazena je načrtovana 25 X 11 m, poleg tega pa so še ostali funkcionalni prostori)
2.	Osnovna šola, otroški vrtec, zdravstvena .ambulanta Dole
a)	šola (^ matične učilnice, večnamenski prostor, kuhinja in ostali funkcionalni prostori)
b)	otroški vrtec (2 igralnici in ostali funkcionalni prostori ter izgradnja otroškega igrišča)
c)	zdravstvena ambulanta (splošna in zobna ambulanta ter ostali funkcionalni prostori)
3.	Nova streha na osnovni šoli Šmartno (dve učilnici)
4.	Otroški vrtec v Jevnici (2 oddelka oz. Igralnici, razdelilna kuhinja ter ostali funkcionalni prostori in izgradnja otroškega igrišča)
5.	Otroški vrtec v Gabrovki (2 oddelka oz. Igralnici, razdelilna kuhinja ter ostali funkcionalni prostori in Izgradnja otroškega igrišča
6.	Prizidek k otroškemu vrtcu Šmartno
(2 oddelka oz. igralnici ter ostali funkcionalni prostori, brez zaklonišča)
7.	Otročki vrtec Litija (4 oddelki oz. igralnice, razdelilna kuhinja in ostali funkcionalni prostori vključno z izgradnjo za-kloniščnih prostorov in otroškega igrišča
8.	Kinogledališka dvorana s funkcionalnimi prostori in knjižnico
9.	Dvorana na Vačah
10.	Sofinanciranje posebnih programov v krajevnih skupnostih:
Hotič, adaptacija in dozidava gasilskega doma
Ribče, za oddelek otroškega varstva
Kresnice, za kulturnoprosvetno dvorano
Sava — razširitev pokopališča
Polšnik, rekonstrukcija ceste Pas j ek— Polšnik—So pota
169,657.000
88.237.000
38.712.000
13.029.000
29.679.000
24.774.000
19.294.000
2,680.000
2,800.000
2,800.000
3,731.000
3.731.000
2.680.000
9.459.000
51.815.000
5.605.000
8.501.000
697.000
284.000
1.115.000
643.000
1.165.000
Jablanica, modernizacija ceste skozi Jablaniško dolino in kanalizacija na Bregu
St. Poljane, dograditev gasilskega doma in rekonstrukcija krajevnih cest
V. Stanga, modernizacija ceste St. Poljane—V. Stanga
Vintarjevec, obnova gasilskega doma v Javorju in dograditev gasilskega doma v Vintarjevcu
Kostrevnica, modernizacija ceste Ko-strevnica—Liberga
Primskovo, gradnja vodovoda in gasilskega doma Primskovo, melioracija v Sobračah in sofinanciranje proizvodnega obrata
2. člen
1,245.000
542.000
307.000
752.000
827.000
924.000
Skupna investicijska vrednost objektov po programu znaša 282,753.000 din; s samoprispevkom bo zbranih 65,000.000 din, iz prispevne stopnje za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bo zbranih 207, 753.000 din; z amortizacijo od nepremičnin bo zbranih 10,000.000 din.
3.	člen
Samoprispevek se uvaja za čas od 1. 7. 1980 do 30. 6. 1985.
4.	člen
Za izvajanje enotnega programa samoprispevka se
ustanovi samoupravna interesna skupnost za uresničevanje programa investicij (v nadaljnjem besedilu: interesna skupnost).
Ustanovi se s samoupravnim sporazumom.
Skupnost ima skupščino, ki je sestavljena iz delegatov OZD, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih Skupščina sprejema programe za izgradnjo, vrsto objektov, vrstni red in upravlja s sredstvi samoprispevka.
Skupščina izvoli svoj Izvršilni odbor za izvajanje sprejetih sklepov.
Skupščina skupnosti sprejme statut skupnosti, s katerim se podrobneje ureja delovanje skupščine in njenega izvršilnega odbora.
Letno mora skupnost poročati o svojem delu in poslovanju občinski skupščini in samoupravnim interesnim skupnostim. Informacija o uresničevanju programa se zagotavlja tudi z občinskim glasilom in drugimi sredstvi javnega obveščanja.
Samoprispevek se plačuje v sklad pri interesni skupnosti.
5.	člen
Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno bivališče na območju občine Litija in sicer:
1.	občani, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja in drugih razmerij v vLšini 2*/» od neto osebnega dohodka,
2.	zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini 2«/« letno od katastrskega dohodka negozdnih površin in poseka lesa,
3.	občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ter intelektualne storitve 2 ’/• od ugotovljenega čistega dohodka,
4.	občani, ki prejemajo pokojnino po stopnji 2e/o.
Zavezanci, ki imajo dohodke Iz dveh ali več virov,
navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo za vsak vir dohodkov posebej.
6.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1.	občani od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad,
2.	občani od pokojnin, ki ne presegajo 70»/» od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto,
3.	občani od osebnega dohodka iz razmerja v združenem delu in od nadomestil, ki ne presegajo 70«/» od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto,
4.	_ občani od dohodka iz" kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 15.000 din na gospodarstvo. •
7.	člen
Samoprispevek zavezancev iz prve in četrte točke
5.	člena tega odloka obračunavajo in plačujejo v skladu s 4. členom tega odloka izplačevalci osebnih dohodkov, nadomestil OD in pokojnin.
Samoprispevek iz 2. in 3. točke 5. člena tega odloka pa obračunava -in pobira davčna uprava Skupščine občine Litija.
8.	člen
Za izvajanje del enotnega programa je odgovorna samoupravna interesna skupnost iz 4. člena tega odloka.
Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovorna davčna uprava Skupščine občine Litija.
9.	člen
Stroški odmere, pobiranja in izterjave samoprispevka pri davčni upravi gredo' v breme proračuna Skupščine1 občine Litija.
10.	člen
Kontrolo nad zbiranjem sredstev vršita v skladu s pristojno«trni Služba družbenega knjigovodstva in davčna uprava Skupščine občine Litija.
11.	člen
Sredstva zbrana po tem odloku so namenska in se smejo uporabiti izključno za izvajanje investicijskih del gradbenih objektov iz 1. člena tega odloka
12.	člen
Odlok začne valjati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. julija 1980.
St. 010-6/69
Litija, dne 15. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože DeroovSek L r.
426.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) ter 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS. št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zSora krajevnih skupnosti, dne 15. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
1.	člen
Da se zagotovi varstvo kmetijskih in gozdnih površin in v skladu z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih ter zagotovitve sredstev za. potrebe kmetijske zemljiške skupnosti, zlasti pri izvajanju njenih nalog, varstva in nadomeščanja kmetijskih zemljišč in da se doseže usmerjena gradnja na zemljišča, ki so za kmetijsko proizvodnjo manj pomembna, se s tem odlokom odloča odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: odškodnina).
2.	člen
Kmetijska zemljišča so vsa zemljišča, ki so v skladu z 10. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) ali z urbanističnimi dokumenti določena za kmetijsko proizvodnjo, ter tudi zemljišča, ki so z dolgoročnimi prostorskimi plani sicer namenjena za zidavo, dokler se na njih ne začne graditi.
3.	člen
Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta zato ker ta ni predpisan ali pa je v nasprotju s predpisi z namenom, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe ’ namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.
4.	člen
Ob gradnji se spremeni namembnost tiste površine zemljišča iz 2. člena tega odloka, ki je (praviloma po zazidalnem načrtu oziroma lokacijski dokumentaciji) namenjeno za gradnjo objekta in za normalnd uporabo objekta (v nadaljnjem besedilu: funkcionalno zemljišče) s katerim razpolaga investitor objekta kot lastnik oziroma imetnik pravice uporabe. Površina funkcionalnega zemljišča se vpiše v odločbo o lokacijskem dovoljenju, ki ga predlaga občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve.
Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ki se gradijo v naseljih, katerih zazidava se obravnava z urbanističnimi redi se kljub temu, da je parcela večja, vzame funkcionalno zemljišče velikosti 500 m2 V kolikor je zemljišče manjše od 500 m2 pa dejanska površina.
Za izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš, kakor tudi stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami v urbanistično obdelanih območjih, to je tam, kjer so izdelani zazidalni načrti, se Vzame celotna parcela kot |o izkazuje parcelacljski načrt.
Za postavitev visokonapetostnih elektrovodov skozi gozd se vzame vsa površina koridorja in preko kmetijskih zemljišč za vsako.stojno točko najmanj 25m* pri A drogovih nizke napetosti najmanj 10 m2 in pri ostalih nizkonapetostnih samostojnih drogovih najmanj 5 m2.
5.	člen
Odškodnina sc plača v enkratnem znesku od m2 funkcionalnega zemljišča iz 4. člena tega odloka ter zavisi od kakovosti in lege zemljišča in znaša:
— 30 din od njiv, travnikov, sadovnjakov, vinogradov I. in II. katastrskega razreda.
—	20 din od njiv, travnikov, sadovnjakov, vinogradov III. in IV. katastrskega razreda,
—	10 din od njiv, travnikov, sadovnjakov, vinogradov V. do VIII. katastrskega razreda, ter od vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda.
6.	člen
Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in opekarsko glino, plača poleg odškodnine določene v
5.	členu tega odloka še posebno odškodnino v višini 5 °/o prodajne cene za kubični meter izkopane rudnine. To odškodnino odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo na podlagi prijave, ki jo mora v roku 15 dni po preteku vsakega trimesečja dati fizična ali družbena pravna oseba, ki izkorišča rudnine.
7.	člen
Ob spremembi namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč za gradnjo počitniške hišice plača investitor odškodnino kot je določeno v 5. členu tega odloka.
8.	člen
Višino odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve.
Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnjo na podlagi priglasitve.
Kmetijska zemljiška skupnost odvaja 5 din po m2 zemljišča Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Znesek odškodnine se valorizira vsaki dve leti z odlokom IS SR Slovenije.
9.	Člen
Za določanje kultur iz katastrskega razreda veljajo podatki iz zemljiškega katastra.
10.	člen
Odškodnina se ne plačuje v primerih, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih v 2. in 4. odstavku 14. člena (Uradni list SRS, št. 1/79).
11.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 11/79).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/74
Litija, dne 15. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine Občine Litija Jože Demovšek L r..
427.
Izvršni svet Skupščine občine Litija je po 11. in
13.	členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji, dne 28. februarja 1980 sprejel
SKLEP
o podaljšanju javne razgrnitve osnutka spremembe dela urbanističnega načrta Litija in Šmartno z Ustjem
1
Osnutek je javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Litija, Parmova št. 9, Urbanistični službi TOZD Komunala Litija in Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, Ulica solidarnosti 5.
Razgrnitev se podaljša za en mesec.
2
Pripombe k osnutku lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela. ter druge organizacije in organi.
Pismene pripombe je nasloviti na oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Litija.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
št. 010-14/67
Litija, dne 28. februarja 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
428.
Na podlagi 2. odst. 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80) in 329. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Litija sprejel dne 21. februarja 1980
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1980
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska postaja »Posavje« Ljubljana — Polje opraviti v letu 1980 preventivne ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja in preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivno cepljenje iz te odredbe opravlja veterinarska postaja »Posavje« in obratna veterinarska ambulanta perutnina Zalog.
3.	člen 1
Stroški za cepljenje in ugotavljanje kužnih bolezni iz te odredbe gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Litija, razen za preglede čebel, ki se vozijo na pašo.
4.	člen
Vsi preventivni ukrepi, ki jih opravlja veterinarska postaja »Posavje« in obratna ambulanta, morajo pred vsakim začetkom izvajanja cepljenja iz te odredbe obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije; o opravljenem delu morajo pravočasno poročati na predpisanih obrazcih.
5.	člen
Veterinarska postaja in obratna ambulanta, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične pre-
iskave morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imen in bivaliiča posestnikov živali, o opisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva, ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Spremljati morajo zdravstveno stanje živali po uporabi bioloških preparatov in o tem obveščati veterinarsko inšpekcijo občine Litija.
H. PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno cepljenje psov, starih več kot 4 mesece, proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1980. Psi poleženi do 31. avgusta 1980 morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1980.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih perutninskih obratih KZ Litija,
—	v obratu individualnega kooperanta Dobravec Martina, Sp. Jablanica, M proizvaja v kooperaciji z OZD,
—	preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo
vakcino proti atipični kokošji kugi,
—	cepljenje opravi veterinarska postaja; v družbenih perutninskih obratov OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratne veterinarske ambulante na način, ki ga za posamezne vakcine določi proizvajalec.
8.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tif niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju pčrutnine, M po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (ni-trofurozon furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tila po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tremorju opravi z registrirano AE vakcino obratna veterinarska ambulanta.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj in nad 50 pitancev. Potrebno je zaščititi proti kugi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora. Cepi se s sevom K lapiniziranega virusa.
Cepljenje opravi veterinarska postaja »Posavje«.
10.	člen
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo na posestvu KZ Litija.
Cepljenje opravi z AOC vakcino veterinarska postaja »Posavje«.
11.	člen
Tuberkulinizaclja goved se mora dokončati do 30.
6.	1980 na celotnem področju občine.
Sanacija okuženih in na okužbo sumljivih gospodarstev pa mora biti opravljena do 31. 12. 1980.
Tuberkulinizirati je treba osnovno govejo čredo last KZ Litija.
Tuberkulinizacijo goved opravi veterinarska postaja »Poszfvje«
12.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev, enkrat letno,
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede last KZ Litija,
—	delo opravi veterinarska postaja »Posavje«.
13.	člen
Osnovno čredo plemenskih govedi KZ Litija Je
treba preiskati na levkozo do 31. 12.1980.
Delo opravi veterinarska postaja »Posavje«.
14.	člen
Čebelje družine vzrejevalcev, ki gredo na pašo je ireba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršiča-vosti in nosemavosti.
čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varoatoza
15.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo.
Vzroci mladic morajo v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski veterinarski inšpektor.
16.	člen
Ta odredba začne veljati nasledji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-2/80
Litija, dne 21. februarja 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r.
429.
Na podlagi 4. člena zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22-464/78) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 25. februarja 1980 sprejel
SKLEP
o vrednosti točke za stanovanja v družbeni lastnini zgrajena pred 31.12.1979
1
S tem sklepom se določa vrednost točke za stanovanja v družbeni lastnini.
2
• Vrednost točke se določi tako, da se vrednost točke ugotovljene s sklepom zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti na dan 31. 12. 1977 (Uradni list SRS, št. 7-382/79) poveča:
—	za 22*/», za kolikor se je povprečno podražila gradnja stanovanj zgrajenih v letu 1978,
in še
—	za 33Vo, za kolikor se je povprečno podražila gradnja stanovanj, zgrajenih v letu 1979.
Tako izračunana vrednost točke za stanovanja, zgrajena pred 31. 12. 1979 znaša 62,50 din (dvainšestdeset in 50/100).
3
Vrednost točke določene v prejšnji točki tega sklepa se uporablja za ugotovitev revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini na dan 31. 12. 1979.
4
Določbe tega sklepa o vrednosti točke pričnejo veljati z dnem, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Li-
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Litija, dne 25. februarja 1980.
Predsednik skupščine Stanovanjske skupnosti občine Litija
Ivan Godec L r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 430.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16-199/67, št. 27-255/72 in št 8-478/78) in 193. ČL statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 22. seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1980 in 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1980 sprejela
. ODLOK
e razglasitvi splošne prepovedi prometa % zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč ,
L člen
Zaradi nemotene izdelave zazidalnih načrtov, s katerimi bo zagotovljena smotrna in urejena gradnja stanovanjskih In drugih objektov, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč v naslednjih zazidalnih otokih na območju občine Ljubljana Bežigrad:
BIS-9 — Tomačevo BS-8 — Stožice BS-202/2 — Nadgorica BS-202/3 — Nadgorica BS-203/1 — Podgorica BM-3 — Ježica
. 2. člen
Meje posameznih zazidalnih otokov, za katere velja splošna prepoved po prejšnjem členu, so razvidne iz grafičnega prikaza na kopijah katastrskih načrtov v merilu 1 :2880 oz. 1 :1000/ ki so sestavni del odlokov Skupščine mesta Ljubljane o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljana ter o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane.
3.	člen
Gradbeni objekti in naprave na zemljiščih iz 1. člena tega odloka se smejo prezidavati ali obnavljati
z dovoljenjem za urbanizem pristojnega upravnega
organa Skupščine občine Ljubljana Bežigrad.
4.	člen
. Splošna prepoved velja do dneva, ko stopi v veljavo odlok o sprejetju zazidalnega načrta za posamezen zazidalni otok, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko stopi ta odlok v veljavo.
5.	člen
Grafični prikaz območij posameznih T»ri«l»ilnfh
otokov je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, pristojnem za urbanizem, pri službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane — TOZD Urbanizem, pri Geodetski upravi in pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka Izvaja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-11/75-5
Ljubljana, dne 30. januarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
LJUBLJANA CENTER 431.
Na podlagi 2. in 4. 'člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 12/77, 8/78, 30/78 ta 38/79), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1980, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1980 in na seji skupščine samoupravne interesne skupnosti za kulturo občine Ljubljana Center dne 11. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture
1.	člen
V prvem členu odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture (Uradni list SRS, št. 38/79) se stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo 1,27.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 dalje.
St. 420-5/78
Ljubljana, dne 26. februarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
432.
Na podlagi 2. in 4. člena zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74. 29/75, 10/76, 23/76, 12/77, 24/77, 30/78 in 38/79), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1980 'in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture
1.	člen
V 1. členu odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb telesne; kulture (Uradni list SRS, št. 38/79) sc stopnja 0,59 °/o nadomesti s stopnjo 0,57 »/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 3. 1980 dalje.
St. 420-8/78
Ljubljana, dne 26. februarja 1980.
PredsedniK Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r.
433.
na podlagi 2., 4., 9. in 12. člena zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 12/77, 24/77, 8/78, 30/78 in 38/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, 8/78) in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji ZZD dne 26. februarja 1980, na seji ZKS dne 26. februarja 1980 in na seji skupščine SIS socialnega varstva občine Ljubljana Center dne 26. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi stopenj prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja
V prvem členu odloka o določitvi stopenj prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja se:
—	stopnja prispevka 3,44 iz osebnega dohodka za otroško varstvo nadomesti s stopnjo 3,27,
—	stopnja prispevka 0,72 iz osebnega dohodka za socialno skrbstvo nadomesti s stopnjo 0,66,
—	stopnja prispevka iz dohodka 0,22 za zaposlovanje se nadomesti s stopnjo 0,21.
St. 420-7/78
Ljubljana, dne 26. februarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
434.
Na podlagi 2. in 4. Člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 12/77, 24/77, 8/78, 30/78 in 38/79,) na podlagi 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) in na podlagi 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1980, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1980 in na seji skupščine samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Center dne 12. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja
1.	člen
V prvem členu odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 38/79) se stopnja 4,54 nadomesti s stopnjo 4,57.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 3. 1980 dalje.
Št. 420-4/78
Ljubljana, dne 26. februarja 1380.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
435.
Na podlagi 2. in 4. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št 39/74, 29/75, 10/76, '23/76, 12/77 24/77, 8/78, 30/78 in 38/79), in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, dne 26. februarja 1980, seji zbora krajevnih skupnosti, dne 26. februarja 1980 in na seji skupščine samoupravne zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Center, dne 28. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva
L člen
V 1. členu odloka o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 38/79) se stopnja
—	prispevka iz osebnega dohodka 7,23 •/« nadomesti s stopnjo 7,30 %>,
—	prispevka iz dohodka 1,55 V» nadomesti s stopnjo 1,57 «/».
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa 'se od 1. 3. 1980 dalje.
St 420-6/78
Ljubljana, dne 26. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine	*
Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r.
436.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na 81. seji dne 27. februarja 1980 sprejel
SKLEP
e javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-5 »Prule«
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-5 »Prule«, to je območje med Karlovško cesto, Gruberjevim prekopom, Ljubljanico in Hrenovo ulico, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane v februarju 1980 št. pvoj. 25-16/2.
2
Dokumentacija iz prvega člena tega sklepa bo Ogrnjena v prostorih KS »Prule«, Ljubljana, Prijateljeva 2 v času 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
St. 351-36/75
Ljubljana, dne 27. februarja 1080.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center
Zdene Mali L r.
437.
Na podlagi 11. in 13. člena zakon^ o urbanistič- . nem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na 81. seji dne 27. februarja 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
za zazidalni otok CS 101 »ob Hradeckega cesti
1
Javno sc razgrne osnutek zazidalnega načrta za zazidalni otok CS 101, to je območje ob Hradeckega cesti od Karlovškega mostu do mostu na Poljanski cesti. Zazidalni načrt je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane v avgustu 1979, št. projekta 248/
2
Dokumentacija iz prvega člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih KS Poljane, Ljubljana, Zarnikova 3 v času 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
St 351-34/75
Ljubljana, dne 27. februarja 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Mene Mali 1. r.
438.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) In 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradrti list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na 81. seji dne 27. februarja 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/26 »Žabjek«
1
Javno se razgrne osnutek novelacije zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/20, to je območje med Hrenovo ulico, Karlovško cesto do Šentjakobskega mostu in Ljubljanico, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane v februarju 1980 št proj. 25-16/2.
2
Dokumentacija iz prvega člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih KS »Prule«, Ljubljana, Prijateljeva 2 v času 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
St. 351-36/75
Ljubljana, dne 27. februarja 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center
Zdene Mali L r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 439.
V skladu z 2 odstavkom 29 člena ter 76 členom zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 2/78) soa Skupščina občine Ljubimi družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter na podlagi 187. in 192. člena statuta občine Ljubljana *Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) so Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na zasedanju zbora združenega dela dne 21. 2. 1980 in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 2. 1980 ter skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za:
—	vzgojo in izobraževanje dne 15 2.1980,
—	kulturo dne 17. 2. 1980, '
—	socialno skrbstvo dne 18. 2. 1980,
—	zaposlovanje dne 14. 2. 1980,
—	otroško varstvo dne 19. 2. 1980,
. v okviru skupnosti socialnega varstva ter
—	zdravstveno varstvo dne 7. 2. 198''
sprejele
ODLOK
o določitvi stopenj prispevkov za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1980
L člen
S tem odlokom so določene stopnje prispevkov za financiranje programov družbenih dejavnosti v občini za organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, delavce v združenem delu, delovne ljudi, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov, delavce, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni : ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnosti z delovnimi sredstvi v lasti občanov oz. delavce, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, ki niso sklenili dopolnil k naslednjim samoupravnim sporazumom:
1.	o osnovah plana družbene vzgoje iti varstva otrok v skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje v obdobju 1976—1980 za leti 1979 in 1980,
2.	o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti občine Ljubljana Moste- Polje za obdobje 1976 do 1980 za leti 1979 in 1980.
3.	o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljanske kulturne skupnosti in Kulturne skupnosti SR Slovenije za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980,
4.	o osnovah plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 za leti
1979	in 1980,
5.	o temeljih plana samoupravne Interesne telesno kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980,
6.	o temeljih plana za zaposlovanje na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980,
7.	o temeljih plana zdravstvenega varstva na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976 do
1980	za leti 1979 in 1980.
2.	člen
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in delovni ljudje, ki samo-
stojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov, ki niso sprejeli dopolnil iz 1. člena odloka, plačujejo iz dohodka prispevek za financiranje dejavnosti:
—	zaposlovanja po stopnji 0,21,
—	zdravstvenega varstva po stopnji 1,57.
3.	člen
Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, ki niso sprejele dopolnil Iz 1. člena odloka, plačujejo za financiranje družbenih dejavnosti od prispevne osnove bruto osebnega dohodka prispevke za:
1.	otroško varstvo:
—	za financiranje občinskega programa po stopnji 1,29,
—	za financiranje republiškega programa po stopnji 1,98;
2.	osnovno izobraževanje, solidarnostne, vzajemne in skupne naloge po stopnji 4,57;
3.	kulturno dejavnost po stopnji 1,27;
4.	socialnd skrbstvo po stopnji 0,66;
5.	telesnokulturno dejavnost po stopnji 0,57;
6.	zdravstveno varstvo po stopnji 7,30
4.	člen
Za' delovne ljudi, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov pa se jim osebni dohodek posebej ne ugotavlja (pavšal) in za gospodinjske pomočnice, se kot osnovo za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo uporabljajo osnove in višina prispevka, sprejete na podlagi dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti ljubljanske regije v obdobju 1976—1980 za leto 1980.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati:
1.	odlok o prispevkih za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti za: otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo, zaposlovanje v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1980 (Uradni list SRS, št 1/80),
2.	odlok o začasnem financiranju zdravstvenega varstva v občini Ljubljana Moste-Polje od 1. 1. 1980 do 31. 3. 1980 (Uradni list SRS, št 1/80).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od L marca. 1980 dalje.
St. 010-7/77-01, 010-14/79-01
Ljubljana, dne 27. februarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrlč 1. r.
LJUBLJANA SISKA 440.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne
4.	marca 1980 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za
območje SS 13 (delno) in SS K 6. (Poljane)
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje SS 13 (delno) in SS K 6 (Poljane), ki ga je Izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane — TOZD Urbanizem v juniju 1979, št. p roj. 107/79.
Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne tretji dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS za trideset dni v prostorih Krajevne skupnosti Ljubljana Šentvid in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1. Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve. .
St. 3-350-019/79
■ Ljubljana, dne 4. marca 1980.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška
Jože Dimnik L r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK 44L
Na podlagi 4. člena družbenega dogovora o ustanovitvi družbenega sveta za družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik in 202. ter 205. člena statuta občine Ljubljana Vlč-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) Je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1980 spre->«la
ODLOK
o ustanovitvi družbenega sveta za družbenoekonomski navoj občine Ljubljana Vlč-Rudnik
1.	člen
S tem odlokom se ustanovi družbeni svet za družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet), določa njegovo področje, sestav, način dela in druga vprašanja v zvezi
z delovanjem družbenega sveta.
2.	člen
Družbeni svet se ustanovi kot oblika organizirane demokratične izmenjave mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o načelnih vprašanjih v zvezi z določanjem in izvajanjem družbene politike in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov kot tudi za pomoč pri pripravljanju, spremljanju in izvajanju družbenih in samoupravnih odločitev.
3.	člen
Družbeni svet za družbenoekonomski razvoj obravnava vprašanja družbenoekonomskega razvoja v občini, zlasti pa vprašanja planiranja in usklajevanje razvoja gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti ter obravnava predloge odlokov in drugih splošnih aktov, ki urejajo razmerja, pomembna za družbenoekonomski razvoj občine.
4.	člen
Udeležence v delu družbenega sveta določa družbeni dogovor o ustanovitvi družbenega sveta v občini Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Udeleženci v delu družbenega sveta določajo za svoje delo v svetu delegate glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje sveta, na način, določen v njihovih aktih.
Posamezne znanstvene in strokovne organizacije in druge samoppravne organizacije in skupnosti ter znanstvene, strokovne in druge javne delavce, ki naj sodelujejo v delu sveta, določi glede na program svojega dela družbeni svet oziroma njegov koordinacijski odbor.
Družbeni svet oziroma njegov koordinacijski odbor lahko sklene, da v delu družbenega sveta glede na program njegovega dela sodelujejo tudi samoupravne organizacije in skupnosti, ki niso udeleženci v delu sveta, kadar svet obravnava vprašanja, pomembna za njihovo delo ali za uresničevanje njegove funkcije.
. 6. člen
Družbeni svet ima predsednika.
Predsednika družbenega sveta imenuje družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev v delu družbenega sveta.
Z aktom o izvolitvi predsednika družbenega sveta se določi tudi čas trajanja njegove funkcije.
Predsednik družbenega sveta sklicuje in vodi seje sveta, predlaga dnevni red seje in opravlja druge naloge, za katere ga svet pooblasti.
7.	člen
Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki skrbi za pripravo sej sveta, za izvajanje sklepov sveta, določa znanstvene in strokovne organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter znanstvene, strokovne in javne delavce, ki naj sodelujejo v delu sveta in opravlja druge organizacijske naloge po pooblastilu družbenega sveta.	x
Člane koordinacijskega odbora imenujejo udeleženci v delu družbenega sveta.
8.	člen
Družbeni svet dela na sejah.
Družbeni svet lahko proučevanje posameznih strokovnih vprašanj iz svojega področja zaupa strokovnim-znanstveno raziskovalnim organizacijam, lahko pa tudi posameznim strokovnjakom oziroma znanstvenim delavcem.
9.	člen
Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi organizacijo in način svojega dela, način obveščanja javnosti o svojem delu in druga vprašanja, pomembna za delo sveta.
10.	člen
Izvršni svet občinske skupščine ter upravni organi občine in drugi pooblaščeni predlagatelji so pri pripra-
4
vi odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov in pri njihovem izvajanju dolžni obravnavati mnenja in predloge družbenega sveta.
Ce izvršni svet oziroma upravni organ pri pripravi odloka, diugega predpisa in splošnega akta ali pri njihovem izvajanju ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, je izvršni svet dolžan o tem obvestiti občinsko skupščino in druge udeležence v delu sveta, upravni organ pa izvršni svet.
11.	člen
Upravni organ občine v čigar področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet občine in strokovne službe udeležencev v delu sveta, so dolžni opravljati strokovna opravila za delo sveta in mu zagotavljati dokumentacijo in podatke ter druge informacije.
12.	člen
Administrativno-tchnična in določena strokovna opravila za delo družbenega sveta občine opravlja sekretariat skupščine občine.
13.	člen
Sredstva za delo družbenega sveta se zagotavljajo v proračunu občine.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-10/80
Ljubljana, dne 20. februarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
442.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78), 2. člena zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74) in 4. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in .zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša, se v občini Ljubljana Vič-Rudnik izvede obvezno radiofotografiranj e vseh prebivalcev, ki so rojeni v letu 1951 in pred tem časom.
2.	člen
Cas radiofotografiranja je določen od 10. 3. do 16.
4.	1980.
3.	člen
Stroški organizacijskega dela radiofotografske akcije gredo v breme občinskega proračuna, stroški strokovnega dela akcije pa v breme občinske zdravstvene skupnosti.
4.	člen
Po opravljenem radiofotografiranju se morajo pozvane osebe na individualni poziv Komiteja za družbene dejavnosti odzvati na kontrolni pregled
5.	člen
Komite za družbene dejavnosti Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je pooblaščen, da po potrebi daje natančnejša navodila in sprejema ustrezne ukrepe za izvajanje tega odloka.
6.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 1000 dinarjev se kaznuje:
—	kdor se ne odzove vabilu za radiof otografiranj e ali kontrolni pregled,
—	kdor kakorkoli ovira ali preprečuje udeležbo na radiof otograf ir an j u.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 510-1/79
Ljubljana, dne 20. februarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
443.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 55/72, 28/73, 33/74, 36/75, 58/75 in 7/77) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja 1980 sprejela	/
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št.
18-1268/78) se v tarifni številki 3 tarife o posebnem občinskem prometnem davku:
—	vi. točki druge alinee znesek »4,00« nadomesti z zneskom 5,00« dinarjev,
—	v 2. točki druge alinee stopnja »30'/»« nadomesti stopnjo »35 •/««, v četrti alinei pa stopnja »45 •/•« s stopnjo »60«,
—	v 3. točki davčna stopnja »50 Vo« nadomesti s stopnjo >70 •/««.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1980 dalje.
St. 421-16/80
Ljubljana, dne 20. februarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
LOGATEC
444.
Na podlagi 70. in 91. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 7/74) in na podlagi zakonov o samoupravnih interesnih skupnostih s področja družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 38/74 in 39/74) ter v skladu z 42. in 133. členom statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela dne 25. februarja 1980 sprejela ODLOK
o prispevkih in prispevnih stopnjali za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini Logatec
1.	člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri obrtnikih in civilno pravnih osebah, občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, oziroma temeljna organizacija združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, ter niso sklenili samoupravni sporazum in dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za leto 1979 in 1980, so zavezanci določil samoupravnih sporazumov za financiranje družbenih dejavnosti po določbah tega odloka v času od 1. 1. 1980 dalje.
2.	člen
Zavezanci plačujejo:
1.	Prispevek iz bruto osebnega dohodka delavcev v skladu z zakonom o osnovah in načinih obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) po naslednjih stopnjah:
1 •/.
—	za zvezo skupnosti otroškega varstva 1,98
—	za občinsko skupnost otroškega
varstva	1,25
—	za vzgojo in osnovno izobraževanje 6,73
, — za kulturo	0,80
—	za telesno kulturo	0,33
—	za zdravstveno varstvo	7,74
—	za socialno skrbstvo	0,90
2.	Prispevek iz dohodka v skladu z določili zakona iz prejšnje točke po stopnji:
—	za zdravstveno varstvo	1,79
—	za zaposlovanje	0,22
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 dalje.
St. 010-27/79
Logatec, dne 25. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž., 1. r.
445.
Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih /prašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 164. člena statuta občine
Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je izvršni svet na 50. redni seji dne 28. februarja 1980 sprejel
SKLEP
o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen
I
Sklep o določitvi naj višjih ravni cen (Uradni list SRS, št 27/79) preneha veljati.
II
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 38-7/79
Logatec, dne 3. marca 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Peter Petkovšek, inž. 1. r.
MOZIRJE	'
446.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi določil 71., 72., 73., ter 75. in 77. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) ter na podlagi 142., 143., 144. in 145. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji vseh treh zborov občinske skupščine dne 25. februarja 1980 sprejela
v ODLOK
o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Mozirje
I.	ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	člen
V zbor združenega dela", ki ima 41 delegatov oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrti in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela.
2.	člen
Izmed članov delegacij, ki jih volijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine v kateri je sedež te organizacije, se določi naslednje število delegatskih mest:
—	z gospodarskega področja 27 delegatskih mest;
—	s prosvetno-kulturnega področja 4 delegatska mesta;
—	s socialno-zdravstvenega področja 1 delegatsko mpsto.
Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih- obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja:
—	v kmetijski dejavnosti 5 delegatskih mest;
—	v obrtni dejavnosti 2 delegatski mesti.
Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih 'skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških oseb in civilnih os.eb v službi v oboroženih silah SFRJ — 2 delegatski mesti.
3.	člen
V skupini delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, oblikujejo skupno delegacijo.
4.	člen
Delegacije oziroma konference delegacij izvoljene v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih skupnih služb in drugih samoupravnih skupnosti delegirajo v zbor združenega dela praviloma do vsakih 180 zaposlenih po enega delegata, v organizacijah iz negospodarske dejavnosti pa praviloma do vsakih 50 zaposlenih po enega delegata.
Skupščina občine lahko izjemoma določi, da se zaradi zagotovitve zastopanosti delovnih ljudi določenih področij združenega dela, dodeli delegatsko mesto v tem zboru tudi organizaciji združenega dela, ki ne izpolnjuje pogoje glede števila zaposlenih.
5.	člen
Dve ali več temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, ki so povezane z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije ozifoma z interesi v občini, ki jim glede na merila iz prejšnjega člena ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združijo v konferenco delegacij. Konferenca delegacij delegira v zbor združenega dela enega delegata oziroma toliko delegatov kolikor ji pripada delegatskih mest. _
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi in skladno z določili zakona, pri tem se kot rok za sklenitev sporazumov o oblikovanju konference določi 1. marec 1978 in bo po tem roku in v primeru, da navedeni sporazumi ne bodo sklenjeni oblikovala konference z odlokom občinska skupščina.
6.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine se ob upoštevanju že navedenih meril določijo delegacije oziroma oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo naslednje število delegatov:
Gospodarsko področje:
1.	Gorenje — Glin Nazarje —j TOZD Stavbno pohištvo — 1 delegata
2.	Gorenje — Glin Nazarje — TOZD Zagarstvo — 1 delegata
3.	Gorenje — Glin Nazarje — TOZD Iverna — 1 delegata
4.	Gorenje — Glin Nazarje — TOZD Vzdrževanje in energetika — 1 delegata
5.	Delovna skupnost skupnih služb Gorenje — Glin Nazarje — 1 delegata
6.	GG Nazarje — TOZD Gozdarstvo Gornji grad
—	1 delegata
7.	GG Nazarje — TOZD Gozdarstvo Luče — 1 delegata
8.	GG Nazarje — TOZD Transport in gradnja — 1
delegata
9.	Delovna skupnost skupnih služb GG Nazarje — 1 delegata
10.	ZKZ Mozirje — TOZD Trgovina in gostinstvo
—	1 delegata
11.	ZKZ Mozirje — TOZD Blagovni promet — 1 delegata
12.	MGA Gorenje — TOZD Nazarje — 2 delegata
13.	Železarna Ravne na Koroškem — TOZD Kovinarstvo Ljubno ob Savinji — 1 delegata
14.	Cinkarna Celje — TOZD Kemija Mozirje — 1 delegata
15.	Iskra IEZE Ljubljana — TOZD Feriti, DE Ljubno, Solčava — 1 delegata
16.	DO Elkroj Mozirje — 2 delegata
17.	DO Smreka Gornji grad — 1 delegata
18.	DO Turist Mozirje — 1 delegata
19.	DO TP Savinja Mozirje — 1 delegata
20.	Komunalno podjetje Mozirje — 1 delegata
21.	Prva konferenca delegacij ima 1 delegata Nosilec: TOZD Industrija Ostrešij Ljubno ob Savinji
Konferenco sestavljajo:
1.	Vegrad Velenje — TOZD Industrija Ostrešij Ljubno ob Savinji
2.	Vegrad Velenje — TOZD Gradnja — sektor Gradbeništvo Ljubno ob Savinji
3.	TGO Gorenje, TOZD Keramika — obrat umetnega marmorja Ljubno ob Savinji
22.	Druga konferenca delegacij ima 1 delegata Nosilec: Delovna skupnost skupnih služb ZKZ Mozirje
Konferenco sestavljajo:
1.	ZKZ Mozirje — delovna skupnost skupnih služb
2.	Veterinarska postaja Mozirje
23.	Tretja konferenca delegacij ima 1 delegata Nosilec: TOZD Grmada — PE Gornji grad
Konferenco sestavljajo:
1.	TOZD Grmada — PE Gornji grad
2.	Merx Celje — prodajalna Ljubno ob Savinji
3.	Tobačna tovarna Ljubljana — trafika Ljubno Luče, Nazarje, Gornji grad
4.	TP Vino Šmartno ob Paki — vinotoč Luče
24.	Četrta konferenca delegacij ima 1 delegata Nosilec: PTT Mozirje
" Konferenco sestavljajo:
1.	delavci PTT Mozirje
2.	Elektro Celje — enota Mozirje
3.	Cestno podjetje Celje — enota Radmirje
25.	Peta konferenca delegacij ima 1 delegata Nosilec: Avtomotor Celje — servis Mozirje Konferenco sestavljajo:
1.	Avtomotor Celje — servis Mozirje
2.	Avtomotor Celje — prodajalna Mozirje
3.	Peko — prodajalna Mozirje
4.	Borovo -r- prodajalna Mozirje
5.	Petrol Ljubljana — bencinski črpalki Mozirje in Ljubno
6.	Tobačna tovarna Ljubljana — trafika Mozirje
Kmetijska dejavnost:
26.	Delovni ljudje — kmetje kooperantje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva pri ZKZ in OGK Nazarje ter njihove strokovne službe — 5 delegatov
Obrtna dejavnost:
27.	Delovni ljudje v zasebni obrtni dejavnosti z delavci s katerimi združujejo svoje delo — 2 delegata
Prosvetno-kulturna dejavnost:
28.	Osnovna šola »Fran Kocbek* Gornji grad — 1 delegata
29.	Osnovna šola »Blaža Arniča« Luče — 1 delegata
30.	Osnovna šola Ljubno ob Savinji — 1 delegata
31.	Šesta konferenca delegacij ima 1 delegata
Nosilec: Osnovna šola Mozirje
Konferenco sestavljajo:
1.	Osnovna šola Mozirje
2.	Delavska univerza Mozirje
3.	Knjižnica Mozirje
Socialnozdravstvena dejavnost:
32.	Sedma konferenca delegacij ima 1 delegata
Nosilec: Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Mozirje
Konferenco sestavljajo:
1.	Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Mozirje
2.	Lekarna Mozirje
3.	Regionalna zdravstvena skupnost Ravne na Koroškem, PE Mozirje
Dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot TOZD (te delovne skupnosti so: občinski upravni organi, občinski organ za prekrške, Postaja milice. Štab' TO, Skupna služba SIS, LB, Skupnost za zaposlovanje — PE Mozirje, SDK, delavci zaposleni v JLA na območju občine Mozirje, OK ZKS, OK SZDL, OK ZSMS, OSS, ZB NOV, OO ZRVS)
33.	Skupna delegacija ima 2 delegata.
V	temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, ki oblikuje delegacijo, mora delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja imenovati volilno komisijo, ki bo določila volišče za volitve delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so navedene v prvem odstavku in predstavljajo okoliš.
II.	ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
7.	člen
Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Mozirje ima 25 delegatskih mest
V	vsaki krajevni skupnosti se oblikuje ena delegacija.
Posamezna delegacija krajevne skupnosti ima v zboru krajevne skupnosti Skupščine občine Mozirje naslednje število delegatskih mest:
1.	Delegacija Krajevne skupnosti Mozirje — 5 delegatov
2.	Delegacija Krajevne skupnosti Nazarje — 2 delegata
3.	Delegacija Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji — 4 delegate
4.	Delegacija Krajevne skupnosti Ljubno ob Savinji — 5 delegatov
5.	Delegacija Krajevne skupnosti Luče — 3 delegate
6.	Delegacija Krajevne skupnosti Solčava — 1 delegata
7.	Delegacija Krajevne skupnosti Gornji grad — 2 delegata
S.	Delegacija Krajevne skupnosti Nova Štifta —
1 delegata
9.	Delegacija Krajevne skupnosti Bočna — 1 delegata
10.	Delegacija Krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti — 1 delegata
Vsaka krajevna skupnost predstavlja okoliš, v okviru katerega volilne komisije določijo volišča za volitve delegacij krajevnih skupnosti
Volilno komisijo pri krajevni skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti.
IH. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
8.	člen
Družbenopolitični zbor Skupščine občine Mozirje šteje 21 delegatov. Delegate delegirajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije z dogovorom v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva Mozirje na način in po postopku, ki je določgn v zakonu.
Volitve v družbenopolitični zbor se izvajajo po okoliših iz 7. člena tega odloka s tem, da volišča določi občinska volilna komisija.
9.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 4/78) in odlok o spremembi odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 9/78).
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/80
Mozirje, dne 25. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Čop 1. r.
447.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 5. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) in 148. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela dne 25. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja
sredstev rezerv TOZD in enovitih DO s področja gospodarstva občine Mozirje
1.	člen
TOZD in enovite DO s področja gospodarstva občine Mozirje, katere niso sprejele samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Mozirje, obračunavajo sredstva po stopnji 26/o.
2.	člen
TOZD in enovite DO iz prvega člena tega odloka, združujejo sredstva rezerv po določbah samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv občine Mozirje.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-6/80
Mozirje, dne 25. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
448.
Na podlagi 5. odstavka 14. člena v zvezi s 14d. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št 1/79) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS," št. 20/'79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
1.	člen
Zaradi zagotovitve sredstev za izvajanje naloge kmetijske zemljiške skupnosti občine Mozirje, predvsem pri varstvu in urejanju kmetijskih zemljišč, se s tem odlokom določa odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih'zemljišč in gozdov (v nadaljnjem besedilu: odškodnina).
2.	člen
Kmetijska obdelovalna zemljišča so ne glede na rabo: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki.
Kmetijska neobdelovalna zemljišča pa so pašniki, barjanski travniki, plantaže gozdnega drevja, gozda in trstičja.
Za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže nasprotno.
3.	člen
Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča, da sc to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
4.	člen
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površin zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu.
Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, obrtnih delavnic in ostalih gradbenih ofcjektov, ki se gradijo v naseljih, katerih zazidava se obravnava z urbanističnimi redi, se kljub temu, da je parcela večja, vzame funkcionalno zemljišče velikosti tlorisne površine objekta X 6-kratni faktor, kolikor je zemljišče manjše pa dejanska površina.
Za gradnjo individualnih hiš, kakor tudi stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami v urbanistično obdelanih območjih, to je tam kjer so izdelani zazidalni načrti, se vzame celotna! parcela kot jo izkazuje parcelacij ski načrt.
Za postavitev visokonapetostnih elektrovodov skozi gozd se vzame vsa površina koridorja in prek kmetijskih zemljišč za vsako stojno točko 25 m2, pri »A« drogovih nizke napetosti in telefonskih drogov 10 m2, in in drugih nizkonapetostnih samostoječih drogovih 5 m*.
Gradnja primarnih kmetijskih objektov, gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.
5.	člen
Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča se določi v znesku za m2 in sicer:
—	po 30 din od kmetijskih obdelovalnih površin I. in II. katastrskega razreda,
—	po 25 din od kmetijskih obdelovalnih površin
III.	in IV. katastrskega razreda,
—	po 20 din od kmetijskih obdelovalnih površin V. do VIII. katastrskega razreda,
—	po 15 din od kmetijskih neobdclovalnih zemljišč in gozdov.
6.	člen
Odškodnina se plača v enkratnem znesku pred izdajo gradbenega dovoljenja na poseben žiro račun pri Kmetijski zemljiški skupnosti občine Mozirje.
Odškodnino iz 5. člena tega odloka odmeri na zahtevo zavezanca občinski upravni organ, pristojen za urbanizem in gradbene zadeve.
7.	člen
Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako, pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve.
8.	člen
Odškodnino po tem odloku mora plačati tudi tisti, ki je zgradil gradbeni objekt na kmetijskem zemljišču, pa do uveljavitve tega odloka ni dobil lokacijskega dovoljenja, čeprav je bilo takšno dovoljenje potrebno izdati.
9.	člen
Odškodnina po tem odloku sc ne plača v primerih iz 4. odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
10.	člen
Izvajanje določb tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi' nadzoruje občinski upravni organ, ki je pristojen za kmetijsko inšpekcijo, kadar ni za to pristojen drug organ.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
S tem dnem pa preneha veljati odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, izkoriščanju rudnin in drugega materiala ter izpuščanja v zrak škodljivih snovi, objavljen v Uradnem listu SRS,
št. 32/79 in odlok o spremembi tega odloka, objavljen v Uradnem listu SRS, št 34/79.
St. 010-3/80
Mozirje, dne 25. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
449.
Na podlagi 30. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 152. člena statuta občine Mozirje sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Mozirje na svojih sejah dne 25. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini
Mozirje
1.	člen	'
Organizacije združenega dela in veliki potrošniki,
ki odkupujejo kmetijske pridelke od kmetov na območju občine Mozirje (v nadaljenjem besedilu: kupci) brez samoupravnega sporazuma o združevanju dela, sredstev in zemlje oziroma brez kooperacijskih pogodb, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini Mozirje.
2.	člen
Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena tega odloka je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu.
Prispevek znaša:
—	za teleta 20 •/»,
—	za goveda in prašiče 15 •/«,
—	za ostale kmetijske pridelke oziroma proizvode
20 V*.
3.	člen
Kupec je dolžan v 15 dneh po nakupu proizvoda oziroma pridelkov poslati pismeno poročilo skupnosti za Pospeševanje kmetijstva v občini Mozirje.
Iz poročila mora biti razvidna vrsta, količina, teža in vrednost odkupljenih pridelkov oz. proizvodov, ter naslov proizvajalca oziroma prodajalca.
4.	člen
Kupec je dolžan plačati prispevek skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Mozirje v zakonitem roku.
Zbrana sredstva iz prispevka so namenska in se smejo uporabljati le za pospeševanje kmetijstva v občini.
5.	člen
Kupci smejo kupovati kmetijsko prehrambene proizvode iz 2. člena tega odloka samo v svojih prostorih (odkupnih postajah, prevzemnih mestih, dogonih ipd.).
Kupci so dolžni v roku 15 dni od uveljavitve tega °dioka prijaviti upravnemu organu občine Mozirje, pristojnemu za kmetijstvo, svoje poslovne prostore iz Prvega odstavka tega člena. Prav tako so dolžni prija-viti vsako spremembo poslovnega sedeža 15 drli pred Ostankom spremembe.
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo prisojni inšpekcijski organi.
7.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: če ne pošlje poročilo o nakupu pridelkov v določenem roku (3. člen).
Z denarno kaznijo od 50 do 500 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
8.. člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5000 din sc kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz 7. člena tega odloka pri opravljanju samostojne dejavnosti.
9.	člen
Do ustanovitve skupnosti za pospeševanje kmetijstva morajo kupci pošiljati pismena poročila in plačevati prispevke na poseben račun kmetijske zemljiške skupnosti Mozirje.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 010-7/80
Mozirje, dne 25. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Čop 1. r.
450.
Na podlagi 179. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) ter 52. in 54. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, Št. 16/74) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o razglasitvi gozdov s posebnim namenom
1.	člen
Z namenom, da se zboljša gospodarjenje z gospodarskimi gozdovi, nudi zavetje živalskemu svetu, omogoča čim popolnejšo zaščito prostora in zagotavlja tudi surovinske rezerve v morebitnih kriznih obdobjih, ter omogoči raziskovalno delo, se s tem odlokom proglasijo nekatere gozdne površine za gozdove s posebnim namenom.
2.	člen
Za gozdove s posebnim namenom se proglasijo:
a)	»Mozirska požganja« št. parcel 64/15, 905/6, 912/1 in 914/1 to sta oddelka 72 d in 75 v k. o. Radegunda, ki merita 45,78 ha;
b)	»Strojnik« št parcele 1535/1 to sta oddelka 17 a in 17 b, v k. o. Bočna, ki merita 75,04 ha;
c)	»Poljšek« — GE Luče SLP k. o. Podveža — Planica št. parcela 417/1 v izmeri 341,70 ha;
č) »Klemenškova planina« — GE Solčava SLP, k.
o.	Sv. Duh št. parcel 716/1 d in 622/22 d v izmeri 74,47 hektarja;
d)	»Matkov kot« — GE Solčava SLP, k o. Sv. Duh št. parcel 662, 713/3, 743, 600/1 in 3, 661/21 v izmeri 460,06 ha;
e)	»Robanov kot« — GE Solčava SLP, k. o. Solčava, št parcele 798/4 d, 801, 802 d v izmeri 91,55 ha;
f)	»Robanove pečic — GE Solčava SLP, k. o. Solčava, št parcel 337, 339/2 d v izmeri 44,07 ha.
3.	člen
S temi gozdovi, ki ostanejo v upravljanju in vzdrževanju Gozdnega gospodarstva Nazarje se gospodari v skladu z zakonom o gozdovih in navodili, ki jih je izdelala Biotehnična fakulteta v Ljubljani, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo.
Meje teh gozdov se prav tako označijo v skladu z navodili, ki jih je izdelala Biotehnična fakulteta v Ljubljani
4.	člen
V teh gozdovih so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in ostale dejavnosti, ki bi kakorkoli spremenile obstoječe stanje ali vplivale na nemoten naravni razvoj gozda v prihodnosti.
5.	člen '
Raziskovalec, ki želi delati v teh gozdovih, mora svoje delo prijaviti gozdno gospodarski organizaciji (GG Nazarje) in Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, ter zanj dobiti pristanek obeh organizacij.
6.	člen
Po končanem delu je raziskovalec dolžan rezultate svojih raziskav posredovati obema organizacijama najkasneje v roku 18 mesecev po zaključku terenskih del.
7.	člen
Izvajanje določil tega odloka bo nadzoroval občinski upravni organ pristojen za gozdarsko inšpekcijo.
8.	člen
Kazenske določbe
Z denarno kaznijo do 30.000 din se kazhuje pravna oseba:
—	če z gozdovi ne gospodari v skladu z navodili Biotehnične fakultete in ne označi gozda kot je predpisano z navodili Biotehnične fakultete (3. člen);
—	če v teh gozdovih opravlja dejavnosti, ki bi kakorkoli škodljivo vplivale na gozd (4. člen);
—	če pri raziskovalnih delih v teh gozdovih postopa v nasprotju z določili 5. in 6. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-38/80
Mozirje, dne 25. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop L r.
451.
Na podlagi 3, 4 in 5 člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št
19-910/70) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20-2004/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 25. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev *a območje zazidalnega načrta Naselja Gornji grad
1.	člen
S tem odlokom se določajo pogoji za prenehanje lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov na območju zazidalnega načrta stanovanjske cone IL, za naselje Gornji grad (Uradni list SRS, št. 17-456/74).
2.	člen
Zazidalni načrt stanovanjske cone n. Gornji grad zajema meje: na jugu parcela št 186 in 870/3, na zahodu stanovanjsko naselje v gradnji, na severu pare. št 14/1 in na vzhodu pare. št. 22/1, 22/2, 20/1, 196/1, 195/1, 18/2 ter cesta II. reda Gornji grad—Nova Štifta..
3.	člen
Po tem odloku preneha lastninska pravica na spodaj navedenih zemljiščih, ležečih v k. o. Gornji grad, kot so navedena v nadaljevanju:
VI. st.	Pare. St.	Kultura	PovrSlna m*
113	13/1	sadovnjak	4844 m*
	13/2	sadovnjak	26 m*
	13/3	sadovnjak	76 m*
117	19/2	travnik	407 m*
		njiva	106 m*
	18/3	travnik	326 m*
4.	člen
Lastninska pravica in druge pravice prenehajo na zemljiščih, ki so navedena v 3. členu tega odloka z dnem, ko začne veljati odlok. S tem dnem pridobi pravico uporabe na teh zemljiščih občina Mozirje. Prejšnji lastniki imajo pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga morajo po odločbi upravnega organa pristojnega za premoženj sko-pravne zadeve izročiti občini.
Dosedanji lastnik
Solastniki:
Mandrovič Tatjana, Gornji grad 22 Menardi Breda, Via Serge 14, Trst MSchtig Irena, Kersnikova 8, Ljubljana Zdravič Marjola, Gorkičeva 16, Ljubljana MSchtig ing. arh. Saša. Kersnikova 8, Ljubljana Krajnc Leon, Gornji grad 19
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-26/79-3
Mozirje, dne 25. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje 4	Hinko čop 1. r.
Na podlagi 3., 4. in 5. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19-910/76) in 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št.
20-2004/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev za območje zazidalnega načrta »Podvrh« II. Mozirje in zazidalnega načrta obrtne soseske VI. v Mozirju
1.	člen
S tem odlokom se določajo pogoji prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta »Podvrh« II. (Uradni
list SRS, št. 8-451/79) in zazidalnega načrta obrtne soseske VI. (Uradni vestnik, št. 9-125/69), oba v Mozirju.
2.	člen
1.	Zazidalni načrt »Podvrh« II. v Mozirju zajema meje na vzhodni strani od križišča pri hiši Napotnik Janeza in Danice, na severno stran do meje k. o. Brezje, na južni strani obstoječa na zahodni strani že obstoječa zazidava proti strelišču in na severni strani do meje k. o. Brezje. -
2.	Obrtna cona VI. Mozirje obsega kompleks na vzhodni strani cesta II. reda Mozirje—Nazarje, na južni strani, od odcepa ceste II. reda do osnovne šole in dalje do gospodarskega poslopja Deleja dediči ter na severni strani potok Mozimica od mostu na cesti II. reda do gospodarskega poslopja Deleja dediči.
3.	člen
Po tem odloku preneha lastninska pravica na spodaj navednih zemljiščih, ležečih v k. o. Mozirje, kakor so navedena v nadaljevanju:
VL SL	Pare. St.	Kultura	Površina m*	Dosedanji lastnik
742	446/1	sadovnjak del	1209 m*	Pavlin Ivan, Milena, Mozirje 276
514	444/4	sadovnjak	\ 1378 m*	Tellis Alojzija, Svetelka — Dramlje n. h.
641	433/3	sadovnjak	611 m*	2ovlje Vida, Gosti var
542	433/4	sadovnjak	427 m*	Breznik Albin, Pečovnik 64, Celje
76	488/1	travnik pot	8333 m= 130 m*	Deleja Milena, Kotnik Marija, Mozirje Deleja Milena, Kotnik Marija, Mozirje
	487/2	sadovnjak	1608 m8	Deleja Milena, Kotnik Marija, Mozirje
	603/2	sadovnjak travnik	3873 m8 2812 m8	Deleja Milena, Kotnik Marija, Mozirje Deleja Milena, Kotnik Marija, Mozirje
259	481/1	sadovnjak.	38 m8	Pajk Volbenk, Velenje
	481/2	sadovnjak	1736 m8	Pajk Volbenk, Velenje
196	596/6	sadovnjak	99 m*	Klančnik Ana, Mozirje 58
	594/1	sadovnjak	623 m*	Klančnik Ana, Mozirje 58
	596/7	njiva	150 m»	Klančnik Ana, Mozirje 58
	596/2	njiva	640 m8	Klančnik Ana, Mozirje 58
	596/3	sadovnjak	840 m8	Klančnik Ana, Mozirje 58
	596/4	njiva	616 m8	Klančnik Ana, Mozirje 58
	596/8	njiva	90 m8	■ Klančnik Ana, Mozirje 58
m	604/2	travnik	629 m	Marolt Apolon, Polonca, Ljubljana
	604/1	sadovnjak	362 m8	Marolt Apolon, Polonca, Ljubljana
38	594/1	sadovnjak	623 m8	Vačovnik Jože, Mozirje
	594/2	sadovnjak	240 m8	Vačovnik Jože, Mozirje
	594/3	sadovnjak	110 m'	Vačovnik Jože, Mozirje
4.	člen
Lastninska pravica in druge pravice prenehajo na zemljiščih, ki so navedena v 3. členu tega odloka z dnem, ko začne veljati odlok. S tem dnem pridobi pravico uporabe na teh zemljiščih občine Mozirje. Prejšnji lastnik ima pravico uporabljati to zemljišče, do dneva, ko ga mora po odločbi upravnega organa pristojnega za premoženj sko-pravne zadeve izročiti občini.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-39/79-3
Mozirje, dne 25. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r.
453.
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine
Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina dbčine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25: februarja 1980 sprejela
ODLOK
o ukinitvi nekaterih skladov občine Mozirje
1.	člen
Ukineta se naslednja sklada občine Mozirje:
1.	sklad za odkup kmetijskih zemljišč, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za odkup kmetijskih zemljišč (Uradni vestnik okraja Celje, št. 12-193/65),
2.	kmetijski sklad, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi kmetijskega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 12-191/65).
2.	člen
Sredstva ukinjenih skladov se prenesejo na Kmetijsko zemljiško skupnost občine Mozirje.
3.	člen
Prenos sredstev opravi pristojni organ oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 401-12/79-3
Mozirje, dne 25. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
454.
Skupščina občina Mozirje je po 185. členu ustave SR Slovenije ter 140. in 154. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na skupni seji vseh treh zborov dne 25. februarja 1980 sprejela
STATUTARNI SKLEP o spremembi statuta občine Mozirje
1.	člen
V statutu občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) se izvrši naslednja sprememba: 143. člen se spremeni in se glasi:
Zbor združenega dela skupščine šteje 41 delegatov.
Delegacije delegirajo v zbor združenega dela skupščine občine naslednje število delegatov:
1.	Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovhih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije, združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije:
—	s področja gospodarstva 27 delegatov;
—	s področja vzgoje, izobraževanja in kulture 4 delegate;
—	s področja zdravstva, zdravstvenega varstva in socialnega varstva 1 delegata;
2.	izmed Članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja:
—	v kmetijski dejavnosti 5 delegatov;
—	v obrtni dejavnosti 2 delegata;
3.	izmed članov delegacij, M jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi oborožetiih sil SFRJ — 2 delegata.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/80
Mozirje, dne 25. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop L r.
ŠENTJUR PRI CELJU 455.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na osnovi
13.	člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67 in 27/72) in 126. člena stauta občine Šentjur pri Celjh (Uradni list SRS, št. 20/71) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29, februarja 1980 sprejela
t
ODLOK
o zazidalnem načrtu soseske »Blagovna«
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt soseske »Blagovna«, ki je prostorsko opredeljen v tehnični dokumentaciji, št. 15/79, ki jo je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje v januarju 1980. Tehnična dokumentacija obsega program in tehnični del v smislu 8. člena zakona o urbanističnem planiranju in je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam v prostprih občinskega upravnega organa, pristojnega za urbanizem in ria sedežu, krajevne skupnosti Blagovna.
3.	člen
Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo stanovanjskih hiš in poslovnih objektov izdaja v skladu z zazidalnim načrtom občinski organ pristojen za urbanizem -in gradbene zadeve.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem , listu SRS.
Št. 350-4/80-4
Šentjur pri Celju, dne 29. februarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanke Lesnika L r.
456.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/ 76) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri
Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju industrijske cone v Šentjurju
1. člen
S tem odlokom se določijo pogoji prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, name-
Industrijska cona Šentjur pri Celju — k. o. Tratna
293	87/3	travnik	i	5
	87/2 •	njiva	4
118	132/2	travnik	4
	130/3	travnik	4
	131/4	travnik	4
79	85	njiva	3
	82/3	travnik	4
	132/1	njiva	3
390	131/5	travnik	5
	131/6	travnik	5
	131/3	njiva	4
549	133	travnik	' 5
	134	travnik	5
29	129/8	travnik	5
	129/7	travnik	5
	129/3	njiva	4
	368	zgradba	0
	129/4	njiva	4
	129/5	njiva	4
402	985/2	travnik	5
533	984/2	travnik	5
475	983/3	travnik	5
88	264	travnik	4
183	272	travnik	5
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena tega odloka ter pridobi pravico uporabe občina Senjur pri Celju.
Prejšnji lastnik zemljišča ima pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga mora po odločbi upravnega organa pristojnega za premoženjsko pravne zadeve izročiti občini.
i
5.	člen
Zazidalni načrti so na vpogled pri oddelku za občo upravo Skupščine občine Šentjur pri Celju.
njenih za industrijsko cono v Šentjurju v sklopu urbanističnega načrta naselja občine Šentjur pri Celju.
2.	člen
Meja zemljiških kompleksov v sklopu industrijske cone v Šentjurju je razvidna iz predloga zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, številka 182/73.
3.	člen
Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z naslednjim, zemljiško-knjižnimi in katastrskimi podatki v k. o. Tratna k. o. Šentjur pri Celju in k. o. Rifnik in sicer:
4567	D. L. — U. O.
1383	KK Šentjur pri Celju
2969 12189 980	
378	Šmid Julijana in
2185	Stanko, Nova vas 3,
103	Šentjur pri Celju
582	Ocvirk Ana, Franc
3252	st. in ml., Črnolica
3141	Šentjur pri Celju
6117	Čretnik Stanko in
12409	Zinka. Nova vas 27, Šentjur pri Celju
251	Mlakar Amalija,
4439	Podgorje 12,
510	Šentjur pri Celju
29	
655	
370	
604	Golob Ivan in Anica, Nova vas 4, k. o. Šentjur pri Celju
2383	Pirjevec Jože, Nova vas 6, k. o. Šentjur pri Celju
1016	Šmid Julijana in Stanko, Nova vas k. o. Šentjur Šentjur pri Celju
433	Mlakar Amalija, Podgorje 12, k. o. Rifnik
61	Cater Julijana, Nova vas 3, k. o. Rifnik
	6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-	
nem listu SRS. i	
St. 455-14/80-5/5	
Šentjur pri Celju,	dne 29. februarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika 1. r.
457.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena, zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šentjur pri Celju na seji skupščine dne 27. februarja 1980 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1978, sc zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 24 %>, in to od 1. 3. 1980 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1979 se od 1. 3. 1980 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer če
so določene:
•/.
do konca	januarja 1979	za	24
do konca	februarja 1979	za	22
do konca	marca 1979	za	20
do konca	aprila 1979	za	18
do konca	maja 1979	za	16
do konca	junija 1979	za	14
do konca	julija 1979	za	12
do konca	avgusta 1979	za	10
do konca	septembra 1979	za	8
do konca	oktobra 1979	za	6
do konca	novembra 1979	za	4
do konca	decembra 1979	za	2
3
Sklep začne veljati z dnem objave.
Št. 56-2/80
Šentjur pri Celju, dne 27. februarja 1980.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šentjur pri Celju
Branko Hus, dipl. vet., 1. r.
1 '
ŠMARJE PRI JELŠAH 458.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 26 člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 213- člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1980 in seji družbenopolitičnega zbora dne 15, februarja 1980 sprejela
.	ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb
v občini Šmarje pri Jelšah v I. trimesečju 1980
1. člen
Do sprejeta proračuna za leto 1980, najdalje pa do 31. marca 1980 se smejo odhodki občinskega proračuna izvrševati največ do višine 25 Vo vseh prihodkov občinskega proračuna, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto.
2.	člen
Odhodki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1980.
3.	člen	.
Izvršni svet občinske skupščine se pooblašča, da
lahko v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada do višine 1,000.000 din.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 402-1180-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. februarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
459.
Na podlagi 4. člena zakona o temeljih družbenih svetov in o zveznih družbenih svetih (Uradni list SFRJ, št. 34/79), 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) in skladno z dogovori o oblikovanju družbenih svetov v občini je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na 16. seji zbora združenega dela in 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne
18.	februarja 1980 in 16. seji družbenopolitičnega zbora dne 15. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o družbenih svetih v občini Šmarje pri Jelšah
T. SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Oružbeni sveti v občini Šmarje pri Jelšah ae ustanovijo zaradi uresničevanja organiziranega družbenega vpliva za zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskega sistema za organizirano ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih, samoupravnih, družbeno-ekonomskih in političnih odnosov ter za čimširši vpliv na izvrševanje funkcije oblasti, določanje in uresničevanje družbene politike in za opravljanje drugih družbenih zadev.
Družbeni sveti dajejo pobude In obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem in izvajanjem politike, pripravo odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
2.	člen
V občini Šmarje pri Jelšah se skladno z dogovori udeležencev v delu družbenih svetov ustanovijo:
—	družbeni svet občine za vprašanje družbenoekonomskega razvoja in družbenega planiranja,
—	družbeni svet občine za razvoj samoupravnih družbenopolitičnih odnosov,
—	družbeni svet občine za vprašanja prostorskega
planiranja in varstvo okolja,	i
—	družbeni svet za področje davčne politike,
—	družbeni svet za področje inšpekcijskega nadzorstva.
II.	DRU2BENI SVETI OBClNE
3.	člen
Družbeni svet občine za vprašanja družbeno-eko-nomskega razvoja in družbenega planiranja obravnava:
—	vprašanje družbenoekonomskega razvoja v občini,
—	določanje skupnih planskih ciljev razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti,
—	uresničevanje 'sprejetih planov,
—	vprašanje združevanja dela in sredstev,
—	predloge predpisov in drugih splošnih aktov, s katerimi se urejajo razmerja pomembna za družbenoekonomski razvoj,
—	vprašanja svobodne menjave dela.
Udeleženci v delu družbenega sveta občine za
vprašanja družbeno-ekonomskega in družbenega planiranja:
1.	Skupščina občine Šmarje pri Jelšah,
2.	Izvršni svet SOb Šmarje pri Jelšah,
3.	Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah,
4.	Občinska konferenca ZKS Šmarje pri Jelšah,
5.	Občinski svet Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah,
6.	Občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah,
7.	Občinski odbor ZZB NOV Šmarje pri Jelšah,
8.	Samoupravne interesne skupnosti s področja socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, raziskovanja, cestno-komunalna interesna skupnost in stanovanjska skupnost,
9.	Kmetijska zemljiška skupnost Šmarje pri Jelšah,
10.	Samoupravna Interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva Šmarje pri Jelšah,
11.	Medobčinska gospodarska zbornica Celje,
12.	Razvojni center Celje.
4.	člen
Družbeni svet občine za razvoj samoupravnih družbenopolitičnih odnosov obravnava:
—	vprašanja razvoja samoupravnih odnosov v občini,
—	de!ovarye in razvoj delegatskega sistema,
—	delovanje in razvoj institucij političnega sistema,
—	izvajanje določil statuta občine,
—	predloge predpisov in drugih splošnih aktov občinskih organov, s katerimi se urejajo razmerja na tem področju,
—	uresničevanje pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov.
Udeleženci v delu družbenega sveta občine za razvoj samoupravnih družbenopolitičnih odnosov so:
1.	Skupščina občine Šmarje pri Jelšah,
2.	Izvršni svet SOb ŠiViarje pri Jelšah,
3.	Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah,
4.	Občinska konferenca ZKS Šmarje pri Jelšah,
5.	Občinski svet Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah,
6.	Občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah,
7.	Občinski odbor ZZB NOV Šmarje pri Jelšah,
8.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja,
9.	Društvo pravnikov.
5.	člen
Družbeni svet občine za vprašanje prostorskega Planiranja in varstvo okolja obravnava:
—	vprašanje politike urejanja prostora,
—	pripravo, sprejemanje in uresničevanje prostorskih planov ter urbanističnih dokumentov,
—	programe pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino,
—	programe za komunalno opremljanje naselij,
—	rabo kmetijskih zemljišč,
—	problematiko varstva okolja.
Udeleženci v delu družbenega sveta občine za vprašanje prostorskega planiranja in varstvo okolja so:
' ' 1. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah,
2.	Izvršni svet SOb Šmarje pri Jelšah,
3.	Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah,
4.	Občinska konferenca ZKS Šmarje pri Jelšah,
5.	Občinski svet Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah,
6.	Občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah,
7.	Občinski odbor ZZB NOV Šmarje pri Jelšah,
8.	Kmetijska zemljiška skupnost Šmarje pri Jelšah,
9.	Raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah,
10.	Samoupravna cestno-komunalna interesna skupnost Šmarje pri Jelšah,
11.	Samoupravna stanovanjska skupnost Šmarje pri Jelšah,
12.	Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva Šmarje pri Jelšah,
13.	Komisija za lovstvo,
14.	Ribiška družina »Sotla«,
15.	Občinska vodna skupnost Savinja — Sotla,
16.	Razvojni center Celje.
TTI. DRUŽBENI SVETI ZA POSAMEZNA UPRAVNA PODROČJA
6.	člen
Družbeni svet za področje davčne politike obravnava:	,	,
—	vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje sprejete davčne politike,
—	vprašanja, ki se nanašajo na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov,
—	predloge odlokov in drugih splošnih aktov, M jih v svoji pristojnosti izdaja davčna uprava,
—	pogoje in način uresničevanja obveznosti delovnih ljudi in občanov,
—	vprašanja v zvezi z ocenjevanjem primernosti in utemeljenosti postopkov pri ugotavljanju izvora premoženja.
Udeleženci v delu družbenega sveta za področje davčne politike so:
1.	Skupščina občine Šmarje pri Jelšah,
2.	Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah,
3.	Davčna uprava,
4.	Obrtno združenje Šmarje pri Jelšah,
5.	Samoupravne interesne skupnosti s področja socialnega varstva, izobraževanja, kulture in telesne kulture,
6.	Temeljna organizacija kooperantov Šmarje pri Jelšah,
7.	Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva Šmarje pri Jelšah,
7.	člen
Družbeni svet za področje inšpekcijskega nadzorstva obravnava:
—	ustreznost organizacije inšpekcijskih organov,
—	vprašanja zagotavljanja ustreznih družbenih
t
pogojev za učinkovito izvrševanje inšpekcijskih nalog,
—	vprašanja oblikovanja in izvajanja inšpekcijske politike,
—	vprašanja,, ki se nanašajo na izvrševanje zakona in drugih predpisov ter splošnih aktov,
—	medsebojno sodelovanje inšpekcijskih organov in sodelovanje le-teh z organi, s katerimi so dolžni sodelovati,
—	opravljanje družbene kontrole nad njihovim delom.
Udeleženci v delu sveta za področje inšpekcijskega nadzorstva so:
1.	Skupščina občine Šmarje pri Jelšah,
2.	Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah,
3.	Oddelek za inšpekcijske zadeve,
4.	Davčna uprava,
,	5. SIS za varstvo pred pdžarom Šmarje pri Jel-
šah,
6.	Obrtno združenje Šmarje pri Jelšah,
7.	Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah,
8.	Zavod za socialno medicino in higieno Celje.
8.	člen
Pri delu družbenega sveta lahko sodelujejo tudi organi, organizacije in skupnosti, ki niso udeleženci v delu sveta, kot tudi družbenopolitični, strokovni, znanstveni in javni delavci kot posamezniki.
Kateri udeleženci v delu sveta iz prejšnjega odstavka tega člena se udeležujejo sej posameznega družbenega sveta odloči koordinacijski odbor sveta glede na vprašanja, ki jih bo svet obravnaval.
9.	člen
Vsak udeleženec v delu družbenega sveta ima skladno z dogovori eno delegatsko mesto, na katero delegira delegata v skladu s svojimi akti, odvisno od vprašanj, ki so na dnevnem redu seje sveta.
Ddegati udeležencev v delu družbenega sveta delujejo v skladu z usmeritvami udeležencev, ki jih delegirajo v svet.
10.	člen
Družbeni sveti oblikujejo svoje koordinacijske od-' bore v stalni sestavi. Člane imenujejo udeleženci v skladu s poslovnikom o delu sveta.
Koordinacijski odbor skrbi za pripravo seje družbenega sveta, vabi po prejšnjem mnenju udeležencev k sodelovanju znanstvene, strokovne in druge organizacije in skupnosti ter družbenopolitične, znanstvene, strokovne in javne delavce kot posameznike, da se udeležijo seje sveta, spremlja izvajanje sklepov in opravlja druge organizacijske zadeve, za katere ga pooblasti svet.
Delo koordinacijskega odbora družbenega sveta vodi predsedujoči svet.'
/	11. člen
Družbeni svet vodi predsedstvo. Predsedstvo voli svet za dobo 2 let.
Prcdsedujdči družbenega sveta sklicuje seje, sve-* ta, predlaga dnevni red seje in ji predseduje, skrbi za izvrševanje sklepov sej sveta in opravlja druge naloge, za katere ga svet pooblasti in v skladu s poslovnikom sveta.
Prvo sejo družbenega sveta občine skliče predsednik skupščine občine; prvo sejo družbenega sveta za posamezno upravno področje pa predstojnik upravnega organa, v katerih cV'lovno področje spadajo zadeve za katere so bili sveti ustanovljeni.
12.	člen vr
Družbeni svet ima sekretarja, ki ga imenuje svet
Sekretar pomaga predsedujočemu pri organiziranju dela in drugih opravil.
13.	člen
Družbeni svet obravnava vprašanja s svojega delovnega področja ter oblikuje mnenja in predloge na sejah.
Predloge za obravnavanje posameznih vprašanj v družbenem svetu dajejo udeleženci pri delu sveta in sklepajo v koordinacijskem odboru o njihovem uvrščanju na dnevni red seje sveta. Drugi organi, organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani dajejo družbenemu svetu pobudo za obravnavo posameznih vprašanj; o teh pobudah sklepa koordinacijski odbor družbenega sveta.
Ce koordinacijsku odbor ne sprejme predloga oziroma pobude za obravnavo predlaganega vprašanja na seji sveta, obvesti o svojem sklepu predlagatelja in svoje stališče obrazloži.
14.	člen
Svoja mnenja in predloge pošlje družbeni svet udeležencem v delu sveta in drugim organom in organizacijam, ki so odgovorni za pripravo sklepov oziroma za odločitve o zadevah, na katere se mnenja in predlogi nanašajo.
Ce organ, ki je pristojen za posamezno odločitev ne soglaša s stališči in mnenji svfcta, obvesti o tem svet, ki je stališče zavzel.
15.	člen
Družbeni svet lahko za proučitev posameznih vprašanj z delovnega področja oblikuje tudi posamezne delovne skupine, komisije in druga delovna telesa.
16.	člen
Družbeni sveti v občini sodelujejo med seboj zaradi koordinacije dela ter imajo lahko tudi skupne seje, kadar obravnavajo posamezna vprašanja, ki so skupnega pomena.
Po dogovoru sodelujejo med seboj tudi ustrezni družbeni sveti različnih občin glede vprašanj, ki so širšega družbenega in skupnega pomena za več občin.
17.	člen
Izvršni svet skupščine občino in občinski upravni organi ter drugi pooblaščeni predlagatelji so pri predlaganju oziroma izvajanju politike ter pripravah odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov in pri njihovem izvajanju dolžni obravnavati mnenja in predloge družbenega sveta.
Ce izvršni svet oziroma upravni organ pri pripravi odloka, predpisa in splošnega akta ali pri njihovem izvajanju ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, pošlje izvršni svet o tem pismeno obvestilo z navedbo razlogov občinski skupščini in drugim udeležencem v delu sveta; upravni organ Pa izvršnemu svetu občinske skupščine in preko njega drugim udeležencem v delu 1 družbenega sveta.
18.	člen
Upravni organ občine, v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnavo družbeni svet, kakor tudi strokovne službe udeležencev v delu družbenega sveta, so dolžni opravljati strokovne naloge za
potrebe družbenih svetov občine in jim zagotoviti potrebno dokumentacijo, podatke in druge informacije.
Strokovno delo za upravne družbene svete so dolžni opravljati upravni organi, v katerih delovno področje spadajo zadeve za katere so bili sveti ustanovljeni. Ti upravni organi so svetu dolžni zagotoviti tudi potrebne podatke, dokumentacijo in druge informa-cije.	j
Ce upravni organ ne more opraviti strokovnih del za družbeni svet, je dolžan razloge za to sporočiti izvršnemu svetu skupščine občine, ki izvedbo potrebnih strokovnih del zagotovi na drug način.
19.	člen
Predstojnik upravnega organa, v katerega delovno področje spadajo vprašanja,'ki jih obravnava družbeni svet, se udeležuje dela družbenega sveta in v njem enakopravno sodeluje.
20.	člen
Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi svojo organizacijo, način dela in druga vprašanja, pomembna za delo sveta.
21.	člen
Sredstva za delo družbenih svetov v občini se za-gbtavljajo v proračunu občine.
IV.	KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-1/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. februarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
4G0.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
5.	člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/7G) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št: 5/75) na 16. seji zbora združenega dela in 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o občinskih blagovnih rezervah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, uporaba, obnavljanje in poslovanje ?• občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjene za osnovno preskrbo delovnih ljudi in občanov na območju občine Šmarje pri Jelšah.
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje delovnih ljudi in občahov, ter osnovne surovine in reprodukcijski material.
3.	člen
Za izredne razmere pp tem odloku se štejejo vojna ‘n naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe.
II.	PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
4.	člen
S programom občinskih blagovnih rezerv se določa: ■
—	vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hrani kot občinska blagovna rezerva,
—	sredstva, potrebna za oblikovanje občinskih blagovnih rezerfr,
—	rok za oblikovanje teh rezerv,
—	teritorialna razmestitev in način ter roki njihovega obnavljanja,
—	načrt gradnje skladišč za občinske blagovne rezerve, ki zajema sredstva potrebna za gradnjo in vzdrževanje skladišč,
—	uporaba občinskih blagovnih rezerv.
5.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za srednjeročno in letno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana v družbenem planu razvoja občine Šmarje pri Jelšah- in vsakoletni resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine.
Letni program občinskih blagovnih rezerv se sprejme istočasno z resolucijo o družbeno-ekonomskem razvoju.
6.	člen
Predlog programa občinskih blagovnih rezerv pripravi upravni organ pristojen za gospodarstvo.
7.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv sprejme izvršni svet občinske skupščine s poprejšnjim soglasjem sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
III.	UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE
Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
8.	člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu s njihovim namenom in glede na nastale potrebe izvršni svet občinske skupščine na predlog upravnega organa pristojnega za gospodarstvo.
9.	člen
Z odredbo izvršnega sveta občinske skupščine se določi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
10.	člen
Občinske blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da se od časa do časa obnavljajo, odvisno od vrste in narave blaga jer od njegove življenjske dobe.
Ce se blago iz občinskih blagovnih rezerv obnavlja, je treba poskrbeti, da se z obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina blaga ali drugo blago, ki kakovostno ustreza enakemu namenu.
11.	člen
Nabava, skladiščenje in hramba blaga iz občinskih blagovnih rezerv se s posebno pogodbo lahko po-verja temeljnim organizacijam združenega dela s področja proizvodnje blaga osnovne proizvodnje in s področja trgovine in preskrbe.
Organizacija, ki ji je bilo blago iz občinskih blagovnih rezerv poverjeno v skladiščenje in hrambo, ne sme brez dovoljenja upravnega organa pristojnega za
gospodarstvo tega blaga odtujevali ali uporabljati in ne spreminjati namena ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju b pogodbo kako drugače z njim ravnati.
12.	člen
Upravni organ pristojen za gospodarstvo
—	pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv
—	organizira in nadzoruje izvrševanje programa občinskih blagovnih rezerv
—	sklepa pogodbe za skladiščenje in hrambo blaga iz občinskih blagovnih rezerv,
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv,
—	skrbi za vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv,
—	opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami
IV.	FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
13.	člen
Viri sredstev za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve so:
1.	sredstva, ki jih organizacije združujejo iz sredstev svojih poslovnih skladov,
2.	sredstva rezerv, ki jih združujejo organizacije združenega dela in banke,
3.	sredstva, ki se v te namene zagotavljajo v proračunu občine,
4.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti.
Viri sredstev za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv so:
1.	sredstva, ki se zagotavljajo v te namene v proračunu občine,
2.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti.
\	14. člen
Sredstva za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv, ki se v ta namen zagotavljajo v proračunu občine, se s posebno pogodbo dajejo organu oziroma organizaciji, ki organizira in vodi izgradnjo skladišč na podlagi sprejetega programa o izgradnji skladišč za občinske blagovne rezerve.
V.	KAZENSKA IN KONČNA DOLOČBA
15.	člen
Z denarno kaznijo od 1000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek temeljna organizacija združenega dela, ki je sklenila pogodbo o nabavi, skladiščenju In hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če brez dovoljenja upravnega organa pristojnega za gospodarstvo to blago odtuji ali'porabi, spremeni njegov namen ali skladišče, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravna.
Z denarno kaznijo od 100 do 2000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, ki stori kakšno dejanje iz 1. odstavka tega člena.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 428-1/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. februarja 1980.
Predsednik Skypščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
461.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 25. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št 5/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na 16. seji zbora združenega dela in 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o organizaciji, ureditvi In poslovanju veterinarsko* higienske službe
1.	člen
S tem odlokom se določa organizacija, ureditev to poslovanje veterinarsko-higienske službe na območju občine Šmarje pri Jelšah.
Organizacije združenega deia In druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z gojitvijo to varstvom živali ter organizacije, pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živalski odpadki (v nadaljnjem besedilu posestniki živali) morajo preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo pri poginu živali in morajo z živalskimi trupli z deli živalskih trupel in drugimi živalskimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: živalski odpadki) ravnati tako, da ni ogroženo, prizadeto ali moteno okolje, zdravje ljudi to živali.
2.	člen
Posestnik ali povzročitelj pogina živali mora takoj prijaviti veterinarskemu zavodu Šmarje pri Jelšah pogin živali ali nastanek živalskh odpadkov.
Voznik, ki je povzročil pogin živali na cesti, upravljale! javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti veterinarskemu zavodu Šmarje vsako živalsko truplo na javnih cestah.
3.	člen
Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah mora zagotoviti redno odvažanje živalskih odpadkov z mesta pogina živali na zbirališča za živalske odpadke v Lahovni pri Celju.
Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah mora organizirati stalne transportne proge za zagotovitev rednega odvažanja živalskih odpadkov iz obratov z industrijskim načinom proizvodnje in večjih aglomeracij ter objektov za promet z živalmi in živalskimi proizvodi.
Zbirališče živalskih odpadkov iz prejšnjega odstavka določita Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah in organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo in prometom živali oziroma živalskimi odpadki.	\
4.	člen
Redno higiensko in tehnično vzdrževanje in tekoče dezinfekcijo zbirališča za živalske odpadke, od-
preme, pribora in vozil veterinarsko higienske službe mora zagotoviti Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
Redno higiensko in tehnično vzdrževanje ter tekočo dezinfekcijo zbirališča za živalske odpadke, kakor tudi higiensko in tehnično vzdrževanje ter dezinfekcijo embalažnih enot za živalske odpadke v zbirališčih in zbirališčih iz 3. odstavka 3. člena mora zagotoviti posestnik živali.
5.	člen
Raztelesba živalskih trupel iz območja občine Šmarje pri Jelšah se opravlja v secirnici v Lahovni pri Celju.
Stalno službo za ugotavljanje vzroka pogina mora zagotoviti Veterinarski zavod Celje.
6.	člen
Dezinfekcijo objektov, opreme in pribora, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen, opravi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
7.	člen
Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah mora organizirati službo za sprejem prijav pogina živali ter na krajevno običajen način obvestiti o tem vse lastnike živali.
Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju živalskega trupla oziroma živalskih odpadkov v vozilo oziroma jih mora dopremiti do prevozne ceste, če je živalsko truplo ali odpadki na neprevoznem kraju.
VETERINARSKA HIGIENSKA SLUŽBA
8.	člen
Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah sprejema prijave poginov ali nastanka živalskih odpadkov:
—	zagotavlja redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta nastanka do zbirališča v Lahovni pri Celju,
—	opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet živali, zbirališč, vozil in drugih objektov,
—	po nalogu veterinarskega inšpektorja organizira lov živali brez lastnikov in neregistrirane pse oziroma pse, ki niso cepljeni proti steklini ter pse in mačke, ki se gibljejo brez nadzorstva,
—	zagotavlja oskrbo živali iz prejšnje alinee v določenem roku In oskrbo živali, za katere se sumi, da so zbolele za steklino.
Veterinarski zavod Celje opravlja za območje občine Šmarje pri Jelšah raztelesbo živalskih trupel za ugotovitev vzroka pogina, po potrebi odvzema in pošilja vzorce materiala v diagnostični zavod ter vodi sekcijski protokol in dokumentacijo o odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostične zavode.
FINANCIRANJE
9.	člen
Stroški za organizacijo in delovanje veterlnarsko-higienske službe in drugi stroški, ki nastanejo z odstranjevanjem živalskih trupel in odpadkov pri zasebnih rejcih in na javnih površinah se plačujejo iz proračuna občine Šmarje pri Jelšah.
Organizacije združenega dela in zasebni proizvajalci sami nosijo stroške za neškodVivo odstranjevanje živalskih trupel in odpadkov iz obratov z industrij-
sko proizvodnjo, kjer so vpeljane stalne transportne proge, kakor tudi iz obratov, kjer se vrši obdelava, predelava in promet živalskih proizvodov, (drugi odstavek 3. člena).
Vi|ino stroškov sporazumno določijo organizacije združenega dela in Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah kot izvajalec veterinarsko-higienske službe.
10.	člen
Vsa ostala vprašanja organizacije, ureditve in poslovanja veterinarsko-higienske službe na območju občine Šmarje pri Jelšah so urejena z medobčinskim družbenim dogovorom občin celjske regije
,	11. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja na območju občine Šmarje pri Jelšah veterinarski inšpektor SO Šmarje pri Jelšah.
12.	člen
Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 5. točke 62. člena, 3. in 7. točke
6.	člena, 65. in 66. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
KONČNA DOLOČBA
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-3/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. februarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
462.
Na podlagi Sik. <lena statuta občine Šmarje prt Jelšah (Uradni Ust SRS, št. 5/75) in predloga predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Šmarje pri Jelšah je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1980 ter družbenopolitičnega zbora dne 15. februarja 1980 sprejela
SKLEF
o poimenovanju cestnega odseka Podsreda—Senovo v
cesto Kozjanskega odreda
1
Cesta Podsreda—Senovo se poimenuje po Kozjanskem odredu in se odslej imenuje Cesta Kozjanskega odreda.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 34-1/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. februarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah *
Darko Bizjak 1. r.
463.
Na podlagi 1. točko 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80) in 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 28/74 in 10/75) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Šzharje pri Jelšah v
letu 1980
I. SPLOSNE določbe
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih pooblaščene za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni opraviti v letu 1980 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravlja Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah in obratne ambulante.
Veterinarski zavod in obratne ambulante so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah in obratne ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja ali preiskave. Prav tako morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
4.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved In ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naselju Rudnica — zaselek Zmajscla do 30. aprila 1980.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
5.	člen
Proti šumečemu prisadu se mora preventivno cepiti goveda pred odgonom na pasišča v kraju: Jerčin, Pristava, Korpule in Gaj. Cepljenje mora biti opravljeno 20 dni pred odgonom živali na paslšče.
Cepljenje. opravi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
6.	člen
Preventivno cepljenje psov, starih več kot 4 mesece, proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1980.
P$i, položeni do 31. avgusta 1980 morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1980.
Zaščitno cepljenje proti steklini opravi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši in brojlerjev proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela,
—	v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijami združenega dela,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah in obratna ambulanta Mesokombinat »Perutnina« Ptuj, obrat »Kooperacija«.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje s sevom Klapinziranega virusa opravi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
9.	člen
V letu 1980 je treba opraviti tuberkulinizacijo govedi v vseh gospodarstvih, ki niso bila turberkuli-nizirana leta 1978 in 1979. Tuberkulinizacija mora biti opravljena do 30. junija 1980, sanacija okuženih in na okužbo sumljivih gospodarstev pa mora biti opravljena do 31. decembra 1980.
Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
10.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
— z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer 1-krat na leto. Preiskave opravi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.
11.	člen
Čebelje družine vzrejcvalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, no-semavost in varoatozo.
Preglede opravi TOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah. Preglede na varoatozo opravi 21-vinorejsko-veterinarski zavod Celje. Vzorce je treba poslati do 31. marca 1980. ,
12.	člen
Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis je treba do 15. maja 1980 pregledati krape, ki se vla-
gaj o, prodajajo in prevažajo. Virološko je treba preiskati krape s kliničnimi znamenji in patološkimi spremembami, kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
Vzorce odvzame Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah.	(
Virološke preiskave opravi po predhodnem dogovoru Veterinarska fakulteta v Zagrebu.
13.	člen
prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah
VI.	poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). .
14.	člen
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-2/80-1
Šmarje pri Jelšah, dne 14. februarja 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Franc Mlaker 1. r.
VRHNIKA
464.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o organlzarUl, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe v občini Vrhnika
1.	člen
S tem odlokom se določa organizacija, ureditev in način poslovanja veterinarsko-higienske službe na območju občine Vrhnika.
Organizacija združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali ter organizacije, pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živalski odpadki (v nadaljnjem besedilu: posestniki živali) morajo preprečevati zdravju škodljive posledic.e, ki nastajajo pri poginu živali in morajo z živalskimi trupli, z deli živalskih trupel in drugimi živalskimi odpadki ravnati tako, da ni ogroženo, prizadeto ali moteno okolje, zdravje živali in ljudi.
2.	člen
Posestnik živali mora v določenih primerih takoj prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji, pogin živali in nastanek živalskih odpadkov.
Vzrok, ki je povzročil pogin živali, upravljalci lavnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsako živalsko truplo na javnih cestah.
3.	člen
Pooblaščena veterinarska organizacija mora zagotoviti redno odvajanje živalskih trupel od mesta pogina živali do zbirališča (objekta za obdukcijo In-
štituta za patološko marfologijo Ljubljana, Gerbičeva 60 in Tovarna beljakovinskih koncentratov).
Tovarna beljakovinskih koncentratov mora organizirati ostale transportne proge za zagotovitev rednega odvažanja živalskih odpadkov iz obratov z industrijskim načinom proizvodnje in večjih aglomeracij ter objektov za promet z živalmi in živalskimi proizvodi.
Redno higiensko in tehnično vzdrževanje in tekočo dezinfekcijo opreme, pribora in vozil veterinarsko higienske službe mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija, redno higiensko in tehnično vzdrževanje ter tekočo dezinfekcijo zbirališča, za živalske odpadke v klavnici pa Koteks Tobus Ljubljana.
4.	člen
Higiensko vzdrževanje in dezinfekcijo posod za živalske odpadke v zbirališčih iz tretjega odstavka
3.	člena mora zagotoviti organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živali, oziroma živalskih proizvodov.
5.	člen
Raztelesba živalskih trupel iz območja občine Vrhnika se opravlja v secirnici Inštituta za patološko marfologijo Ljubljana, Gerbičeva 60.
Stalno službo za ugotavljanje vzroka pogina v secirnici Inštituta za patološko morfologijo mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija
6.	člen
Dezinfekcijo objektov, opreme in pribora, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen opravila pooblaščena veterinarska organizacija.
7.	člen
Pooblaščena veterinarska organizacija mora organizirati službo za sprejem prijave pogina živali ter na krajevno običajen način obvestiti o tem vse posestnike živali (o dežurni službi, številki telefona ipd.).
Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju trupla v vozilo oziroma ga mora dopremiti do prevozne ceste, če je truplo na neprevoznem kraj'*
8.	člen
Veterinarska higienska služba pooblaščena od veterinarske organizacije, opravlja na območju občine Vrhnika naslednje naloge:
—	sprejema prijave pogina živali,
—	zagotavlja redno odvažanje živalskih trupel od mesta pogina do zbirališča,
—	opravlja raztelesbo živalskih trupel in ugotavlja vzrok pogina,
—	opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet živali, zbirališča, secirnic, vozil in drugih objektov veterinarskih organizacij,
—	po nalogu veterinarske inšpekcije lovi živali brez lastnikov in neregistrirane pse, oziroma pse, ki niso cepljeni proti steklini, ter pse in mačke, ki so brez nadzorstva,
—	zagotavlja za določen čas oskrbo živali iz prejšnje aiinec in živali, ki so sumljive na steklino,
—	vodi evidenco o razkužbah, poginih, sekcijski protokol in dokumentacijo o odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostične zavode.
9.	člen
Stroški za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel, za organizacijo in delovanje veterinarsko higienske službe ter drugi stroški po tem odloku se plačajo iz proračuna občine.
10.	člen
Vse druge zadeve organizacije, ureditve in poslovanja veterinarsko higienske službe za območje občine se urejajo z medobčinskim dogovorom med uporabniki in izvajalci veterinarsko higienske službe.
11.	člen
Pooblaščena veterinarska organizacija po tem odloku je veterinarska organizacija združenega dela, ki ima verificiran oddelek za ugotavljanje vzroka pogina in je določena z medobčinskim družbenim dogovorom za izvajanje veterinarsko higienske službe.
.	i
12.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska veterinarska inšpekcija.
13.	člen
Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 5. točke 62. člena, 3. in 7. točke 64. člena, 65. in 66. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in št. 2-43/78).
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradp nem listu SRS.
Št.3/3-010-022/79
Vrhnika, dne 27. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
465.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in 7/70) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79). je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 27. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o turistični taksi na območju občine Vrhnika
1.	člen
Na območju občine Vrhnika se za začasno bivanje turistov in potnikov plačuje turistična taksa. Turistična taksa se plačuje za največ 30 dni neprekinjenega bivanja na območju občine.
2.	člen
Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine, takso obračuna in pobere gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišče:
—	za nočitev v hotelih, motelih, penzionih in gostiščih 10 din,
—	za nočitev *v campingih in zasebnih sobah 5 din
Pobrano takso za pretekli mesec je treba nakazati do 5. v mesecu na ustrezen račun.
3.	člen
Delovne in druge organizacije ter zasebniki, ki odhajajo sobe, so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi z naslednjimi podatki:
—	priimek in ime turista,
. — število nočitev,
—	višina plačane takse.
4.	člen
Turistične takse so oproščeni:
—	otroci do dopolnjenega 15. leta starosti,
—	vojaški in mirnodobski vojni ter delovni invalidi,
—	vojaški in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju,
—	člani Zveze slepih Jugoslavije s spremljevalci in Zveze gluhih Jugoslavije,
—	udeleženci šolskih ekskurzij,
—	osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih,
—	tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in dajatev,
—	mladina, ki v skupinah prebiva v zanje organiziranih počitniških domovih,
—	člani počitniške zveze in zveze tabornikov.
5.	člen
Z denarno kaznijo 300 din se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, z denarno kaznijo
2.000	din pa pravna oseba, ki ne odvede ali ne odvede pravočasno turistične takse.
6.	člen
Za izvajanje tega odloka in nadzor skrbi upravni organ skupščine občine, pristojen za prihodke
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih taksah v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71, 10/79).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 3/2-010-015/78-80
Vrhnika, dne 27. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občipe Vrhnika
Vladimir Mejač 1, r.
ZALEG
466.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 4. člana zakona o družbenih svetih, 258. in 259. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) dogovora o oblikovanju družbenih svetov občine Žalec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 28. februarja 1030 sprejela
ODLOK
o družbenih svetih občine Žalec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi organiziranja družbenega vpliva na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskega sistema in nadaljnjega razvijanja organiziranih oblik demokratičnega sodelovanja in izmenjavo mišljenj med Skupščino občine Žalec in njenimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter interesnimi skupnostmi, se ustanovijo družbeni sveti občine Žalec
2.	člen
Družbeni sveti občine Žalec dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in za pripravo odlokov, samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov ter drugih aktov ter obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politike in izvrševanjem zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov
II.	DRUŽBENI SVETI OBČINE
3.	člen
Družbeni sveti občine Žalec so:
—	družbeni svet za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje
—	družbeni svet za razvoj samoupravnega političnega sistema
—	družbeni svet za gospodarjenje s prostorom in varstvo okolja
4.	člen
Družbeni svet za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje obravnava vprašanja, ki se na-našajo zlasti na:
—	izvajanje ekonomske in socialne politike
—	uveljavljanje družbenega planiranja
1— uresničevanje skupnih planskih ciljev v občini
—	izvajanje družbenih planov v občini in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
—	obravnavo drugih vprašanj v zvezi z uresničevanjem ekonomske in socialne politike
V svet delegirajo delegate naslednji udeleženci v delu družbenega sveta:
—	podpisniki dogovora o družbenih svetih občine Žalec
—	samoupravne interesne skupnosti s področja VzEoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, telesne kulture, zdravstvenega varstva, social-nega varstva, komunalne dejavnosti, varstva okolja, urejanja stavbnih zemljišč, požarnega varstva
—	samoupravna interesna skupnost za napredek gospodarstva v občini
medobčinska gospodarska zbornica Celje
5 člen
Družbeni svet za razvoj samoupravnega političnega sistema obravnava vprašanja, ki se nanašajo zlasti na:
razvoj družbenopolitičnega sistema v občini
ustavno preobrazbo občine in krajevnih skupnosti
—	samoupravno organiziranost in samoupravne odnose
—	druga vprašanja, ki so pomembna za razvoj samoupravnega političnega sistema v občini
V	svet delegirajo delegate naslednji udeleženci v delu družbenega sveta:
—	podpisniki dogovora o družbenih svetih občine Žalec
—	samoupravne interesne skupnosti, katerih zbori po določilih ustave enakopravno odločajo z zbori občinske skupščine.
6.	člen
Družbeni svet za gospodarjenje s prostorom in varstvo okolja obravnava vprašanja, ki se nanašajo zlasti na:
—	politiko urejanja in uporabe prostora
—	usmeritev zemljiške, komunalne, urbanistične, stanovanjske in prometne politike
—	izvajanje urbanističnega programa in prostorskega plana občine
—	varstva okolja.
V	svet delegirajo delegate naslednji udeleženci v delu družbenega sveta:
—	podpisniki dogovora o družbenih svetih v občini Žalec
—	komunalna interesna skupnost Žalec
—	stavbna zemljiška skupnost Žalec
—	kmetijska zemljiška skupnost Žalec
—	interesna skupnost za varstvo okolja Zaiec
—	samoupravna stanovanjska skupnost Žalec
—	temeljna vodna skupnost Žalec
— Komunalno podjetje Žalec
— Zavod za načrtovanje Žalec.
7.	člen
V	delu družbenega sveta lahko sodelujejo tudi drugi organi, organizacije ali skupnosti, ki niso udeleženci v delu sveta pa tudi posamezniki, če svet smatra, da bi bilo njihovo sodelovanje koristno za delo sveta.
8.	člen
Družbeni svet ima predsednika, ki ga izvoli družbeni svet na predlog udeležencev v delu sveta
Z aktom o izvolitvi predsednika družbenega sveta se določi tudi čas trajanja njegove funkcije.
Predsednik družbenega sveta ima lahko tudi namestnika, ki ga določijo udeleženci v delu sveta.
Predsednik družbenega sveta sklicuje in predseduje seji sveta, predlaga dnevni red seje in opravlja druge naloge za katere ga pooblasti svet.
Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik občinske skupščine.
9.	člen
Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo stalni delegati podpisnikov dogovora o družbenih svetih občine Žalec.
Koordinacijski odbor vodi predsednik družbenega sveta. Koordinacijski odbor skrbi za pripravo sej sveta, za izvajanje sklepov sej sveta, odloča o sodelovanju delavcev strokovnih in drugih organizacij, samoupravnih organizacij in skupnosti ter znanstvenih in drugih javnih delavcev pri delu sveta ter opravlja druge organizacijske zadeve, ža katere ga pooblasti svet.
10.	člen
Družbeni svet pošlje svoja mnenja in stališča udeležencev v delu sveta in drugim organom in organi-
zacijam, ki so odgovorne za pripravo sklepov oziroma za odločitve o zadevah, na katere se mnenja in stališča nanašajo.
Če udeleženci v delu sveta oziroma organi in organizacije iz prejšnjega odstavka ne sprejmejo mnenj in stališč družbenega sveta, so o tem dolžni obvestiti družbeni svet.
11.	člen
Vsi udeleženci v delu sveta so za svoje delo, podana mnenja in predloge v delu sveta, družbeno odgovorni.
12.	člen
Strokovne službe udeležencev v delu družbenega sveta in občinski upravni organi, v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, so dolžni opravljati strokovne naloge za potrebe družbenega sveta ter mu zagotoviti potrebne podatke, dokumentacijo in druge: informacije, s katerimi razpolagajo.
13.	člen
Družbeni svet dela na sejah.
Družbeni svet lahko za proučitev posameznih zadev ustanovi delovne skupine, komisije ali druga delovna telesa.
III.	POGOJI IN NAČIN DELA
T4. člen
Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu. S poslovnikom natančneje določi organizacijo in način dela, uresničevanje jevnosti dela družbenega sveta, način rednega dogovarjanja med udeleženci v delu sveta in druga vprašanja, ki so pomembna za delo sveta.
15.	člen
Strokovna in administrativna opravila za družbene svete občine Žalec opravljajo strokovne službe ter občinski upravni organi, v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava posamezni družbeni svet.
16.	člen
Sredstva za delo družbenih svetov občine Žalec se zagotovijo vsako leto v proračunu občine Žalec
IV.	KONČNA DOLOČBA
17.	člen
Družbene svete pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja ustanovi občinska skupščina z odlokom.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-6/79-1/1	t,
Žalec, dne 28. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
467.
Skupščina občine Žalec je enakopravno s pristojnimi skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na podlagi 4. člena zakona o
osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v«.letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS ,št. 39/74, 5/75, 29 75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78, 30/78 in 38/79), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) ter 174. in 181. člena statuta občine Za'cc (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34/79) na sejah zborov dne 28. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanj?
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, ki niso sklenili samoupravni sporazum o temeljih planov samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja občine Žalec plačujejo v obdobju od 1. marca do 31. decembra 1980:
1.	prispevek iz osebnega dohodka:
—	po stopnji 1,49 za občinsko skupnost otroškega varstva,
—	po stopnji 5 33 za občinsko izobraževalno skupnost,
—	po stopnji 1,01 za občinsko kulturno skupnost,
—	po stopnji 0,02 za občinsko telesnokulturno skupnost,
—	po stopnji 0,84 za občinsko skupnost socialnega skrbstva,
—	po stopnji 8,39 za občinsko zdravstveno skupnost.
2.	prispevek iz dohodka:
:— po stopnji 1,85 za občinsko zdravstveno skupnost,
—	po stopnji 0,20 za občinsko skupnost za zaposlovanje.	>
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 da-
Odlok o določitvi prispevkov za zadovoljevanj® skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja (Uradni list SRS, št. 2/80) sc uporablja za obdobje od 1. januarja 1980 do 29. februarja 1980.
St. 420-1/80-2/6
Žalec, dne 28. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet inž. 1. r'
468.
Skupščina občine 2alec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, 19/78 in 34/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti1 dne 28. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske IV. b Polzela
, 1. člen
Zazidalni načrt stanovanjske soseske IV. b Polzela, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske IV. b Polzela (Uradni vestnik Celje, št. 30/68) se dopolni v tem, da se na parceli št. 928/168 k. o. Polzela določi lokacija za gradnjo stanovanjske hiše.
2.	člen
Dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske IV. b Polzela, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v oktobru 1979 pod, št. 18-56/79 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-53J-/78-6'
Žalec, dne 28. februarja 1980.
Predsednik
»	Skupščine' občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet inž. 1. r.
469.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) In 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1980 sprejela
ODLOK
0 spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta vikend naselja v Malih Braslovčah
1.	člen
Zazidalni načrt vikend naselja v Malih Braslovčah Rfradni list SRS, št. 13/71) se spremeni in dopolni v tetn, da se na parcelah št. 449/42, 449/131 in na južnem delu parcele št. 449/87 k. o. Male Braslovče določi lokacija za gradnjo treh počitniških hišic.	,
2.	člen
Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta vi-*6r>d naselja v Malih Braslovčah, ki jo je izdelal za-v°d za načrtovanje Žalec v septembru 1979 pod št. 18-52/79 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS.
St. 350-9 79-6
Žalec, dne 28. februarja 1980.
Prelsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet inž. 1. r.
470.
Skupščina občine Žalec je na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 81. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73, 13/74, 2/75 in 8/75) in 174. člena statuta občine Žalec (tlradni list SRS, št. 19/78 in 34/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o ustanovitvi zavoda za načrtovanje
Žalec
1. člen
V odloku o ustanovitvi zavoda za načrtovanje Žalec (Uradni list SRS, št. 17/75, 4/77 in 13/79) se 1. členu dodajo naslednje alinee:	•
»— kopiranje vseh vrst načrtov za lastne potrebe in potrebe drugih, fotokopiranje in razmnoževanje vseh vrst' kopij in matric za lastne potrebe in potrebe drugih, razen načrtov, ki so v pristojnosti geodetske uprave,
—	izdelava investicijskih programov na področju gospodarstva in negospodarstva,
—	naročanje in prodaja načrtov vseh vrst,
—	kontrola tehnične dokumentacije.«
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/79-6
Žalec, dne 28. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet Inž. L r.
471.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 30. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34/79) na seji zbora združenega dela, zbora krajevne skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1980 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Celju ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Celju
I
V prvi. alinei I. točke sklepa o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Celju ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Celju (Uradni list SRS, št. 21/78) se črtajo besede »in Šentjur pri Celju«.
Za peto alineo I. točke so doda nova šesta ali-nea, ki se glasi:
— enoto v Šentjurju pri Celju, s sedežem v Šentjurju pri Celju za območje občine Šentjur pri Celju.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-1/80-2/2
Žalec, dne 28. februarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet Inž. 1. r.
472.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec na 10. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. februarja 1980 sprejela
SKLEP
O uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi strošk*
1
Preživnine, določene do 31. 12. 1978 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 24 odstotkov od 1. 3. 1980 dalje
2
Preživnine, določene v letu 1979, se od 1. marca 1980 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenih odstotkov glede na čas kdaj so bile določene in sicer
če so določene
"/o
do konca	januarja 1979	za	24
do konca	februarja 1979	za	22
do konca	marca 1979	za	20
do konca	aprila 1979	za	18
do konca	maja 1979	za	16
do konca	junija 1979	za	14
do konca	julija 1979	za	12
do konca	avgusta 1979	za	10
do konca	septembra 1979	za	8
do konca	oktobra 1979	za	6
do konca	novembra 1979	za	4
do konca	decembra 1979	za	2
3
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 56-28/79-3/1
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec
Jože Zajc, dipl. pravnik 1. r.
POPRAVEK
.. V sklepu o dopolnitvi sklepa o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva za obdobje od 1. aprila do 31. decembra 1979, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 5/80 z dne 29. februarja 1980 je na koncu prvega odstavka 15. a člena pomotoma vpisana skupna prispevna stopnja 8,87 namesto pravilne, ki znaša 9,40; na koncu drugega odstavka 15. a člena pa znaša prispevna stopnja 8,14 in ne 6,53.
Ljubljana, dne 3. marca 1980.
Regionalna zdupvstvena skupnost Ljubljana strokovna služba
POPRAVEK
V odredbi o ocenjevanju gostinskih obratov (Uradni list SRS, št. 5/80, z dne 29. februarja 1980) se 3. člen odredbe pravilno glasi:
»V skladu z merili za ocenjevanje gostinskih obratov se vsi gostinski obrati ocenjujejo s točkami od 1 do 153. Gostinski obrati se glede na doseženo število točk razvrščajo v tri razrede in sicer:
od 101 do 133 točk — prvi razred -r vzorno urejeno gostišče,
od 71 do 100 točk —drugi razred — dobro urejeno gostišče,
od 1 do 70 točk — tretji razred — zadovoljivo ure' j eno gostišče.
Oddelek za gospodarsko upravne zadeve SO Brežice
POPRAVEK
V 3. členu Zadnjega odstavka sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sp. Slivnica (Uradni list SRS, št. 4/80), se številka žiro račun pravilno glasi 50130-842-009-200-843.
Predsednik
sveta skhpščine krajevne skupnosti Sp. Slivnica
Jože Vovk 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o tarifah vodnega prispevka za leto 19®® (Uradni list SRS, št. 2/80 dne 25. januarja 1980) se v prvem odstavku 3. člena letnica 1979 nadomesti letnico 1980.
Predsednik skupščine: Območne vodne skupnosti Drava , Maribor
Peter Planinšec, dipl. inž. 1. r.
VSEBINA
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
Stran
373.	Odločba o razveljavitvi uradnega popravka sklepa
izvršnega sveta Skupščine občine Tolmin o skupinski lokacijski dokumentaciji	403
374.	Odločba o razveljavitvi določb pravilnika o delov-
nih razmerjih OZD Splošne plovbe Piran in o ugotovitvi, da določba samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu iste OZD ni bila v skladu z zakonom	403
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Stran
337. Odlok o prispevku za kulturo v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	437
398.	Odlok o določitvi prispevka za otroško varstvo v
letu 1980 zavezancem, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	437
399.	Odlok o prispevku za izobraževanje v letu 1980, ki
ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	437
400 Odlok o prispevku za zaposlovanje, ki ga za leto 1980 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	437
373. Odlok o spremembah odloka 'o kompenzaciji proizvajalcem kruha	410
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
376.	Pravilnik o programu in preizkusu znanja delavcev
geodetskih organizacij	4N)
377.	Sklep o ugotovitvi poprečnega izplačanega mesečnega osebnega dohodka po panogah dejavnosti na delavca v SR Sloveniji za obdobje Januar—september leta
1979	412
378.	Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 do
1980	413
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
379.	Samoupravni sporazum o spremembi In dopolnitvi
samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev pri regionalni zdravstveni skupnosti Celje za financiranje določenih dejavnosti (Celje)	415
380.	Sklep o izvajanju konkretnih stabilizacijskih in re-■trikcljskih ukrepov na področju zdravstva (Celje) 416
381.	Sklep o dopolnitvi sklepa o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost (Uradni
list SRS, št.	1/80) (Celje)	418
382.	Ugotovitveni	sklep (Celje)	418
383.	Ugotovitveni	sklep (Celje)	419
384.	Sklep o spremembi sklepa o prispevnih stopnjah,
določitvi višine prispevkov In osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1980 (Novo mesto)	419
385.	Sklep o začasnem zadržanju osnove za denarna
nadomestila in povračila (Ravne na Koroškem)	419
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
401.	Odlok o prispevku za zdravstveno varstvo v letu
1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega	sporazuma (Celje)	437
402.	Odlok o zazidalnem načrtu za območje industrijskega
kompleksa	v	naselju Lož (Cerknica)	438
403.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroš-
kih komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica	438
404.	Odlok o turistični taksi na območju občine Cerknica 438
405.	Sklep o pooblastitvi »Komunale« Cerknica za oprav-
ljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja	za	območje občine	Cerknica	439
406.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Grosuplje)
407.	Odlok o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin (Grosuplje)
408.	Odlok o ustanovitvi družbenih svetov v občini Grosuplje	441
409.	Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske	službe (Grosuplje)	442
410.	Odlok o komunalni	taksi (Grosuplje)	444
411.	Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1980	444
412.	Odlo.t o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje
komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma za	leto	1980	(Idrija)	445
413.	Odlok o subvencioniranju stanarin v občini Idrija 445
414.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Idrija)	446
415.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spre-
membe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča (Kamnik)	446
416.	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po za-
konu o dedovanju kmetijskih zemljišč In zasebnih gospodarstev —	kmetij	(Kamnik)	447
386. Samoupravni sporazum o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske In kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju ljub-
ljanskih občin	420
387. Pravilnik o pogojih In merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj	423
S*. Odlok o najvišjih stanarinah na območju Ijubljan-
•*lh občin (Ljubljana)	430
3*8. Sklep o spremembi' sklepa o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane	431
390.	Sklep o soglasju k cenam storitev za obvezno deratizacijo na območju mesta	Ljubljane	431
391.	Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o določitvi najvlšje ravni cen	(Ljubljana)	431
° spremembah In dopolnitvah odloka o dav-k,h občanov v občini Brežice	432
3J3. Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje programov samoupravnih Interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Brežice za obdobje od fiatu do 31* 12. 1980 za tiste, ki niso sprejeli do-atKov k samoupravnim sporazumom o temeljih pla-*.®vx 2a obdobje 1976—1980 za leto 1979 in 1980 (Bre-*lce>	432
394. Odlok	o proračunu občine Celje za leto 1980 (Celje) m
’ Odlok o prispevku za socialno skrbstvo v letu 1980.
• ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega	sporazuma	(Celje)	nr,
3»is. Odlok o nrtsoevku za telesno kulturo v letu 1980, ra pltičujelo zavem*cl, ki niso sklenili samoupravnega	sporazuma	(Celje)	436
417.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o pooblastitvi delovnih organizacij za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja (Kamnik) 447
418.	Sklep o Javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
za območje zazidalnega otoka BS-3 Novi trg — Kamnik	447
419.	Sklep o Javni razgrnitvi spremembe zazidalnega na-
črta za območje zazidalnega otoka B9-2 Perovo Kamnik	448
420.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do
31. marca 1980. leta (Kočevje)	448
421.	Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o uvedbi
samoprispevka za Izgradnjo prostorov, potrebnih usmerjenemu izobraževanju v občini Kočevje	448
422.	Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o samopri-
spevku za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov In objektov družbenega standarda v občini Kočevje	449
423.	Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi
najvišjih ravni cen (Lenart)	449
124. Odredba o programiranih preventivnih cepljenjih In diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Lenart v letu 1980	449
125. Odlok o uvedbi občinskega samoprispevka za financiranje gradnje šolskih, telesnokulturnih, zdravstvenih objektov otroškega varstva, kinogledallške dvorane in posebnih programov v krajevnih skupnostih na območju občine Litija	451
'26 Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti
kmetijskega zemljišča ali gozda (Litija)	45t
Stran
Stran
427.	Sklep o podaljšanju javne razgrnitve osnutka spremembe dela urbanističnega načrta Litija in Šmartno
z Ustjem	453
428.	Odredba o preventivnih cepljenjih In diagnostičnih
preiskavah v letu 1980 (Litija)	453
429.	Sklep o vrednosti točke za stanovanja v družbeni
lastnini, zgrajena pred 31. 12. 1979 (Litija)	454
430.	Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč (Ljubljana Bežigrad)
431.	Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture (Ljubljana Center)
432.	Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture (Ljubljana Center)
433.	Odlok o spremembi odloka o določitvi stopenj prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja (Ljubljana Center)
434.	Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na podroČ7 ju vzgoje in Izobraževanja (Ljubljana Center)
435.	Odlok o spremembah odloka o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva (Ljubljana Center)
43G. Sklep o Javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
za zazidalni otok CS-5 »Prule« (Ljubljana Center) 457
437.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za zazidaln« otok CS 101 »ob llradeckega cesti« (Ljubljana Center)
438.	Sklep o Javni razgrnitvi osnutka sprememb In dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/20 »Zabjak« (Ljubljana Center)	457
439.	Odlok o določitvi stopenj prispevkov za financiranje programov sam.»upravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Mo-ste-Polje v letu 1990	458
tev za območje zazidalnega načrta Naselja Gornji
grad (Mozirje)	466
452.	Odlok o prenehanju lastninske pravice In drugih pra-
vic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev za območje zazidalnega načrta Podvrh« II Mozirje in zazidalnega načrta obrtne soseske VI. v Mozirju	467
453.	Odlok o ukinitvi nekaterih skladov	občine	Mozirje	468
454.	Statutarni sklep o spremembi statuta	občine	Mozirje	468
455.	Odlok o zazidalnem načrtu soseske »Blagovna« (Šentjur pri Celju)	463
456.	Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih
pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju industrijske cone v Šentjurju (Šentjur pri Celju)	469
457.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Šentjur pri Celju)	470
458.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb v občini Šmarje pri Jelšah v I. trimesečju 1980 (Šmarje pri Jelšah)	470
459.	Odlok o družbenih svetih v občini Šmarje pri Jelšah	470
460.	Odlok o občinskih blagovnih rezervah (Šmarje pri
Jelšah)	473
461 Odlok o organizaciji, ureditvi In poslovanju veterinarsko higienske službe v	občini	Vrhnika	477
462.	Sklep o poimenovanju cestnega odseka Podsreda-Se-
novo v cesto Kozjanskega odreda (Šmarje pri Jelšah)	475
463.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah na območju občine Šmarje pri Jelšah v letu 1980	476
464.	Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe v	občini	Vrhnika	477
465.	Odl^k o turistični taksi na območju občine Vrhnika	478
466.	Odlok o družbenih svetih	občine	Žalec	478
410 Sklen o 1a\rni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območie SS 13 (delno) In SS K 6 (Poljane) (Ljubljana Šiška)	459
441.	Odlok o ustanovitvi družbenega" sveta za družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik	459
442.	Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalcev
občine Ljubljana Vlč-Rudnlk	460
443.	Odlok o spremembah’ odloka o posebnem občinskem prometnem davku v obč«ni Ljubljana Vič-Rudnik 460
444.	Odlok o prispevkih in prispevnih stopnjah za finan-
ciranje samoupravnih Interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti ▼ občini Logatec	161
445.	Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi
najvišjih ravni cen (Logatec)	461
446 Odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Mozirje	461
447.	Odlok o določitvi stopnje za obračun obveznosti zdru-
ževanja sredstev rezerv TOZD in enovitih DO s področja gospodarstva občine Mozirje	463
448.	Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti
kmetijskih in gozdnih zemljišč (Mozirje)	464
467.	Odlok o določitvi prispevkov za zadovoljevanje skup-
nih potreb na področju otroškega varstva, Izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja	(Žalec)	480
468.	Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta stanovanjike
sosesko iv b Polzela (Žalec)	*81
469.	Odlok o spremembi In dopolnitvi zazidalnega načrta,
vikend naselja v Malih Braslovčah (Žalec)	481
470 Odlok o dopolnitvi odloka o ustanovitvi zavoda za
načrtovanje Žalec	481
471.	Sklep o Uopomitvi sklepa o določitvi enot. števila
sodnikov In števila sodnikov porotnikov Temeljnega* sodišča v Celju ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega Javnega tožilstva v Celju (Žalec)	481
472.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Žalec)	482
— popravek sklepa o dopolnitvi sklepa o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi višine prispevkov In osnov za financiranje zdravstvenega varstva za obdobje od 1. aprila do	31. decembra 1979	482
449.	Odlok o prispevku za pospeievanje kmetijstva v občini Mozirje	463
450.	Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom
(Mozirje)	465
—	Popravek odredbe o ocenjevanju gostinskih obratov (Brellce)
—	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka
na območju krajevne skupnosti Sp. Slivnica	482
«51. Odlok o prenehanju lastninske pravice In drugih pravic na zemljlfčlh, namenjenih za kompleksno gradi-
— Popravek sklepa o tarifah vodnega prispevka za leto mo (Maribor)
«*«
Izdajo Časopisni zavod Uradni Usi SRS - Direktor in odgovorn. urednik Milan Blber — Tiska tiskarne Tone Tomčlč. vsi v Ljubljani — Naročnine za leto l»8(i 340 din. Inozemstvo 500 dl n - Reklamacije se upoštevajo '► mesei dnt dc izidu vsake Številke - Uredništvo In uprava Ljubljana Greaoieičeva Ifia poštni predal nv vii reletor« direkt u ,iedni#tvu uprava In knjigovodstvo 50 701 prodaja preklici In naročnine 53 570 - Zirc račun 50100 «03 10353 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SH Slovenije št 451 175