10; v a t o I i i 1 ■ i p 1 « fi • n a ■ D t O T I » I S T E V. 47. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« L E 1 O 43 V LJUBLJANI, DNE 19. NOVEMBRA 1930 Ceua 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi io dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Položaj našega kmeta. (lovor načelnika TKZ Janeza Brodarja. >,Odzvali ste se v tako velikem številu, da je to popolnoma razumljivo, kajti danes so .časi, ki ih ravno kmetje najbolj občutimo. Toliko članov e ni bilo nikdar navaočno na naših občnih zborih. Vendar je vsak prišel zato, da se tukaj po-razgovorimo o naših načrtih za bodočnost, kako delati bi si pomagati, da bo omogočano življenje na naših posestvih na deželi. Hočem kratko ozna-Jili sedanje stauje za kmetski slan. Vzrok kriz je v tem, da vse, kar naš kmet prideluje, mi skoraj aif vredno in je pod ceno, kar pa kmet potrebuje, Je pretirano drago. (»Res je! ) Tako je v par besedah osnačena naša kriza. Cena kmetskili pridelkov. Poiskal sem nekaj uradnih podatkov, na podlagi katerih moremo po primerjavi cen pred vojno videli, kako so se cene spremenile. Produkti, ki jih prideluje naš kmet, niso v nobenem pravem sorazmerju s produkti, ki jih mora kmet kupovati. Po teh podatkih beste spoznali, kje je kriza, zakaj otstoji in da res obstoji velika gospod,ir-s!;a kmetijska kriza. Cene živine nam to zelo na-7.0 n io povedo. Ceoua volov iz leta li)13., izražena v današnji valuti, bi morala biti 10.20 Din, današnja cena pa je 8 do 10 Dim, krave 9.40, danes pa 4 do 7 Din, prašiči po predvojni pariteti 13.40, danes 10 do 12 Din, pšenica 2.55, danes 2.05, rž 2.23, dime« 1.(50, ječmen 2.10, danes 1.70. Oves bi po cenah iz leta 1013. moral danes stati 2.30, stane pa samo 1.90. Moka bi morala stati 3.88, »tane pa 3.50. Fižol 4.07, stane pa 8. Krompir 1.10, stane pa 0.50. Smaekov les (hlodi) bi morali »tati 242 dinarjev, stanejo pa 180. Poleg tega imamo Se mleko, mlečne izdelke in vino, ki imajo približno iste cene kakor pred vojno. Vino v vinskih krajih pa se ne more prodati, kakor bi ljudstvo želelo, da bi moglo priti do najpotrebnejšega denarja. Kmetijska kriza je svetovna. Naša dolžnost je, da današnji občni zbor apelira na našo vlado, da pomaga v stvareh, ki bi se dale v naši državi izboljšati in ki bi ublažile luni o krizo. Smo agrarna država in pridelujemo vsega dqma v večji meri, kakor pa doma za domači trg potrebujemo Statistika naše zunanje trgovine nam pove, da se kljub temu, da pridelamo doma dovolj življenjskih potrebščin, vendarle uvaža za težke milijone tisto Mago, ki ga doma ne moremo prod.'.'.i. Navesti hočem nekaj zgledov: Tuj uvoz. V letu 1920 smo uvozili ječmena za 18 milj. dinarjev, koruze za 48 milj., ovsa za 2 milj., ltrom-»irja za HO milj (Klici: »Mi ga pa ne moremo profile), zelja za 2 milj., čebule za.3 milj.,-repična olja za i milj., masti za 24 milj. in loja za milj. Din Iz teh uradnih podatkov ie razvidno, da bi se dalo glede naše strašne gospodarske krize nekaj odpomoči. Vlado bi opozorili, da stori potrebne korake, da naj vsaj tistega blaga ne uvažamo, ki ga naS kmet za nobeno oono ne more prodati. Kar kmet kupuje. Oglejmo si cene tistega blaga, ki ga naš kmet potrebuje. Ta stran kmetijske krize je posebno zanimiva. Železo v palicah je stalo 1. 1918. 100 kg 249.70 Din, današnja cena pa je 850 Din, lito železo prej 275 Din, danes 880; mlatita! stroji leta 1913. 2.100 Din, danes 3200, slamoreznice leta 1913. 2000, danes 8000 Din, geplji prej 1700, danes 2900. Stavbne potrebščina: opeka prej 844, danes 500 do 000 Din, cement prej 41.20, danes 58. Ma-nufakfcura: angleško sukno leta 1918. 110—154— 198, danes pa 850—400—450, češko sukno 44—56— 66, danes pa 80—120—170. Približno isto razmerje je pri drugih cenah blaga. Iz navedenih podatkov, ki predstavljajo naše glavne kmetijske potrebščine, je razvidno, da »o cene nesorazmerno višje kakor predvojne. Vse tisto, kar kmet prideluje, ima mnogo nižje cene kakor preje. Narobe pa opažamo pri življenjskih potrebščinah, ki jih kmet kupuje, povišanje. Kava je stala popreje 1712 Din za 100 kg, danes 4000, sladkor 9.70 1 kg, sedaj 12 do 14 Din. Po vsem tem je današnja kmetijska gospodarska kriza za nas popolnoma razumljiva. Te Številke nam tako jasno govorijo, da je zastonj zgubljati vsako drugo besedo. Ce te številke preračunate, se na prvi mah vidi, da je današnja kriza tako velika, da je ne vzdržljiva in da je propast naših kmečkih posestev neizbežna, če se temu ne odpomore. Zakaj ne padajo cene industrijskih produktov vzporedno s cenami kmetijskih pridelkov in obratno? Moje mnenje je, da se pri nas premalo ščiti naš kmetski stan. Zato bomo predlagali resolucije, s katerimi se bomo obrnili na vlado, da čim prej in bolje zaščiti naše kmetske interese. Ta kriza pa se ne bo poznala samo na naših kmetijah, ne samo v žepu kmetskili gospodarjev, marveč bo polagoma prešla tudi na druge stanove. Že čujemo tožbe od industrijalcev, obrtnikov in trgovcev, da sj; blaga ne prodaja več tako, ker ni odjpmnlcev-kmcstoi^"Zato je še toliko bolj upravičeno, zahtevati od vlade, da bi storila potrebne korake, da prepreči večjo in nevarnejšo krizo, ki bi povzročila narodu in državi velikansko škodo, če se ne odpomore glavnemu stanu, ki je podlaga vsem drugim, kmetskemu stanu. (Ploskanje.) Davki. Z dežele čujemo, da davčni uradi razpošiljajo položnice za plačevanje davkov, da pa kmetje ne moremo plačati, ker nismo prodali pridelkov in ith ne moremo prodati tudi za nizke cene ne, da bi zadostili državljanski dolžnosti plačevanja davkov, v kateri je bil naš kmet tako točen. (Pritrjevanje in ploskanje.) Večjemu številu kmetov preti ru-bežen in nasilna izterjava davkov. Zato bomo v resoluciji sklenili in apelirali na vlado, da rok za plačevanje davkov podaljša do novega leta in da omogoči zvestim kmetom naSe države, da zamore-mo plačati davke, ker 6ino vedno in ve9tno vršili (pritrjevanje)', da se ue bo nalagala nepotrebna sramota na glave naših kmetov. Poleg navedenega tlačijo našega kmeta še druge stvari, glede katerih imamo dolžnost, da jih omenimo. Nekatere obremenitve so vzrok, da se poslabšuje že itak slabo stanje našega kmeta. Vemo, da je izšel novi' šolski zakon, ki izredno težko obremenjuje naše. občine. Občine, ki bo imele 100% doklade, jih imajo danes 200% ali še več. Tudi glede tega se bomo obrnili na vlado, da nam ta težki jarem olajša. Z ustanovitvijo banovin smo dobili precejšnja bremena v letošnjem bauovinskens proračunu. Ko smo v svoji strokovni organizaciji izvedeli za te obremenitve, smo šli takoj v deputacijd k banu ter ga prosili, da v prihodnjem banskem proračunu kolikor mogoče omili šest banovinskih davkov, ki jih predpisuje letošnji banovinski proračun. Dalje smo ga prosili, da hi se letošnji prihranki uporabili za pospeševanje kmetijstva. (Pritrjevanje.) Mestne trošarine. Dotakniti se morem nekaterih davkov, ki jih nalagajo nekatere mestne občine, predvsem ljubljanska. Letos ue moremo prodati krompirja skoro za nobeno ceno. V Ljubljani moramo plačali nič manj kakor eno desetino od vrednosti užitnin-sl doma za služkinje.) Majhne so n£ša slovenske kmetije. Celo največji gruniarji so proti posestnikom v južnih delih države navadni bajtarji. Ni čudno torej, da pred marsikaterega skrbnega cčeta s številno družino pa z mali?« posestvom sfopa težko vprašanja, kako spraviti k poštenemu kruhu svoje otroke, zlasti hčere. Vse ne morejo cs-aii - a domu, mnogokrat niti v domači ali vsaj sosedni župniji v službi na kmetih. V mesto morajo. Na Gorenjskem jih mnogo, morda že preveč, zapesle tovarne. Dolenjska, bivša Štajerska tovaren nima, vsaj razmeroma toliko ne. Tako odhaja zlasti v Zimskih mesecih, ko dninarskega dela na kmetih prinanj-kuje, dan za dnem mnogo deklet z dežele v mesto: v Ljubljano, Maribor, pa tudi v Zagreb, Belgrad itd. Največkrat si najdejo kruha kot služkinje. Kakšen je njihov položaj? Dekle odide zdoma največkrat na slepo srečo, ne da bi imela zagotovilo, da že prvi dan nastopi službo. Neredkokrat je brez denarnih sredstev. In kot sirota se znajde sredi tujega mesta, sredi tujih ljudi. Po cele ledne ne dobi službe ali pa mora prijeti za tako skromen zaslužek, da je izrabljanje oeividno. Posebno težko pa je priti do boljšega položaja tisti, ki ni prinesla zdoma nikake gospodinjske izobrazbe. Nevajeno dela pri gospodi pehajo iz službe v službo. Pogostna brezposelnost ji izčrpa zadnje prihranke, ako pa se pridruži še bolezen, potem niir.a beliča niti za zdravila niti prostora, kamor bi legla. Koliko pa je starih onemoglih, ki so v službah pustile svoje moei, pa zanje nima prostora niti mestna ubožniea. Da marsikatero pritira tak beden položaj na opolzka pola, na rob obupa, da, celo do samomora, je razumljivo tembolj, ako ji po nesrečnih opoliščinah v službi ni bila dana niti prilika obiskovati službo božjo. In vendar so la dekleta prav tako kri z dežele, ki je ne smemo pustiti zastrupljati ako hočemo, da ostane celotno slovensko telo zdravo. Za delavke, ki so zaposlene v tovarnah, n. pr. v Tržiču, pa sicer brez doma, je krščanska usmiljenost zgradila lep dekliški dom, pred nekaj dnevi smo čitali v Slovencu«, da se v Kranju zgradi za delavke sličen dom. Prav je tako. In le pozdravljati je stremljenje tistih, ki si prizadevajo našim delavskim dekletom ohraniti poštenje in jim nuditi stanu primerne izobrazbe, toda ali naše služkinje po mestih ne zaslužijo stičnega doma, doma za čas brezposelnosti, za čas bolezni, za starost, a* uutiioa so i> liscu LEKARNAH in DKOOURUAH Zoper bolezni v ledjih rabile SLGAN-OV L1NINENT Zaluij bi trpeli neznosne bolečine, ko se jih lahko izoebile z. nekoliko SLGAN-OVEGA LINIMENTA! SLOAN-A ni Irebn vlirati, ker sam prodira v kožo, ogreva in pomirja bolna mesla preganjajoč bolečine. Imejte vedno po eno steklenico v rezervi. Uporabljanje enostavno. Ne može kože. Uporabljajte SLOAN zoper revmatizem, išias, bolečine v ledjih, ledvične bolezni, izvinjenja in konfuzije ter zoper mišične bolezni vseh vrst. SLOAN-ov LIN1MENT preganja bolečine doma, ki bi jim bil hkrati šol« kjer bi se učile vsega, česar potrebujejo pri gospodinjstvu- šhunja, likanja kuhanja itd. Da 1 je potrel a nujna, kaže. za&-«nc zavetišče, : ki so si ga osnovale služkinje v Ljubljani i v pr,.-tonli zavoda čč. sester \ .Slomškovi ulici. Preko tisoč deklet je tu i.c v letošnjem letu jiaJlo j » cnoi-išč-e in hrano -/.a »m kaj dinarjev. izkazalo se je, da j;, ta ustanova, ilasi rele v pot-eikih svojega razvoja nujno pciTebna podpore kišfan^kev.a usm I jeni« ki nai r.;:-la dekleta reši pred gmotno, telesno iii duševno propastjo. IzkEzalo pa seje, da je to zavetišče vse premajhno, da bi moglo zadostiti celotnim poirebam. Služkinje na splošno nimajo bogatili gospodarjev, kakor so tovarnarji, ki bi z velikimi vsotami bili pripravljeni prisokčiti na poinoč, da bi store n dom zraste! v nekaj letih iz lal. Tudi pri oblasteh njihov klic po pomoei doslej ni še naše! tislega odziva, kakor v večjih me-stih drugih divav. Z lastnimi prispevki, ki so si jih odtrgale od svojih skromnih plač in deloma ■/. darovi usmiljenih src, so si kupile v Ljubljani zemljišče za bodeči dom. Toda za siavbo samo bo treba še mnogo novcev. V ia namen so sklenile prirediti loterijo, ki bi prinesla nekaj tisoi&kov, Dobitki so piav lepi. Prvi dobitek: konj ali pa sobna onrava, dalje šivalni stroii, kolesa, ure itd. Srečke pc 5 dinarjev so bile poslane vsem župnijam ljubljanske šketije Nekatere, dasi majhne župnije, n. pr. Zalilog, Št. Jakob ob Savi, so se prav dobro odzvale in razpredale ne samo poslane srečke, ampak jih še naknadno naročile. Ako jih v vaši župniji morda ni več, morete pisati ponje m sicer na naslov: Zadruga Služkinjski dom. Ljubljana. Semeniška ulica 2. Za par srečk pošljete lahko denar kar v pisinu, ali se Vam pa na željo priloži položnica. Dne 1. decembra bo žrebanje: zato z naročilom pohitite. S tem, da kupujete srečke, koristite obte slovenski stvari, saj gre za naše služkinje, za kri naše krvi in za zdravje uašega naroda. Dom služkinj je ne samo potreben, kulturna dolžnost Slovenije je tudi, da ga postavi v najkrajšem času. V Kdor rabi vreče kUPl Jih ||a|- ceneje pri tvrdku Mirko Mlakar t Ljubljana - Slomškova ulica št. ti Novice >z Belgrada. Vnaši prestolici so 11. noven bra odkrili . spcuseirik hvaležnosti francoskemu narodi Ob tej priliki je došlo v Be'grad pod vodstvom ministra Champeticr dc Ribes, ki je odličen francoski katoliški politik, posebno odposlanstvo francoske vlade. Naši in francoski govorniki so v svojih govorili navdušeno slavili prijateljstvo naše države s Francijo, ki je bila, je in ostane naša glavna opora in strah naših sovražnikov. Velikih svečanosti sta se udeležili tudi Nj. Vel. kralj in kraljica. Ministrstvo za poljedelstvo je nedavno poslalo v Avstrijo in sicer na Vorarlberško komisijo v svrho nabave plemenskih jnnic in mladih krav ter bikov monlafonske pasme. Za to nabavo je dalo ministrstvo 400 tisoč Din, uprava dvora pa 30 tisoč Din. Komisija je za ta denar nabavila v Monta-tonu 34 brejih junic in krav in na račun vrbaske banovine še posebej 17 bikov in 16 junic. Tri mlade krave so kupljene za dvor. S sejami je zopet pričel 17. novembra v Belgradu vrhevni zakonodajni svet. Na dnevnem redu je pred vsem nadaljevanje pregleda gradbenega zakona. V najkrajšem času se bo vršil pregled denarnih zavodov b ustanov cele države. Komisarji bedo svoja poročila o pre" gledu poslali trgovinskemu ministrstvu, Vse tiste družbe, ki ne delajo po zakonu o delniških družbah, bodo strogo kaznovane in se jim bo po potrebi tudi ustavilo poslovanje. Izšel je zakon o strokovnih šolah za pomožno osebje za zdravstveno službo. Za pomožne sestre se ustanovijo šole v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu in Skopl)U< V te šole za zaščitne sestre (sestre pomočnice) se bodo sprejemale učenke iz 4. razreda meščanskih ali srednjih šol. Pouk po trajal tri leta. Dokončana šola s položenim izpitom bo enaka maturi glede na usposobljenost za uradniški položaj v državni Štev. 47 D O M O L J U B Stran 5fi$. ' j -Jllll P® SVETU MatoHška cerkev. s Učenjaki vstopajo v katoliško cerkev. Zadnji čas je sprejel katoliško vero [ znani angleški pisatelj Evelyn Wangh. Angleško protestaritovsko časopisje se čudi, kako je mogoče, da pristopajo v katoliško cerkev baš številni priznani pisatelji in pisateljice. Med najvažnejšimi je Chesterton, čegar proizvode šteje sedanja književnost med najpomembnejše. In čudno: v katoliško cerkev prestopajo ljudje najmodernejše smeri. Zakaj hočejo ravno laki ljudje biti katoličani, se izprašuje angleški tisk. Vzrok bo pač ta, da neredko ravno moderni človek občuti najbolj vso zmedo današnjega časa in hrepeni po nečem trdnem, stanovitnem, nad sedanjim časom stoječim, božjim . ., kar je edino in samo katoliška cerkev. s Katoliški radio. V Vatikanu vidijo prejkoslej v radiu najvažnejše sredstvo za versko propagando v smislu apostolske misije. Prepričanje vlada, da tudi z novo vatikansko postajo ne bo kazalo ouščati v ne-mar ostali radio. Zato je našlo prizadevanje njujoiškega nadškofa Havesa, da bi namreč sklenil čim ugodnejše pogodbe med Cerkvijo in radio-družbami, našlo popolno odobravanje v sveti Stolici. Zaključek teh pogajanj je »katoliška ura< v rad:o-programu nekaterih ameriških družb, ki naj se uvede po možnosti tudi v programe drugod po svetu. Škofje posameznih držav naj stopijo v pogajanja z državami ali zasebnimi radio-družbami, zakaj »niti pridiga, niti tisk ne moreta tako uspešno vršiti ppostolata po domovini kakor radio « in »izza Voltove iznajdbe ga ni odkritja, ki bi se moglo označiti kot enako dragoceno v uporabi pri službi za krščansko Resnico«. To so besede sedanjega papeža samega. Avstrifa. s Nova narodna skupščina. Avstrijski parlament šteje 165 poslancev. Od teh so dobili pri zadnjih volitvah socijalni demokrati 72 in so postali tako najmočnejša skupina v zbornici. Pridobili so en sedež. Krščanski socialisti, ki so imeli prej 73 poslancev, so ohranili to pot le 66 in zgu-b:'; tako sedem sedežev. Tretja skupina v zbornici bodo Schoberjevi pristaši, ki so si priborili 19 sedežev. To so bivši Vele-nemci in mali del kmetov (»Kmetski list« naziva »šobrovce« »Samostojno kmetsko stranko«!!) Najšibkejša skupina so tako-zvani hajmverovci, ki bodo imeli v zbor- službi. Za pomožno osobje bolničarjev in bolničark se prav tako ustanovijo povsod pri obstoječih zdravstvenih ustanovah šole, v katere se sprejemajo gojenci, ki so z uspehom dokončali 4. razred ljudskih šol. Pouk v teh šolah traja 18 mesecev. Ustanovile se bodo tudi nove šole za babice, in sicer tam, kjer še ne obstojajo, v Sarajevu, okoplju. V šolo za babice se sprejemajo učenke, ki so dogotovile najmanj 4. razred 'ludske šole. Z dovoljenjem ministrstva za socialno politiko se lahko ustanovijo za vse to osobje zasebne šole. 50.000 dinarjev \! L-n-ko leto h š? r i'vetrn. mo£?a ojaajala zlato rorako. Franci r. s FroiikJc fkaiao li-ce jo po'-ia.~aL Vojni rainlsle jc 'zjal okro.n'co, \ K k 1 I E NOVE® a- vv.'Co r >v hteva, c ~ se kvenih rlcvctr.-;:«'. Kveč;;uu zadoj*'. k! -ko svoji verski čoli.ios'.! v civilni obleki. V uniformi pa Bo< no dej slo v..' hišo bolijo, kaj šale korakat1, zi k?:ko procesijo. Najboljši in na.iizbranejši ;.l:.ov! Franc je se vračajo v cerkev in najslavnejši general v svetovni \ ojni in vodiicl* francosko in drugih .-.veznih armad, stavni in neoozab v Zofcr, jc b i zaveden katoličan. Tega ni bilo sram se Bo.-ju v cerkvi pokazati v svoji vojaški opremi, pa ie vcaiav priboril Franciji zmago, kakor jc ne pozna svelovna zgcio»■>.:• Pa Francija duhovno prenavlja, le golovo dejstvo čeprav tudi bolečina otr.i;r.; za tirlc Frarco.c in Nc-francoze, ki plešejo po notah framazon-skih lož. s Božji odloki. V noči od 12. na 13. novemba se je pripetila v franerskem Liorni strašna nesreča. Porušil sc je nek' oporni zid in gorski plaz je najprej zasul upravno poslopje bolnišnice St. Poth'n, v katerem so stanovale bolniške sestre. Na 300 m eiroko in 80 m globoko se jc premaknila, vsa, zaradi dežja omehčana prst hriba in treščila ob temelje 22 stanovanjskih hiš ki so se nodrle. Reševalna dela so sc po večkratnih poskusih morala ustaviti, ker je bila nevarnost, novih plazov, Komaj so spravili izpod razvalin prve mrtve, so se vrstili od 3 do 7 zjutraj nadaljnji plazovi, kakor da bi se hotel ves hrib podreti. Razvaline hiš so zasule gasilce, policiste in bolniške vozove, Pri tem 4* d (iosp. knezoškoi ljubljanski dr. <.re-eorii K o ž man je izdal vernikom svoje škofije prvi pastirski list, v katerem govor, o nalogah, ki jh Bog daje katoliškemu škofu. d Tridesetletnico svojega ravnatelje-vasja v Marijanišču je obhajal 15. novembra g. prelat Andrej Kalan v L|ubl;am. Proslave v najbolj zaključeni družbi se je udeležil tudi g. minister dr. Anton Korošec. Gospoda prelata Bog olirani še mnogo, mnogo let! ...... d 70 letnico je obhaja! te dni bivši narodni posk.nec in minister g. Ivan Ro-škar, posestnik pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Na mnoga leia! d Bivši minister g. dr. Anion Korošec je prispel v Slovenijo. d Štirideset let bo minulo dne 23. novembra, odkar deluje kot dirigent kapel-nik g. dr. Josip Cerin. Pač redka štiri-desestletnica! d Štiri-Icsei let žc poje pri Glasbeni •iat;ci v Ljubljani g. Janez Završan, zlasti krst baritonist v kvartetu. Preteklo nedeljo 16. novembra ia ta kvartet pri sv. maš', cb po! i 2 v ljubljanski stolnic: krasno zapel znano Medvedovo mašo >K Tebi srca pov/diij:vrr.o . V ponedciick pa je omenjen« kvartet v proslavo Završana prire-c'i! dobro uspeli koncert. Želimo g. Zavr-.šanu, da bi /Se dolgo let prepeval Bogu v čaft in na^dt) v ponos! d Sliki z ljudstvom sc vršj naprej. Iz Ljubljane so se gg. ministri Siskič, Šver- je bilo ubitih 12 gasilcev, štirje policisti in dva zdravnika. Človeških žrtev je v vsem nad rti. Po3|s!«0. s Volitve ?o se vršile preteklo nedeljo v Polirki renubiiki. Zmagal je diktator Pilsud-flii. Od M4 pcslancer jih je debil 244, (levičarji 81, nar. demokrati 14, Ukrajinci 21, Zidi 10. Nemci r>, komunisti 7.) Pilsudski bo lahko če naprej ektercintl s |j;ulam:rdom. Napredoval ie cd zadnjih volitev za 114 poslancev. Pred volitvami je dal svoje pol. nasprotnike zapreti, da niso mogli nr rti njemu agitimti. To je svebeda iti demokracija 20 stoletja. Amerika. s Pomen zadnjih volitev v poslansko zbornico. Ves svet je bil iznenaden, ker so pri zadnjih volitvah v parlament Združenih držav Severne Amerike glasovi lakozvane demokratske stranke tako silno narasli. Poročali smo že, da je v poslansko zbornico prišlo 217 demokratov, 217 republikancev in en poslanec samostojne kmetske stranke. Ker je sedeči republikancev izjavilo, da se pridružijo demokratom, je jasno, da bodo imeli v parlamentu, kjer so imeli doslej giavno besedo republikanci, poslej demokrati vodilni vpliv. Ker demokrati v veliki več.Vi nasprotujejo prepovedi alkoholnih pijač, bo vlada, ki sestoji iz republikancev, prepoved če ne ukinila, najbrž vsaj omilila ljuga, Svege! in Sernec odpeljali na Štajersko. Obiskali so Celje, Maribor in Ptuj, kjer so sprejemali želje in pritožbe. Ljudstvo bo zelo hvaležno, če se bodo številne in nujne želje in potrebe naroda na pristojnih mestih upoštevale in č;mprej uresničile. d Celjski podžupan g, dr. Ogrizek je prejel 11. novembra od celjskega mestnega magistrata sledeči odlok: Kraljeva banska uprava dravske banovine v Ljubljani Vas je s svojim rešenjem od 10. t. m. II. Nv. 33,758 na podlagi odloka g. predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih poslov razrešila mesta podnačelnika in občinskega odbornika mestne občinske uprave v Celju. d Slovesna blagoslovitev temeljnegi kamna »Prosvetnega doma« v Novem mestu se je izvršila dne li. novembra. Blagoslovitev je izvršil g. prošt K. Cerin, d Današnji številki so priložene dopisnice, potom Lierih se lahko naročite na ns-boljši, najlepši in najcenejši slov. dnevnik: -Slovenec*. P skurite vsaj za en me.-ec! B«te videli, da Vam bo list ugajal in ga ne beste hoteli dati več iz hiše d Orožnika Snuderl in Me ;lič, ki sta b'la ranjena na Jezerskem, sla že toliko okrevala, da bosta v par dneh zapustila bolnišnico. d 3000 novih mohorjanov jc letos M na Koroškem. d Cesta Cerknica- Begunje—St. Vid ima v proračunu vsoto 3,991.4% Din in ne tri- in dovolila morda točenje piva in lahkega vina. Demokrati so tudi nasprotni previsokim uvoznim carinam, ki so zaprle sicer vrata evropskemu bla gu, a spravile obenem Združene države v nasprotje i vsem svetom. Mogoče je torej, da bodo nekatere carinske postavke znižali in s tem ublažili evropsko gospodarsko krizo. Volitve v Združenih državah so torei pomembne za ves svet. Drobne novice. 28.000 vagonov premoga potrebuje letno češka Praga. , . Pc! milijona ljudi je obiskalo lam Lurd od aprila do septembra. 3 milijone 400,000 Din jc daroval » brezposelne predsednik češke republike Masaryk. Katoličan ne more postati uradnik v moderni« Turčiji. p Čehi so prodali v desetih letih K«-som za dva in pol milijarde raznega blaga; 7000 delavcev bo zaposlenih pri Batovi tovarni čevljev v romunskem le' mešvaru. Več kot 54 milijonov meterskih stolov pSeaice je pridelala letos Avstralija-Tudi vojno ministrstvo je prevzel grški ministrski predsednik Venizelos. Belgijska vlada je podala ostavko, k je pa kralj ni sprejel. ., Italijanski protifašisti so pretep > » lijanskega konzula v francoskem Touio«""' lajst milijonov, kot nam je zadnjič tiskarski škrat podtaknil. d V pojasnilo vsem, ki mislijo pristopiti k Sokolu, priobčujemo dopis, ki ga jc arejel gospod, kateri je prijavil svoj pristop Sokolsketnu društvu v svojem kraju. Dopis se glasi: »Na Vašo prijavo, da želite pristopiti kot član podpisanega društva, se Vam priobči sledeče: 1. Prijavo za vstop je treba izvršiti na za to predpisanih prijavnicah, ki jih dobite na zahtevo pri društvenem tajniku. — 2. Prijavljenec mora prebiti šestmesečno preizkusno dobo, nakar se sprejme s tozadevnim odbo-rovim sklepom. — 3. Sokol je idejna organizacija. Vslecl tega more postati član le tisti, ki vstopi prostovoljno brci pričakovanja kake osebne koristi »li brez strahu pred kako osebno škodo in ki priznava in izpoveduje Tyrševo sokolsko ideologijo in miselnost. Na njo mor s tudi formalno priseči. — 4. O vseh drugih obveznostih člana se blagovolite poučiti iz Šlatuta Sokola Kraljevine Jugoslavije, o Tyrševi ideologiji pa iz tozadevne literature. Zdravo!« — Priobčujemo to v vednost tistim, ki so se odločili postati člani Sokola Kraljevine Jugoslavije. Morda jim bo ustre ženo s temi pojasnili. d Ometanje štedilnikov in peči v zasebnih stanovanjih se bo vršilo samo tedaj, kadar lastniki zahtevajo. Tako se glasi ministrsko dopolnilo k pravilniku za opravljanje dimnikarske obrti. d Delovanje mariborske sadjarske zadruge je zelo uspešno in posnemanja vredno. 360 vagonov jabolk je poslala letos v inozemstvo ter s tem izvršila veliko nalogo pri vnovčevanju letošnjega pridelka v obmejnem'ozemlju. Napredek je velikanski: lansko leto 130 vagonov, leto« 230 več! Sadna drevesca na sejma v Kranju. Okrajno načelstvo v Kranju razglaša, da se bo vršila v Kranju v ponedeljek, dne 17 novembra t. 1. cel dan prodaja sadnih drevesc iz drevesnice v Mošnjah pri Radovljici. Prodajalo se bo izbrane dobre vrste, s tudi večje število tepk in moštnic. Drevesca so vzgojena na plitki zemlji na podlagah iz pečk divjih jabolk in hrušek iz najbolj neugodnih hribovskih leg Gorenjske. Cepiči so bili nabavljeni od zdravih in rodovitnih domačih dreves. Ker pridejo drevesca iz neugodnih razmer v znatno ugodnejše prilike v kranjskem okraju, je pričakovati zelo uspešno rast in rodovitnost. Prodajalo se bo po zelo znižanih cenah. d Za trideset milijonov prekoračen proračun. Mestni zastopniki v Zagrebu so si oni dan ogledali novo zgradbo klavnice in sicer kakor poroča časopisje, radi tega, ker se je prvotni proračun v znesku 45 Priporoča se prvi slovenski aavod Vzajemna zavarovalnica Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masar.vkovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev irg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 milijonov Din, prekoračil za 30 milijonov dinarjev. d Izvcz jajc na tuja tržišča — razen v Italijo — j« zelo velik. Cene so dobre. Naša jajca uživajo dober glas zaradi dobre kakovosti, pa tudi odbere in zavijanja. d Dniovcsciua HjaVa patrijarha Vat-aava. Zbor škofov pravoslavne cerkve je U dni končal svoje zasedanje. Po izjavi patrijarha Barnaba jc biio med drugim sklenjeno, tla število pravoslavnih škofij poveča in da se zagrebška pravoslavna škofija poviša n.t metropolitski položaj. Ustanovila se bo posebna organizacija pravoslavnih bogomolcev, ki bo pod neposrednim vodstvom pravoslavnega sinoda. d Francosko odposlanstvo, ki je došlo tni dan v Belgrad k odkritju spomenika hvaležnosti, je prineslo darila tudi trem našim jugoslovanskim kraljevičem: Peter-ček is dobit avtomobil z električnim pogonom, Tomisl.iv zbirko vseh vrst orožja francosko vojske, a naš Andrejčsk avtomatično gibajočega se konja. d Junak. Alojzij Završnik Iz Fužin pri Ljubljani služi kot mornar naše vo.ne mornarice v Splitu. V neki tam~šnji bolnici so arirali nekega bolnika-Hrvata, ki je po operaciji tako oslabel, da so zdravnici vsak čas pričakovali ?mrt:. Ugotovili so, da mu more rešiti življenje le transfuzija krvi, katero bi iz žil zdravega č!ove'ta spustili v bolnikove žile. Ko je mladi Završnik zvedel za to, je šel k zdravnikom in jim ponudil svojo zdravo kri za bolnika. Operacijo so takoj izvršili. Završnik je dal dober liter svo.e krvi in s tem rešil neznanega bolnika gotove smrti. Nagrado je odklonil. Najlepša nagrada mu je pač to, da je storil plemenito delo na pelju ljubezni do bližnjega. d Pretekli teden so obiskali Šutnadijo in stopili v stike z narodom gospodje ministri Uzunovič, Maksimovič, Kumanudi, Frangeš in Preka. Minister Pieka je izjavil, da bodo Hrvatje junaško branili svojo domovino Jugoslavijo. Minister Uzunovič pa je dejal, da imamo po 6. januarju samo eno jugoslovansko narodno in državno fronto. d Finančni minister dr. Švcrljuga je pri stikih z narodom v Mariboru obljubil, 5a se bodo dolgovi okoli 25 miljonov Din, ki ji*i država dolguje bivšim okrajnim za-stopom, takoj izplačali. d V Gorenjcih pri Črnomlju je umrl 16. novembra gosp. Julij Požek, posestnik. Dolga in mučna bolezen ga je v 63. letu starosti položila na mrtvaški oder. Rajni je bil dolga leta cestni in občinski odbornik. Naj počiva v miru! d V Celju je umrl znani slovenski ve-leindustrijalec g. Peter Majdič. d Za električno žico je zgrabil mizarski učenec Jožko Poljanec v Sp, Poljska-vi, doma v Slovenski Bistrici. Električni tok ga je usmrtil. d Vlak je povozil v Ljubljani železničarja Ivana Hertnan. Odrezal mu je glavo. d Konj ga je udaril z nogo na čelo. Osemletni Mustar Jože iz Kompolja pri Kočevju je pasel živino. Med govedino je bil tudi koni. ki ie šel na približno 200 metrov oddaljeno njivo. Ko ga je Jože hotel zapoditi nazaj, je konj udaril "fanta z nogo na čelo in mu zdrobil lobapjo. MfJ-star je umrl, v ljubljanski bolnišnici, ' -.r cl P/a z sc je utrgal na cesti Stahovica —Gornji grad pod takozvano »Krivčevo rido~. Ovira bo trajala 1 do 2 tedna. d Kor so se vnele saje je nastal požar v O tiske m vrhu pri Ssovenjgradcu. Grubsrju Luku je zgorsla hiša in gospo-dar.ko poslopje. d Požar je uničil gospcdar3':o pos!op~ je posestniku Ivanu Bratušu v Gajevci v Slovenski Krajini. Zažgali so otroci. Gasilna društvii so požar omejila. d Ker je še? saubit drugam. Mlada 21 letna Tončka v Senožetih pri Št. Lamber-tu je bila dogovorjena z nekim fantom, da se bosta vzela, ko pride od vojakov. Te dni j t fant prišel domov, a je šel snubit drugam. Obupana je spila pol litra oetove kisline in umrla. Včasih so znali tako na oni svet hoditi samo nobel ljudje! Zdaj znamo pa tudi to že na kmetih. d Poskusite in nato presodite! Sto-tisoče gospodinj rabi danes pravo terpen-tinovo milo »Gazela---. Gospa, poskusite ga tudi Vi! d Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner-vožnosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Frauz-Jo8el«-gvenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovito3t, ki jo nudi »Franz-JoseI«-vc-da v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih. . »Franz-Josef«-gcenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. d Kršen opomin, ki nas 9pominja, da je c' Dobračevi pii ižireh, je v [jeiek 1 J. nov umrl veleposestnik Janez Potočnik v starosti 06 let. Pokojni je par mesecev bolehal, na težki bolezni. Prišla je stnrt in nam je vzela tako odkritosrčnega moža. Zapušča ženo in tri sinove Pogreb se je Vršil v nedeljo 16. nov. — Pokoj njegovi duši! Sadna razstava. {Naklo pri Kranju.) Sii ijjrskn podružnica v Naklem pri Kranju je priredila v nedeljo dne 9. nov embra t. 1. sadni ogled v novi šoli v Naklem. V sadnem okolišu Naklo je bila letošnja sadna letina dokaj dobra, lato se je udeležilo ogleda znatno število kmečkih sadjarjev iz vseh pristojnih vasi. Tudi sadjarska podružnica v Podbrezju je razstavila precejšnje število sadnih vzorcev. Sadni ogled je imel povsem poučen namen. Razstavljeno sadje je bilo razdeljeno na tri ločene oddelke. In sicer: J. Sa ine vrste, ki spadajo v novo določeni sadilni izbor za j kranjski okraj. 2. Sadne vrste, katere sicer niso j sprejete v novi sadni izbor, vendar jih kaže Se | nadalje gojiti povsod tam, kjer zanesljivo dobro ! uspevajo in dokler obstoja dotično Jrtv.e. 8. V tretjem oddelku so bile razstavljene vse tiste vrste, katere dem s nikakor ne odgovarjajo ne za domačo rabo in iokaien trg, še manj pa za širšo kupčijo V tej skupini >o bile zastopane vse malo-vredne vrste, a tudi take boljše, ki ne spadajo iz podnebnih in talnih ozirov v ta okoliš in jih je i vso skupaj trelia odstraniti žiinpreje iz kmečkih j sadovnjakov s preeepljeujem. Kmečki sadjarji so : im !i najlepšo priliko, spoznavati sadne vrste v ; obče. predvsem pa razločevati dobre kupčijske vrste od malovrednih, katero treba čimprej izločiti iz sadovu;akov. Važno je bilo zlasti spoznavanje vrst novega izbora, ki je za bodočnost sadjarstva velikega pomena. Kulturno delo. (Preska— Medvode.) V novembru v našem k. si. prosvetnem društvu dobro delujemo. '». t. m. se je vprizorila Finžgar- j jeva igra »Divji lovci? pred nabito polm dvorano. ' Prav vsi igralci ro dobro pogodili svoje vloge, I Jasi so bili mnogi prvikrat na odru; v nedeljo dne I 16. t. m. se je igra ponovila, tudi tokrat smo z uspehom zadovoljni. - V i.edsijo 23. t. m. popoldne olj '). Ijo ni o pa imeli ob na;ih novih orglah cerkveni koncer;. Sodelovali bodo moiis. gosp. ravnatelj St. Premrl, kanonik dr. F, - Kimovec in cerkveni pevski zbori iz St. Vid?, Mavčič, Smlednika in domači c. pevski zbor. Koncert bo vodil g. profesor M. Baiufc. Prijatelji lepe glasbe in lepega petja pridite poslušat. Cisti dobiček je namenjen v po-kritje dolra za nove orgle. — 30. t. m. bo v drv siv. Domu poučno predavanje s pomočjo skioplič. predstave o slonu ^"uri. - Smrtna nesreča. (Kokra.) Dne S. novembra je posestnika sin Virnik Alojzij iz Z%. Kokre št, 25. s svojimi brati sekal in žagal v domačem gozdu smreke, ki jih je pred par tedni nekatere kar z koreninami podrl vihar. Ko je okoli poldneva odžagal tako veliko deblo od izruvanega štora (korenevca), je slednji zgubil ravnovesje ter se zvalil po bregu navzdol. Stor je pokopal pod seboj Lojzeta in ga zaril v zemljo. Da ni bila zemlja na tem mestu mehka, bi bil Lojze na mestu mrtev. Na zasilni nosilnici so ga prenesli domov, kjer je bil takoj previden nato pa prepeljan z rešilnm avtom v bolnišnico v Ljubljano, tam pa je na notranjih poškodbah in po zlomljenju klučmce in reber umrl. Pogrebni zavod ga je pripeljal mrtvega na njegov dom v Kokro, kjer je bil pokopan na domačem farnem pokopališču. Pokojni Lojze je bil miren lant, izučil se je ključavničarstva, doslužil Prepiičajte se o trpežnosti vrvarsttlh Izdelkov iz prve kranjske vrvarne Ivan N. Adamič; Ljubljana, SSTS in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjska 20, Celje, Kralja Petra c«sta 33 in v Kamniku, Šutna 4 S1 pravkar vojaško službo, kjer se je izuril tudi za šoferja. Od vojakov je prišel šel« pred par tedni domov v nadi, da začne novo življenje, a Bof ga je po svoji previdnosti po 22. letih zemskega življenja poklical v večno domovje. Res, ne vemo ne ure ne dneva| Sadni ugled. (Sora pri čskofji Loki.) Podružnica Sadjarskega in Vrtna < Suva društva v Sori je priredila 19. okt. sadni ogled v društvenem dom«. Vkljub slabi letin-i je bilo ra/.tavljeneg.i d;,-kaj lepega sadja, največ jabolk.Razta vilo je T8 kmečkih sadjarjev preko 160 vzorcev. Posebno. ic|X> sadje so razstavili župan Franc- I.iišina iz Gosteč, župnik Janez Kajdiž, naduč. Likar, načelnik sadjarske podružnice Jamu i k l im/. Iv:in Križaj iz Rakovnika, Auton Kokalj iz Pungarta, Janez Carman •l S ure. Josip Dolenc iz Pungart-a in Jane/ Jenko U Drage. Razstavljena Bauauanova re-notii je doka/, da ta odlična vrsta tudi v sorskem okolišu dobro uspeva. Razen drugih odličnih vrst t>a je bil« tudi takega materijah), ki danes ne spada več v sadov njuke. Sadni ogled v Sori. ki gu je priredila en« im jmln jšili sadjarskih 'podružnic, je uspel prav d ro. Itftz tnv > ie obiskalo nad tisoč' ljudi. Razne vesti. (Šenčur pri Kranju.) iMinuli mesec smo poročali o požarih v naši fari s pripombo, da menda ne sme biti mesec dni brez požara. No in kakor vidimo tudi ne bo. ker imamo ta mesec zopet en požar. V ponedeljek dne 10. nov. je pričelo goreti pri g. M. Mulej na Lužah. Pogorelo je hišno poslopje, ki je bik) krito s slamo. Pogorelo bi šc več, ako ne bi prišli tako hitro na pomoč gasilci. Vzrok požara jc menda nesreča. -Farno pokopališče — počivališče mrtvih, je prav lepo urejeno. Snažnost na pokopališču za katero skrbi že 37 let požrtvovalna Voričkova mati, ki ti za majhen dar lepo očisti grob Tvojih rankih. je res zgledna, Za 30 let nazaj ti pove. kdaj je kdo umri in kje je pokopan. Hvale vredno je. da tako skrbite za grobove rankih. Graje vredno pa je. da nekateri kradejo cvetice z drugih grobov in to |k)zi!o ponoči, kar sc je dogodilo zopet letos pred praznikom Vseh svelnikov. Igra. (Sv. Ana pri Tržiču.) V nedeljo dne 0. t. ni. je vprizorilo na.-e gasilno društvo prvo igro v leiošnji sezoni in sicer Užitkarji'« in šaljivko »Snubač«. Igralci so nam igro podali prav dobro; večina jih je nastopila prvič na odru. Pričakovali bi malo več točnosti, eno uro zamude je pač preveč! Od občinstva zaželim nekoliko več razurmvanja. Društvo baje namerava igro ponoviti dne 23. nov. ob 16. Cene znižane! V naših planinah je zapadel že precejšen sneg, kar je privabilo prve smučarje na »Zelenico« in na »Kofce*. Sedaj je pa nastopilo lepo vreme in je upati, da smuka ostane v veselje smučarjev. Stoletnica. (Dolenja vas pri Ribnici.) Stoletnico posvečenja župne cerkve sv. Roka in drugega postanka župnije (za Jožeta ukinjena) slovesno praznuje župnija Dolenja vas pri Ribnici v nedeljo 23. t. m. V soboto ob pol 7. zvečer v cerkvi govor in razsvetljava cerkve, zvonika in kres z umetnim ognjem na hribu v Dolenji vasi. V nedeljo ob 6. sv. maša in govor urednika g. Košička, ob 10. slovesna sv. maša in slavnostni govor dekana g. Skubica. Popoldne ob 3. v društveni dvorani govor urednika g. Fr. Terseglava in petje. Za lepo slovesnost je obhajala župnija marca ljudski misijon, cerkev pa je na novo preslikana in oltarji prenovljeni. K izredni slovesnosti vabimo zlasti naše okoličane. Naše vino in še kaj. (Sit. Jernej na Dol.) X vinsko letino smo v »plošotvu Se prerei zadovoljni. Vinogradi v Vrbovcih, Sltrivnem Novi gori, Vrhpolju in na Kirj so dobro obrodili.' Tudi kvaliteta skoro nič ne unstnia za lansko. Zalo va- bimo kupec: Ie oglasite »e, dobro kapljico ».. bomo nudili po 4 do 5 Din. - Mohorjanov i« l.i nekaj več kot lani, drugo leto pa naj ne bo hiše i,r„ Mohorjevih knjig! Saj Je papir toliko vreden! V dneh od 28. novembra do 1. decembra bon« imeli duhovne vaje za može in fante. Zato le J hitite z delom, da »o boste mogli omenjene dne« s pridom udeležiti duhovnih vaj. Naj ne bo moi! in fanta, ki bi zamudil tako ugodno priliko! !. Knjižnica Orehovškega prosvetnega društva jc od-prta vsako nedeljo od 10. do 12. ure, št. jenieL skega prosvetnega družtva pa pred In po deseti maši. Segajte pridno po dobrih knjigah! Plasti fiuilje, ker ti so še najbolj potrebni umske i;., obrazbe in srčne olike. — Tudi >!luirtriran«{a Slo. venca« lahko dobite za 2 Din le po jutranji «velt maši pri trafikantu Rolihu. Smrtna ko»a. (&. Jani na Dolenjskem.) Pri iu.s je pred kratkim umrl v kiari.ati k m posestnik Josip PovJe. Bil ,e dober gospodar ia <če sedmih zdiavih in krepkih otr. k. Ril j,, dolgo let občinski odbornik, vse svoje življenje pa zvest naročnik in či4«-telj Domoljube. Njc. ■prvim otrokom sorodnikom in vsem znancem ure kamo valje. X« po/uiineiiMi možu ju d,ij sveli verna luč. Poutuč i"trad*jn< iiii (Trbovlje.) /.u s(i,i,!ajoče rudarske otroke v, .laiou' še: /hi: k a slov e nce v v Belgiji in II iltuidiji. Din 22bO.—. Dr. Sagadiii Anton v l.jubljui 100.—. dekan Riltar Matevž v Kamniku 10.-. brun. in |x>s. sv. Peter v Medvedovem srhi 43.-, /iipni mad Bizeljsko 150.—, l.mant n.-ki škof. (.rdinarijat v Maršliom milir«! p, župnijtli I? Din V> par. — Skupaj pride v razdelitev Din 48,500.—. *>l,>,ibve/ii m otrokoa iiajMotrchnejšili družin, šolski kuli'nji v Trbovljah bomo dali 2000 Din. Bo„' plnaj ni-m' S»ta rerkev. — P«st*jalUf». (Tremerje.) Vas Tremerje je v lopi dolinici ob Savinji oddaljen« 1 uro od Celja. VsSčanl živimo tilio in mimo, malokdaj »e oglasimo v »Domoljubu,, tt-ravno prihaja v našo vas. Letos smo obhajali god sv: Lukeia pri naši cerkvici. Pri sv. maši jo pel pevski zbor Prosvetnega društva Omenim:! cerkvica je podružnica laike nadžu|>nije. Zgrabil jo je leta 183«. r.eki Luka Oblak, pnse-lnik v lej vasi. Njegov rod ne živi več. — Na žalosten nami je končal življenje neki iineznane- Obesil se jo v gozdu. Star je okrog SO let, srednje postave, oblečen v lepo kmečko obleko. — t.e več časa se 80; vori o postavitvi železniškega podajališia v na.-i vasi. Za našo šoloobvezno mladino je postajalIsM prav potrebno, ker hodijo olroci I "■, ur« dale v šolo. Večkrat zaradi hude zime. povodnji in driip« vremenskih ne|>rilik ne morejo redno v šolo. M1" poslsjališče je velikega |>onieiia tudi za Jur'!!l?: Planinska koča na Šmohorju in celjska ko« l^J bi z omenjenim postajališčem pridobli veliko lu1 ristov. Tudi druge vasi v bližini bi velko prnIoD«« v gosporlarskem oziru. Zvonovi. (Sv. Radegunda nad Mozirjem.) Naša podružnica je prejela od Strojnih li'*r" in zvonarn v Ljubljani meseca julija dva novi z _ nova. Ker smo z njimi popolnoma zadovoljni, imenovani tvrdki zahvaljujemo in jo vsem l priporočamo, — NAZNANILA. n Črnuče. Prosvetno društvo uprizori v nedeljo, dne 23. novembra ob 3 popoldne veseloigro »Utopljenca /. . . r :ma n št. Pavel pri Preboldu. Naš pevski zbor in v soboto dne 22. nov. t. I. ob 8. zvečer in v neu i dne 23. nov. t. 1. ob 3. popoldne v Društvenem u im. ^ Št. Pavlu pevski koncert. Spored ob?egL,£r< dvajset lepih narodnih in umetnih pesmi,,« izvajajo mešan zbor ter mladinski i« f.n ,iia(elti Pred koncertom kratko predavanje. Vsi lepe pesmi, najvljudneje povabljeni! Radio. Vsak delavnik: 12.15 Plošče, 12.0 Dnevne Testi. 13.00 Ca s, plošče, borza, 17.30 Popoldanski koncert, 22.00 Poročila in časovna napoved. — Četrtek, 20. nor. 18.00 Plošče, 18.30 Gimnastika, 19.00 Srbohrvaščina, 19.30 Geologija naše zemlje. 20,00 Vzgoja trt rok, 20.30 Koncert pevskega ibora »LiuPljuiistki zvon«, 21.30 .Samospevu M i nk o Puglja, 22. t5 Harmonika. — Petek 21. nov, 18.30 Vremenoslovje. 19.00 Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura, 20.00 Vzgoja naraščaja, 20.30 Solistični nastop vijolinskega viriuoza Karla Ruikla. 21.00 Radio orkester. — Sobota 22. nov. 17.50 Plošče, ia.OO V dolini gradov, 18.30 Popoldanski koncert. 19.50 Angleščina, >0.(K) O filmski kulturi, 20.30 Citraški terceit »Vesna« 21.25 Samospevi g. Marjana Rusa. 22.17 llavvai-jazz. — Nedelja 25. nov. H.OO (J vinogradništvu, 9.30 Prenos cenkveiie glasbe, 10.00 Versko predavanje, 10.20 O evropaikeM gospodarskein življenju, 10.45 Šali, 11.00 Dopoldanski koncert samospevi g. Juga, 12.00 Tedenski pregled. 15.00 Dekltfki koIVcfc. 15.50 Plošče, 16.00 Pevski zbor z Viča, Dvoboj na harmoniki, 17.50 .Ugrablen je Sabinkc« (Ljudski oder), 20.00 češki večer samospevi gdč. Hanu&ove-Uatfo-orkester, 20.00 Časovna napoved in poročida. — Pondcljek, 84. nov. 18.30 Italijanščina, 19.00 PoljSčma, 19.30 Hi^ijensko predava nje, 20.00 Recitacije sokol-ftki.li pesmi, 20.10 Večer komorne glasbe. — Torek, 25. nov. (8.10 Mladinska ura, 19.00 Kako oskrbovali člane podjetij * kreditom na podlagi participacij«. 19.Vi Nemščina, 20.00Prrnos ljubljanske opere. — Sreda, 26. nov. 18.K) Ob 20 letnici Tolstoj«. 19.00 Ruščina. 19.10 Poglav je iz s<>ciogeogrufije, 20.10 Prenos i/ Zagreba. n Božične pesmi. Za Božič priporočamo zbirko starejših božičnih pesmi za mešane zbore: »Majske sirune zadonite!« izdal in založi! jih je lansko leto V. Cadež, župnik v Mekinjah (p. Kamniku). Obsegajo skoro čisto pozabljene božične pesmi, ki pa so zložene v duhu Riharjtvih in stičnih božičnih pesmi, ki so se narodu tako priljubile. Partitura slane 20 Din, glasovi so po 5 Din. Dobivajo se v naših knjigarnah in pri založniku. Novi kazenski zakon. (Nadaljevanje.) Kaj pa kazn. dejanja v inozemstvu? Tudi na ta se razteza uporaba našega kaz. zakona, dasi ne v tolikem obsegu kot na v tuzemstvu storjena kazniva dejanja, Tu je treba ločiti, ali so storjena od tuzemca (Jugoslovana) ali inozemca. 1. Ako tuzemec (naš državljan) stori v inozemstvu (n. pr. v Ameriki) kak zločin, se kaznuje prav tako, kot bi ga bil storil doma, vendar le pod pogojem, d a pride v domačo državo ali da ga inozemske oblasti izroče našim oblastem. Vendar pa se tudi tedaj ne kaznuje, če je dotično dejanje že v inozemstvu kazen docela prestal, ali pa je bil oproščen ali mu je bila kazen odpuščena. Prav tako ne, če se dotično dejanje kaznuje v inozemstvu le na predlog, po odobritvi ali na zasebno tožbo, pa ti niso podani (razloga o tem, kaj je kazn. dejanje na predlog itd. je v eni prvih številk letošnjega Domoljuba!); slednjič tudi ne, če je pravica do kazni alt pregona po inozemskem zakonu zastarana. 2. Ce inozemec stori v inozemstvu kaznivo dejanje, je treba ločiti, ali je to dejanje naperjeno zoper Jugoslovana ali jugoslov. državo ali zoper tujega državljana, državo. a) Ako je kaznivo dejanje naperjeno zoper našega državljana ozir. državo, se kaznuje v tuzemstvu le, če zakon predpisuje zanj najmanj kazen zapora (torej zapor aH hujšo kazen od za- pora, ne pa denarno kazen ali očuvalno odredbo) — seveda, če pride tak inozemec v našo državo ali je izročen njenim oblastem. b) Ako je kaznivo dejanje naperjeno zoper kat er okoli tujo državo ali tujega državljana, pa se kaznuje le, če zakon predpisuje zanj najmanj kazen robije — seveda če pride storilec v našo državo. Vendar pa se tu pregon ne sme pričeti, če tega ne odredi minister Sravde. Če inozemska kazen, oblast za-teva, da se ji zločinec izroči, ga naša oblast izroči, če je to v meddržavnih pogodbah dogovorjeno; ta dogovor pa se nanaša le na določene vrste težjih zločinov. Če naša oblast tedaj zavrne izročitev ali pa se izročitev od inozemske oblasti sploh ne zahteva, tedaj se uporabi na tega inozemskega zločinca naš kazen, zakon — pod že naznačenim pogojem (da to odredi minister pravde). Poleg tega pa našteva" kazenski zakon vrsto kaznivih dejanj, katera se kaznujejo v vsakem slučaju po našem kazen, zakona, brez ozira na pravkar omenjene določbe, brez ozira na to, ali jih stori tuzemec ali inozemec,-pa naj bodo storjeni v tuzemstvu ali inozemstvu. Kazen, postopanje se uvede uradoma, čim državni tožilec o tem zve in se tudi izvede (kolikor je pač mogoče), pa najsi se nahaja storilec v inozemstvu (recimo v Ameriki), ali najsi je kazen v inozemstvu že prestal, da, še celo tedaj se uvede pogon, če je bil storilec v inozemstvu zaradi tega dejanja oproščen od obtožbe. 50 RAZNO 18 letna dcklica — de-letič mati. F. A. Sullz-baugh je stara komaj IS let, a je nedavno povila tvojega desetega otroka. Prvič se je poročila, ko je bila stara 11 let, v letu 1923. V tem zakonu je imela najprej dvojčke, takoj naslednje leto trojčke, in leto pozneje zopet dvojčke. V letu 1928. se je mlada ženska v drugič poročila. Preteklo leto jo je štorklja zopet obiskala z dvojčki, in letošnje najnovejše njeno darilo je hčerka. Od vseh otrok pa živita samo dva, eden iz prvega zakona in tisti, ki ie bil zdaj rojen. Mati ne dela. Odrasen ieček v nekem mestu na Angleškem je dobil malo delo. To je bilo njegovo prvo delo. Pa se je hvalil — o plači in delu rekoč: »Vsako jutro vstanem ob 5.30 ter pojein zajutrek,« »Ali Se kdo drugi vstane?« so ga vprašali. »Da, mati tudi vstane. Potem ob 6.30 vstane še oče.« »tn kosilo?« »Mati ga pri-»esc, potem nese tudi •četu.« »In ona popoldne *A AA A.AA AAAAl AAAA4AAAA* AA* * M | Hector Malot: Z | Brez doma. j | Roman. | Na Capijevo lajanje je odgovorilo žalostno tulenje. To je bil l)clec-in glas. Tulenje je prišlo izza naše koče in iz precejšnje bližine. Hotel sem ven. A gospodar mi je položil roko na ramo in me je ustavil. Naloži najpreje na ogenj!« mi je zaukazal. Medtem, ko sem izvršil njegovo povelje, je on vzel z ognjišča ogorek, v katerega je pihal, da oživi njegov plamen. Potem pa, namesto da bi ga vrgel nazaj na ognjišče, ko je že gorel, ga je obdržal v roki. Pojdimo gledat!« je rekel. . Stopaj tik za menoj, Capi naprej!« V trenotku, ko smo hoteli ven, je v tišini izbruhnilo grozovito tulenje in Capi se je ves prestrašen skril k našim nogam. Volkovi! Kje sta Zerbino in Dolce?« Mar so ju volkovi odnesli? Bilo mi je, kot da je glas v gospodarjevem vprašanju izražal isto bojazen. >Vzemi ogorek,« mi je ukazal, igreva jima na pomoč.« V domači vasi sem bil slišal strašne zgodbe o volkovih. Vendar nisem okleval, vzel sem ogorek in šel za gospodarjem. A ko smo prišli ven na jaso, ni bilo nikjer več ne psov ne volkov. Le v snegu smo videli stopinje obeh psov. Sledil smo tem stopinjam. Vodile so okrog hišice. V mali razdalji smo zagledali v temi mesto, kjer je bil sneg zgažen, kot da so se živali valjale v njem. »Išči, išči, Capi!« je rekel moj gospodar in je obenem zažvižgal, da pokliče Zerbina in Dolce-o. A noben lajež mu ni odgovoril, noben šum ni udaril v turobno gozdno tišino. In namesto da bi Capi šel iskat, kot mu je bilo zapovedano, je ostal pri naših nogah in kazal očitna znamenja strahu in groze on, ki je bil vendar po navadi tako pokoren in junaški. Odsev snega nam ni svetil dovolj, da bi mogli v temi slediti stopinjam; že nakratko razdaljo se je [Kigled izgubil v nejasni temi. Vitalis je zažvižgal in glasno poklical Zerbina in Dolce-o. Prisluškovali smo. Vedno ista tišina. Srce se mi je stisnilo. »Ubogi Zerbino! Uboga Dolce!« Vitalis je potrdil mojo bojazen z besedami: Volkovi so jih odnesli; zakaj si ju pustil veri' Da, da, zakaj? Na to nisem našel odgovora. Iskati jih morava,« sem predlagal. Stopil sem naprej, a Vitalis me je ustavil. 'Kje pa ju hočeš iskati?« me je vprašal. »Ne vem, povsod.« 'Kako se hočeva znajti sredi teme in v tem snegu?« Moj gospodar se je obrnil zopet proti uti in sledil sem mu, a pri vsakem koraku sem se ustavil, se obrnil in prisluškoval; a opazil nisem drugega kot sneg in slišal nisem drugega nego prasketanje snega. V uti nas je čakalo novo presenečenje; v naši odsotnosti so se vejice, katere sem bil naložil na ogenj, užgale in visoki plameni so razsvetljevali kolibo do zadnjega kotička. Nikjer nisem videl Joli-Coeum. Ce študent na raiio gre... (Popotne zgodite. (Dalje.) 4. Rim. Zagledali »nuj ga c&rcg poldne, v največji svetlobi. Vožnja je bila precej dolgočasna, druščine ni bilo nobene nove, Stanko je bil spet lačen in ni vedei. kaj bi. Miško je dremal, a jas sem gledal kraje in onadva opozarjal nanje. A spravil eem ju k oknu šale, ko sem jima skoraj prisegel, da »e vidi Petrova kupola. Res se je videla, kar na lepem tam z:i bregom. 1« ift pred«n stno .se devbi-o zavedli, smo že podili med rimskimi pred m te-; ji in na pistaji Termini na* je vlak vrgel i/, srbe. Komaj smo nsSI! do izhe,,1». Tu s? je zsfela .«>1» zmsda, komaj smo se otresli pcstreSčkov in ho! e biki h nosaeev in voitirkov, smo zabredli v gnečo in preganjanje avtobusov, avioiiK~bilov in tramvajev. Avtcfcutsi m vseh vrK er.onadsčropni in pritlični: vosTo tako. da bi v Ljubljani vse straž-uiki zme&ali in plačali milijone globe, tu je pa ti brzina navadna ia sama j>o nebi umevna. Seveda tega nisem pomirjal pred postajo Termini v llhmi tega nisem i.tegnil; Stanko, ki ima met (liugim tudi izreden prometni talent, naju je IKnirkel v najbližji avtobus in oddrveli smo geri in <*r.!i. na desno. na levo. Prav nekje sredi Kima nt; jo avto vdložil in smo zijali v vroče nebo. Sicer pa smo se v Rimu po5::lili kol dema. Treba 'e biio le najti zaved sv. Hleroninia. To je jugoslovanski «:vod. kje? študirajo naSi begoslovci v Rimu. Po dc-lgmi iskanju smo ga res našli in Mi v peto nadstropje likal. A ni bilo nikogar; v»jj nt sramni itsHirnaki vratu- nem je iako zatrjeval, da ga ni. Ne geepodu vodje, ne nikogar drugega. To se nam jo zdelo aever.t lno, a vralar sc ni hmle! j vdati in n'ii r>r;ljage nam ni boiel spravili ta lo -prnclinc. Sfccraj s policijo nam je grozil. To se i nam je zdelo precej z«mn!o pa tudi bridko. Čudno je, če človek tako daleč od doma doživi pri do- ' maSiii ljudeh tu!; sprejem. Tisti dan smo šVi še enkrat v zaved. Pa ni i bilo sprt nič. Toliko se jc vratar nizadu c omacrl, ! da nam je zaupal, da »o sestre Hrvatice in ena Slovenka m da sta v sosednji «>bi tudi dva taka kot mi. Radovedni sni« bili, kdo sta in smo kar mimo vratarja vdrli v sobo. Tam sta na naslonjalih sedela dva — naša tovariša iz Ljubljane. Onadva sta vedela, da smo tui Sli i/. Ljubi (sne. mi pa no za n ju. Kdo sta bila. ne povem, eden je 3in ljubljanskega podžupana, eden pa moj kolega Tone, o katerem bcm še kaj nrptoal. Tudi onadva sta nam potožila, da ju nočejo tu sprejeli, v hotelu da je predrago, vn sta ti»ko že eno noč pretolkla, potikajoč se jx> mts-iu. .laz »sin dejal, da lo m nič iRtdeg«, a onadva nisla bila tega ntucr.ja. Tako nas > bik, kar na lepe,m pet slovenskih Študentov, Id smo v ti«'i sobi v zavodu sv. Mie.ro-n ina kovali načrte in gruntali, h kateremu narodu bi Sli Ukal gostoljubja, ko ga pri na - m trismo dobili. Jaz »eni bil prej izvohal neniiki šludtu-lovski don>. kjer so nj».» r»otetii lepo sprejeli z-t mal denar i.i smo imeli vse na razpolago, ge klavir. In vsi frao se prepričali, da 10 Nemci res gis.oljubsm iu človekoljuben nsrod na svetu. T,-.ko '-mn re'iH neprijetno zadevo s »lanova-»jem »s osem dni in rwein noči. Toliko časa »mo mis-Hi cistaii v liiitiu, pa »mo osiali Je dan več. V zavod sv. JSleronima pa nismo več Ali... Tis't prvi večer "r.o e^IrJi donta in s e pmi trto na vrtu pc$cv?*j&K o Sloveniji in o domu. l»o-gimii smo. da smo že peti teden na rn ži m da ve* ta ea-i nismo videli slovenskih č,-opisen. Zvečer jo j? primahal š•■ Ceh. ki smo ga dobili v Firrneali. drugi ilan je prišel s koles: m iz Hu-riimpcite šamdon S:>.bl:rz, Vi Študira 1% konzula ta je gcvoril čudn-j madžatsko-hi vatsko-ltatijansko-nemško mešan i u, »ker pa je bil fej.-t (anl. Dobili s-to Jc nekaj "cnice-v in I: !:o ii;:s jo bila j.rav lepa medn-rodna drti>ba. Zvečer mo peli vsrk »vej« pesmi, igreli na klavir, »ploh je bil mednarodni k-oncert. kakor ga v L ubijam ni nikdar. To sem inalo bolj m\. Drugi dan »e je začelo ogledovanje. Stanko« je že naprej bal muzeiev, Angležinj ju o,.,..;inv ,T * No, pa nt bilo sile. Na .prej smo šli s-vi.ta It sv. Petru SiaTlovri smo k«maj drset minut »Iran -\oraj ob i'iberL S tramvaj«, v r.-ši ulici smo imeli vse: pek arijo m«! dajalce ssdin. slndoledarje, mlekarno ' iuhvir 6lt »mo (lo Angelskega moHlu iu jkkJ mjjj čez po ttslili precej tesnih uiicah in kai v hipu siae : se zrinili na ogeomuem trgu svetega Ptlr; Nekaj čas: smo toao -it.-.li in gtedaU. Tre, »e. i krasne vodomete na obeh straneh, tlak. ki teie v ! obliki zvezde na vse strani, ogromna brišča Id j se vi je jo kr«>g ui krog Irga nu ube »in,m n W do cerkve. Stebri inia.o gotovo poidru^i meter v j«*-meru in so vi.vki kakih 15m. V fetirtli v: -tali. »«4 stebriJči se dviga Vaiiki»u, papeževo bivališče. Orkev sama je nekaj veliMBtnega. kot w H glavno «*rki".' veioljne Cerkve Sjieelobi. Pročelje je okrašeno » ogrtuinuui rtebri in vrhu, kjer ne tafat sirrha. «o vc-iikarj-ki kij i j./cs'olov Poč a* i smo h/.li čez številne- »tekmice do vhodov. Stanko, ki »e je bil že spuflil z nekim dajalcem razgiednu' v barantanje, > očaran uaiollt. nil. V cerkev vodi iz veže, kjer je" polno c ;kveoik uslužbencev, petem vrst. Svetolehm so z-niitanj. Skoraj »e ne da p< pis iti, kakien silen vtiR dobri. ko vstopiš v cerkev. Sprva »e niti ne w:vei,di si v cerkvi, misliš, da si »U4.1l v siiejt gcz-1 s 4«I4 nimi drevesi, ftele svetli lis., in luči ekr.jjj svete«s Petra te s|H>mnijo, iln sj v cerkvi, ftii smo naprej hi videli, knko m«jh-.n jf videli človek v t»-i s ini f.tavhi Kct niraviju. ViW smo ski.ra; ob vsaki tu slebrii lupino po »io, jxt-des !, dvajs t is.b. pa kej ti v tire | roslon, kjer bi lahko stale vsa Ijut.ijnn-ee čeri ve, sedi bi bilo treb« vzdigniti »»reho ali raa^IHti zi I. Hii pjpo najprej malo pomolil k g,i>bu vltfi Petra, kjer gori vedno nešteto Iti--:. Pa -t »konj ne .1« mol M i, ko vedno hodijo I u«lie min.« in br na sjla« govore. 'Stanko se je kar nenadoma izgubil nekam r streaske ladje. Medtem ko sva midv.i 1 Milkom razgledovala mozaične -Irk-- ii|x*Uil<>v in 1 v.mnli-stov v kupoii, ss je en khrfll b'rgv( kiCe želite, jo grem iskat. • »Zlomiš si vrat.« »Ni nevarnosti! Že v zgodnji mladosti sem se učil plezati po drevesih in bil sem pri tem precej spreten. Nekaj malih vejic je poganjalo iz debla; te so mi služile kot šprikle in čeprav sem bil zaslepljen od snega, katerega sem z rokami trosil v oči, sem vendar kmalu prišel do prve rogovile. Ko sem prišel do sem. je poetalo ple-5* tanje lahko; paziti sem moral le še, da ne izpodranem na snegu. Med plezanjem sem nežno ogovarjal Joli-Coeurja, ki se ni ganil, ki pa me je gledal s svetlimi očrni. Skcro sem prišel do njega in že sem iztegnil roko, da ga zagrabim, ko je nenadoma poskočil in se spustil ra drugo vejo. v Sledil sem mu na 0110 vejo, a kaj zmore človek, in če je tudi de"ek, proti opicam v plezanju! Najbrže da nikoli ne bi ujel Joli-Coeurja, da niso bile pokrite veje s snegom; a ker mu je ta sneg močil reke in nego, se je kmalu utrudil. Tedaj se je spuščal od veje do veje navzdol, skoči! gospodarju na ramo in se skril v njegovi suknji. To je bilo že precej, da smo našli Joli-Coeurja, a ni bilo še vse, morali smo poiskati še pse. Z nekaj koraki smo dospeli na kraj, kamor smo prišli že ponoči. Zdaj ko je bil dan, srno lahko uganili, kaj se je zgodilo. Z odtisi je bila v snegu zapisana zgodba o smrti najinih psov. Šla sta bila drug za drugim ven iz ute, tekla sta ob stenah m potem smo zasledovali njih stopinje še kakih deset metrov. Tukaj pa so se stopinje izgubile. A zato so se pokazale druge: z ene strani sledovi, kjer so volkovi v nekaj skokih naskočili pse, z druge strani pa so se pokazale stopinje, kjer so volkovi odnesli raztrgane pse. Vrnili smo se v uto; in medtem, ko je Vitalis kot majhnemu obroku grel Joli-Coeurju pri ognju roke in noge, sem jaz segrel njegovo odejo, kamor sva ga potem zavila. h A odeja sama ni zadostovala. Treba bi bilo tudi pregrete postelje, predvsem pa tople pijače- a mi nismo imeli ne enega ne drugega; prav sreča/da smo imeli vsai o«enj. potiva?« >0 ne! On« pomije in pomete po hiSi. potem varje otrok«, pripravi za me in očeta »«• • čerjo, da ko pridemo do-j mov, povečerjsmo i« pokadimo, potem gremo spat.« 'Ali gre tudi mati spat?« -Ne! Ona, ko »>« pospravi in počisti, ii>'« in plete.« .Koliko ps « zaslužiš?« "Jaz zasluzim samo 10 Din, ove p» »Koliko zasluži mati?« »Mati? 0, ona ne dobi nobene plače. Saj ona »• dela nič « Ubog« matil 1' nič ne delai, » je vendar vse narejeno. , Župan In mesni oglednik. Zgodilo se je na Ho-landskem. Zupan i« P" istočasno mesni ogledni«, kot župan pa je tudi vezal v jarem sv. L«*«« vse tiste, ki so mislili. »» je ta jarem sladak m <* tfa splača nadeti. V »vo| pisarni je župa« im„! različne pečate m nett drugimi tudi mesogledne- ga. Pa se ti zgodi, da P"-de k župniku mlad zakonski par" ki je hotel tui' cerkveno poroko. '>r,,' moral predložiti župniku Pc trdilo županstva, « sta civilno že P°r°{c,n"' Župnik vzame v roke M panovc potrdilo, a debe ° pogleda, ko opazi n« » slini pečat »Zdravo « trihnin prosto meso.' pan ie bil oečat« njal peške nagrobnike, stopila v spodnjo cerkev (krip-to), kjer je skromen grob papeža Pi j a X., kjer vedno moli polno ljudi, in sc spet vrnila nazaj, ko naju nekdo pokliče. Prav od daleč, (iledava, gledava, dokler mi Mišico, ki je med drugim mislil iti nekoč, ko je dobil v šoli fajro, za zrukcplovca, ne od-fcrijeva Stanka visoko gcrf, kakih tO m nad nama »a hodniku, ki je krcg in krog na notranji strani kupole. Spoznal« sva ga le po tem, da nama > mahal s svojim rdečim robcem. Spomnila sva se, va fotogralski aparat — hoteli smo se na vsak način fotografirati na vrhu kupole, pa je prepovedano — in obdirjala vso kupolo. ,!az sem se skoraj bal slepili k ograji in pogledsji navzdol na neba nad glavnim oltarjem, ki je bilo globoko, globoko ped nami. Ljudi iz te višine skoraj ni opaziti. Zaio sem razši ogledoval ogromne sliko apostolov, ki se zde od .-podaj naravno velike, pa ao najmanj štirikrat nad naravno veličino. Šli smo o Katere vere pa si, vojvoda?« > Isto vero imam kot vaša milost!« »Rimokatolik si?« »Da, da, da! Rim! Zanesljivo sem Rim! Vsi moji otroci, cigančki, stari cigani, pri moji veri, vse je sam zbrani Rim!« »Potem pa kar k duhovniku!« Odločni, dobrodušni grof je nato od-vedel srečnega očeta z vsem njegovim spremstvom k duhovniku, kjer so novorojenega princa krstili na ime Aladar. »Joj, joj, joj!« je tarnal vojvoda. »Ci-gančka so krstili za kan-agarja'« Toda stotak, ki ga jc dobil od krstnega botra, ga je popolnoma pomiril. — * Drugega dne krene karavana dalje in pot jo pripelje v Berkeš. Tu poišče vojvoda najlepšo gosposko hišo in z radostnim razburjenjem vstopi. v.No, kaj želiš, vojvoda?« ga vpraša hišni "gospodar. »Poljubljam stari prst z zlatim prstanom velečastitemu gospodu, velika nesreča nas je zadela: ravno ko je grmelo, se je nocoj rodil ženi sin, ki je prav tako črn kot mati. Mogoče bi postal bel, če bi ga nekoliko oblila krstna voda.« »Glej, glej! Toda kateri vere pa si, vojvoda?« »Prav iste, popolnoma iste kot mi-lostljivi gospod!« »Ali jaz sem grško-katoliške vere!« »Saj sem tudi jaz ravno iste vere. Grk sem in imam že štiri Grke! Kako ne bi Iv! Grk, saj bi me takoj vrajzi vzeli, če ne bi bili« Nato je berkeški graščak odvedel vojvodo z vsem njegovim spremstvom v svojo cerkev, kjer so krstili cigančka. Po stari navadi je dal krstni boter dukat v plenice, ki se naj shrani za večni spomin, a vojvodu je dal desetak, da se pogostijo. Naslednjega dne se odpravi ciganska karavana zopet dalje. Pridejo v nimunsko vas, kjer so razmetane hiše kilometre druga od druge. Vojvoda izbere hišo z najvišjo streho, krito s trstiko, in potrka. 51 Prenaglil M ie. Učitelj v šoli razlaga: *AUo kdo izmed vas najde na cesti ali kjerkoli kakor reč, je> mora vrniti lastniku, ali oa jo oddati na magistratu. Ali se je komu že kaj takega pripetilo?« Marti-nck (dvigne roko): 'Naš ata je nekoč naše! zlato uro.« Učitelj: Ali jo je pridržal?« Martinck: ->Ne, gospod učitelj.« Učitelj: »Ali ste slišali otroci? Tako je treba! (Se obrne k Martinim); No in kje je uro oddal? Na magi-ilratu?« Mnrtinek: »Ne, ne, gospod učitelj. Prodal jo je ...!« Bogastvo Indije. Indija je dežela, ki skriva v setr. ve'ikun$kc neizčrpane zaklade. Mnogo je tam zlata in dragih kamenov. Neka rudarska družba, ki ima v svoji lasti večin j indijskih zlatih rudnikov, ie v zadnjih 50 letih iz-kopala za več kot 12 milijard dinarjev zlata. Ni čudno, če je Angležem toliko do Indije, da :e pod nobenim pogojem ne daio iz rok. Jok in ve-.elje. Ko si prišel na svet, si jokal, domači so te pa bili veseli. živi torej tako, da •>odo takrat, ko boš umiral, domači jokali, ti pa »oš vesel. Molče sva sedela z gospodarjem pri ognjišču in (.stala sva tam nepremično in zrla v ogenj. Ubogi Zerbino, uboga Dolce, uboga prijatelja!« Te besede sva vsak zase mrmljala ali pa vsaj so nama vstajale v srcu. Saj sta bila naša tovariša v sreči in v nesreči in meni v dnevih žalosti in samote celo prijatelja. Nisem si mogel odpustiti. Ce bi bil dobro pazil, kot je bila mo;a dolžnost, in če ne bi bil zaspal, ne bi psi šli ven in" volkovi nas ne bi napadli v naši uti; 03tali bi precej oddaljeni iz strahu pred ognjem. Rad bi, da bi me Vitalis kregal in tepel. A ničesar ni rekel, še pogledal me ni. Glava mu je klonila nad ognjišče: ' otovo je premišljal, kaj bomo počeli brez psov. XV. Prihod v Pariz. Bili smo še daleč od Pariza. Med potjo nam je poginil Jo!i-Ceur, ki se je bil premrazil. frfotali smo naprej hoditi po zasneženih polih od jutra do večera in ostra burja nam je pihala v obraz. Kako so bile žalostne; in dolge te razdalje med našimi postajami! Vitalis je stopal naprej, jaz za njim, Capi pa tik za mano. Tako smo šli po vrsti naprej molče cele ure z obrazom, ki je radi mrzlega vetra postajal modrikast, » premočenimi nogami in s praznim želodcem; ljudje pa, ki smo jih srečavali, so se ustavljali, da bi gledali, kako srno korakali mimo. Očividno so jim rojile čudne misli po glavi: Kam vendar vodi ta velik starček tega otroka in tega psa? v , . v. .... Molk mi je birskra.tno mučen, zakaj živo sem čutil potrebo za razgovor, da se vsaj nekoliko omamim; toda Vitalis mi je odgovarjal le prav na kratko, kadar sem ga nagovoril in niti takrat se ni obrnil. Nekega dne je vendar blagovolil sesti k meni in na načinu, kako me je gledal, sem čutil, da boin končno le že izvedel, kar sem že tolikokrat želel izvedeti. Bilo je nekega jutra, prenočili smo v neki kmetiji nedaleč od velike vasi. Odpiral sem oči, da se znajdem sredi zmešnjave streh, zvonikov in stolpov, ki so se izgubljali v meglah in v dimu, ko je Vitalis ustavil svoj korak, stopil k meni in mi rekel, kot da bi nadaljeval pogovor, ki se je razvil že davno: Vidiš, zdaj se bo naše življenje izpremenilo; v štirih urah bomo v Parizu.« :. Ah! Kaj je to Pariš, ki se razprostira tam doli?« : Kaj pa da.« V istem hipu, ko mi je Vitalis rekel, da imamo Pariš pred seboj, je iz neba prisijal soln^i žarek in za trenutek se .ie vse pr-ed menoj zlato zasvetilo, Prav gotovo se nisem varal; našel bom zlata drevesa. Vitalis pa je nadaljeval: :: V Parizu se bova morala ločiti.« Hipoma se mi je stemnilo in nič več nisem videl zlatih dreves. Obrnil sem oči k Vitalisu. Tudi on mi je gledal, in moj bledi obraz in trepet mojih ustnic sta mu povedala, kaj se godi v meni. "Zdaj si pa vznemirjen,« je dejal tudi on užaloščen, mislil sem si pač. »Ločiti se?« sem rekel u«posled, ko je minil prvi hip tesnobe. , „ ^Ubogi dečko!« ftliVamjefcsnam da kupite blago za zimske sukn'e, črn in moder kamgarn in športni ševiiot na/ugodneje v novi trgovini 0. Zlender Ljubljana, Mestni trg št. 22. Notri je stanoval romunski plemenitaš. Tudi njega je zaprosil za krstnega botra svojemu sinu, ki se je ponoči rodil, kakor je dejal. »Toda jaz sem staroverec, vojvoda!« odgovori romunski plemenitaš. »O, milostni gospod, saj sem tudi jaz staroverec, pri moji veri, najbolj staro-verski sem! Saj je moja vera že vsa razbita, obdrgnjena in gnila — sicer pa vedo, da cigan nima ničesar novega.« Pa dobro!« si misli plemenitaš in obljubi, da hoče iti dečku za botra. Toda nesrečnemu očetu ni dal več kot pet pasjih jezikov« (tako so radi oblike in barve imenovali stare bankovce po deset krajcarjev). »Kako? Ali je bilo za to sploh vredno nesli otroka h krstu?!« je rentačil vojvoda. In plemenitaš se je premislil ter posla! za cigani lepo ovco in vedro brinjevca. »No, vendar se je izplačalo!« je pritrdil vojvoda. Pa so se odpravili naprej in počasi potovali od kraja do kraja. Pot jih pripelje do Orehovega gradu. Tukaj je bi! v graščinskem poslopju najemnik. Na grajskem stolpu je stala zvezda, kar Kfe tiči vzrok? * V revmatizmu, trganju v sk'er>ih, živčnih bolečinah? Mogoče posledice prehla-jenja'? Večinoma je vzrok v takih slučajih nezadostna nega telesa. Veliko ljudi že 24 let rabi okrepča oče sredstvo za olajšanje bolečin, hišno zdravilo in kozmelikum : Fellerjev : Elsatluid'; ter si zna ohraniti stalno zdravje. Rabijo ga za mazanje in cenijo dejstvo tudi proti kašlju, hripavosli, bolečinah v vratu in prsih ter proti gripi in nahodu, rabijo gn tudi notranje pri neugodnem občutku itd. SSorlfe tu«H VI tako. pomsigalo tso (udi Vam! Relief jev Ets: filliit« dob'fo v Ic.nrnnli in sličnlh lr.ro-vinnhv pns doknaMi|e|o tudi mnenla zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno kniigo popolnoma zastonj. Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas! Ernst Pasternack, Berlin, SO. MIchacIMrchpleU No 13. Abt 317. Sercio 130 Din rdeča ali rožasta odeja 1 Samo 150 Din krasna klot odeja! Samo 43 Din sivo vzirčasta fla-rol-odeja I Razpošilja Trgovski dem StermccftS, Celic st. 19 Keodgovarjajoče se zamenja aH vrne denar. Novi, veliki, limitirani cenik t vet tiso? slikami ss pošlje vsakemu zastonj. Vsak dan Vas obvešča »Slovenec« o vsem", kar je novega v svetu in po domovini. — Zastonj na ogled Vam pošlje list uprava, če ji sporočite svoj naslovi »Stric Tomova koča« je gotovo najbolj razširjena dram po svetu. Od 1. 1852, ko je izšla, je letos prvič, da jo nikjer v Ameriki ne igrajo. Poročiti se želi obrtnik iz boljše krščanske hiše, vsestransko izobražen, plemenitega srca, z nevesto sebi enakega značaja. Starost nad 30 let. Prednost imajo vdove, ki posedujejo količkaj premoženja. — Alojz G., Florijanska ulica 13, III. n„ Ljubljana. Fige in brinfe za žganjekuho, v najboljši kvaliteti, nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. KooaflT Najboljši trdi in meliki koks in kOVlSM premog Vam nudi OruZba Ilirija, LJubljana Donajak« c. M. Telefon 3820 y vsako hišo »Domoljuba«! Hiišefe zaslutiti? KmeCiti fantič In možie, žene ž! ifeMeta in vsi oni, ki želite s poštenim delom zaslužili! Visok zaslužek, ludi več tisoč mesečno, Vam nudimo v zimskih me »ech z lahkim de.om na domu. Ni potrebno uikako posebno znauje ali spretnost, ;em-več samo pridnost. Vsi, ki hočete zaslužiti, javite takoj svoj naslov, ker samo še ta mesec bodemo oddajali delo. Za poštnino, navodila za delo in ma- terijal je priložiti Din 10'— v znam ;ah. •higoiinport, S. Steindl, Ljubljana VII, Dermotova 9 A Kngulem vse vrste m zo&otrefecef (itlinCkc) teg po najvišjih konkurenčnih cenah ter po-lil vrnem denar za mestno trošarino (šrasgo) H im. PafcK, Lfabijana Q Sv. Petra nasip 27 (u vodo) Za zimo je treba novih čevljev ker je pa stiska za denar, " (fejdite nemudoma v TREBNJE v trgovino IVAN A. GROSEK. Tam boste kupili najboljše gornje u s n j • in najboljše podplate po znižani ceni. Za zimo je treba gorke obleke ker je pa stiska za denar, pojdite nemudoma v TREBNJE v trgovino IVAN A. GROSEK. tam imate letos priliko kupiti vsakovrstno blago za obleke po zelo znižani ceni. Izbira v moških in ženskih štofih je velika. Na novo: gotove obleke in zimski površniki! Moje geslo je: Dobro blago, velik promet — mal dobiček. Občutljivost. Stara mati se je dala po zdravniku preiskati. Ta jo je obračal, trkal na_ rebra, poslušal ter vedno bolj t glavo zmajeval: »Gospa, prav nič se mi ne dopadete.« »Na, veste kaj, gospod doktor,« je odvrnila starka, »saj vi tudi niste ravno eden izmed najlepših.« Blago za jesen m zimo kakor tudi vse vrste PLETENINE najnovejšega lastnega izdelka kupite najceneje v trgovini ANTON SAVNIK, Škofja Lok«. ffgidiihc, io žepne ure kupite najbolje in najceneje pri L SlITMR, UOTHJANA1 Prešernova isl. 4 Lastna protokolirnna tovarna ur v Švici Zahtevajte cenik zflstonj in pošt. prosto! Zahtevajte cenik zastonj in pošt. prosto! Preddelavec: »Selan, da boste vedeli, kaditi ni dovoljeno med tem ko delate.«: Selan: »Saj zato pa takrat ne delam, kadar kadim.« Slončke ure z I,it;,,m, iiloč« Štirinajst dni od Din naprej Najfinejša eksotična olja, ki se uporabljajo kot jedilna olja io glavni sesiavni del pravega terpentlnovega mila Vsem trgovcem in kmetom vljucino naznanjam. da sem vzel v najem ijltfsl ftistianov min kjer se melje vsakovrstno žito. Kmetom se žito takoj zamenja za moko. Se priporočam ANTON KMET, valjčni mlin Fužine, pošta Sp. Hrušica. Telefon št 3189. T.l.fon »t. 3189. Cazieia L NlhflZ l jufcijana, liesmi lr« » Na malo D€f lllftl No veiiho vstenovlieno 1839 Telelon 2282 Edino najboljši sivaini stro>! in pietilni šuit, „Dub!ed" stroii ter koles« '.n rodbino, obrl in industrijo so le los. Prtelinco . tirilzner, Adtcr Najnižje ceuo! Tudi na obroke Hdbiiano blizu Prešernovega spomenika I oi.K V ve/eniu brezplačno. ZA POKRIVANJE —--ITIIEH-— *A OBLAGANJE —ITKN— Zdravnik: »Kdaj ste opazili na nje« prve znake umobolnosti?« Žena: »Takrat, ko je niei.e vzel « Nič Vas ne stane Tudi Vi pridite, pa ne zamudite, l.cr č«s je zlit ter si oglejte mojo bogato zalogo raznovrstnefi manuihkturnega bi t, ga za molk« in ientk« obleke. Zima je huda, pa treba dobre oblek« in poceni Star pregovor praii Kdor hoč* dobro blago in poceni kupiti, mora h Grilcu v Trebnje priti! Na zahtevo pošljem tudi vzorcc. J. Grilc, trgovina z meš. blagom, Trebnje, GORENJCI! Svelovno znane | JC03HK FOTO APAMTE " dobile že od Din 145--dalje v drogerijl ŠINKOVEC Kranj, Glavni trg 189 Uspeh Vam |e zajamčen ludl brez znanja o fotografiji. Pij e še danes, na| se Vam pošlje b »platno cenik Današnji čas. Gospa: »Iz vaših spričeval je razvidno, da ste bili že v mnogih službah. Kako dolgo pa ste bili v zadnji?« Služkinja: »Nisem na uro '' ~" " —IZOLACIJE CEVIIA- l"enc"IInfSt^oTALPEKO^T(t™KI^IS'^«* V jj Ljubiflnl^laslifelj Izdajatelj: Dr. Franc Kcloree. V Urednik: Jože Košičck, Berite! Poslušajte! Povečal sem zopet svojo trgovino, kakor tad' zalogo z jesenskim in zimskim blagom iz Pr»°" vrstnih tu- in inozemskih tovarn, radi tega Vam nudim krasno izbiro posebno v damskib pla«5"1' moiklh oblekah in suknjah ter v vsem drugem blagu, po zelo ugodni ceni. - Oglejte si zalogo in prepričani bosle ter pri enem obisku bo va» trud poplačan! - Ne zamudite prilike, ker zima se bliža! - Se priporoča z -sem spoštovanem VINKO SAVNIK. Kadoviiica. Za Jucoslovansko tiskarno: Karel C«8-