SOLNO   POLJE                                              (KavkaSka pravl|Ica). NOLS.
Vas LahiČ Ieži visoko v hribih in vsako mesto je prebivalcem od rok. Zbog tega jim je večkrat Česa primanjkovalo, posebno soli. Da bi se izkopali iz te stiske, sta dva brata sklenila sejati sol. »Nikdar več je ne bo treba tovoriti iz mesta,« sta si mislila, »pa še zaslužila bova kaj!« Receno, storjeno. Posejala sta s soljo veliko njivo. In ko je na pomlad vse zazelenelo in zaklilo, je ostalo njuno polje črno in brez bilke.
»Zakaj ncki najina sol ne poganja,« je dejal eden izmed bratov, »morda nama jo je kdo izmaknil?« »Treba se bo prepričati,« je dostavil drugi. Res sta šla na svojc solno polje, nad katerim je plesal roj mušic. »Tatovi, tatovi! Udri jih, udri jih!« Začelo se je strašno streljanje. Ko sta se utrudila, sta sedla, da bi kaj prigriznila. Med tem pa so žc priletele mušicc in najnesram-nejša je sedla enemu izmed bratov na čelo. Previdno, ne da bi se ganil, je to povedal drugemu; le-ta je prijel svojo puško, pomiril, izprožil in res ubil mušico.