St. 23.
Ljubljana, v četrtek, ine 5. junija 1924.	Leto IL
Izhaja vsak četrtek.
insmrnlna* za ce,° leto. . Din SO1—	mesečno .... Din 5*—
ilMl UuSlillE!. za pol leta. . „ 25*—	za Inozemstvo „ 80*—
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo po tarifu. — Postno-čekovni račun št. 13.236.
Več politične izobrazbe!
Za razmere, ki vladajo pri nas, je nadvse značilno dejstvo, da so se pri nedeljskih trboveljskih dogodkih streljali ljudje med seboj samo radi tega, 'ker so drugega političnega prepričanja. Tega noben človek ne more zagovarjati, če kolikor toliko objektivno sodi. Res je, da so žrtve padle za svoje ideale in nadvse žalostno je, da se kaj takega sploh more dogoditi med ljudmi istega rodu in jezika. To dejstvo je tako žalostno, da mora zbuditi vsakemu iskreno čutečemu domoljubu in človekoljubu resno vprašanje, kam plovemo.
Druga žalostna prikazen je popolno pomanjkanje razumevanja .državnih in narodnih potreb od strani gotovih strank, ki igrajo vlogo v našem državnem življenju. Tako vidimo na primer, kako SLS po svojem polomu v vladni krizi ne kaže nobene druge skrbi kakor te, kako bi njeni poslanci prišli do poslanskih dnevnic, za katere se boje, da jih bodo vsled odgoditve narodne skupščine izgubili. In SLS je končno legitimna predstavnica celega slovenskega naroda! Za dosego svojega cilja ,izplačila poslanskih dnevnic v času parlamentarnih počitnic, se -SLS poslužuje kot pretvezo celo upora v Albaniji in zmešnjav v Romuniji! Dr. Korošec je namreč brzojavil kralju na Bled, naj hitro skliče parlament z ozirom na mednarodni položaj, češ da divja v Albaniji državljanska vojna, v Romuniji pa da zavzemajo nemiri vedno večji obseg in tudi v naši državi ne ponehajo spopadi.
Vsi taki dogodki privajajo samo do žalostnega zaključka, da manjka žalibog slovenskemu ljudstvu kolikor toliko še politične izobrazbe. Kako bi bilo drugače sploh mogoče, da sledijo ljudske množice ljudem, ki so se že ponovno izkazali kot ljudski sleparji. Množice tega oči-vidno ne morejo razvideti, ker ne vidijo jasno in točno ravno vsled pomanjkanja politične izobrazbe, da se vselej drugače zgodi, kakor jim njihovi politični voditelji obljubu j e jo, da pride vselej kaj drugega, kakor pa napovedujejo.
Popolno pomanjkanje politične izobrazbe je, ako se strelja na političnega nasprotnika, in kot popol-
Nedeljski krvavi dogodki v Trbovljah so razburili ne samo vse slovenske javnosti, ampak tudi vso ostalo v državi.
Kakor izgleda, je bil napad na sorevod Orjunašev, ki so korakali v Trbovlje z godbo na čelu k razvitju svoje zastave organiziran in pripravljen od komunističnih voditeljev. Po pisavi komunističnega glasila „Glasa svobode" v zadnjih številkah je bilo pričakovati, da pride do izgredov, nihče pa ni mogel misliti, da se bodo ti izgredi razvili in končali tako krvavo, kakor so se.
no pomanjkanje politične izobrazbe moramo označiti dejstvo, ako se uganja taka bedasta demagogija, kakršno občudujemo vsak dan v listih, ki izhajajo pod patronanco č. g. prošta Andreja Kalana v takozvani Jugoslovanski tiskarni, ki ne poznajo drugega kakor hujskanja in psovanja!
Kot popolno pomanjkanje politične izobrazbe moramo označiti tudi to, ako načelnik SLS brzojavi kralju naj skliče zopet narodno skupščino, v kateri ni dr. Korošec poldrugo leto ničesar pametnega napravil in niti enkrat ust odprl ni. Poleg tega pa je to še precejšnja netaktnost, ako pomislimo, da je dr. Korošec to storil v trenutku, ko vži-va kralj nekoliko oddiha na slovenskih tleh. Poslanci SLS so imeli poldrugo leto časa, da delajo v narodni skupščini; kaj so delali ves ta čas, naj bi dali predvsem odgovor!
Politične izobrazbe je nujno treba nam Slovencem in sicer intelektualne kakor moralne. Potem tudi ne bo treba, da bi mladi nadebudni možje padali od slovenskih rok le zaraditega, ker idealno mislijo in kažejo tudi pripravljenost, da žrtvujejo vse za svoje ideale. Na drugi strani pa tudi ne bo več takih groteskno komičnih prizorov, da izrabljajo ljudje, ki hočejo veljati za voditelje slovenskega ljudstva, prelivanje krvi v Albaniji za dosego poslanskih dijet. Nastop dr. Korošca je še tem bolj smešen, ker daje nasvete kroni, kakor da bi ne imela svojega zunanjega ministra, ki ji svetuje in predlaga, kaj naj se ukrene glede na zunanjepolitični položaj.
Mi vemo sicer, da voditeljem SLS ni samo za poslanske dnevnice, ampak tudi za ministrske portfelje, zato pa je tudi dr. Koroščeva vsiljivost naravnost smešna, ker je od kralja itak že dobil odgovor, da njega noče na ministrskem stolcu.
Kakor želimo politične izobrazbe množici, tako bi jo želeli tudi njenim voditeljem, ker bi tako došli v naši državi res do dela in pametnega ter treznega presojanja razmer, v katerih živimo. Demago-štvo, ki ga uganjajo, pa vodi naše ljudstvo samo v pogubo!
Žrtve, ki so padle tako na eni, kakor drugi strani, globoko obžalujemo, zakaj nihče ne bo materam, ženam in otrokom mogel nadomestiti sinov, mož in očetov, ki so padli v tem boju med zastopniki dveh popolnoma si nasprotujočih naziranj.
Komunistična stranka je, kakor sama razglaša, načeloma revolucijo-narna. Komunisti vidijo za dosego svojih ciljev v nasilju, terorju in diktaturi proletarijata edino uspešno sredstvo. Oni vzgajajo svoje ljudi v tem smislu. To, kar se je zgodilo v Trbovljah, je sad dela komunistič-
nih voditeljev, ki uče, da si bo delavstvo edinole s silo in krvjo priborilo svoje pravice.
Mi smo načeloma zoper vsako nasilje in za svobodno udejstvovanje političnega ali kateregasikoli prepričanja, v kolikor ne škoduje celokupnosti človeške družbe in v kolikor ne prekoračuje zakonitih mej, ki jih je postavilo ljudstvo po svojih zakonito voljenih zastopnikih v zakonitih postavodajalnih zborih. Mi se izrekamo za načelo', da naj zmaguje prepričevalna moč duha, ne pa nasilna moč pesti.
Komunisti se pritožujejo nad zakonom za zaščito države, ki jim ne dovoljuje v Jugoslaviji oficijelnega obstoja njihove stranke, in če tudi je ta zakon vsakemu svobodoljubnemu človeku malo simpatičen, vendar pa je do gotove mere popolnoma upravičen, zakaj revolucijonarno in teroristično načelno stališče komunistov mu daje za to najbolj utemeljeno podlago.
Tudi organizacija jugoslovanskih nacionalistov ali takozvana Orjuna je bojna organizacija. Povdariti pa moramo tole: Če zahtevajo komunisti zase popolno svobodo in iste državljanske pravice, kakor jih uživajo vsi drugi, dasi s svojimi principi o diktaturi sami priznavajo vso pravico- in oblast onemu, ki ima moč v rokah, potem svobode in enakopravnosti tudi nobenemu drugemu odrekati ne bi smeli.
Recimo, da so Trbovlje v resnici po pretežni večini prebivalstva komunističnega mišljenja. Ali naj bi bil zaradi tega vsaki drugi zakonito priznani organizaciji vstop v Trbovlje prepovedan? Ali so potem Trbovlje komunistična republika sama zase, v kateri vsak drugače misleč človek ne bi smel biti življenja varen? Kdor ne spoštuje prepričanja in nazorov svojega bližnjega, tudi sam zahtevati ne more, da naj se upoštevajo njegovi lastni!
V nedeljo se je vršila v Trbovljah slavnost razvitja prapora trboveljske Or june. Ob tej priliki se je zbralo v Trbovljah do 800 Orjunašev in Orjunašic. Pred kolodvorom so se formirali v sprevod, ki se je podal z ljubljansko vojaško godbo na čelu proti Trbovljam. Za godbo je korakalo 8 zastavonoš s prapori. Sprovod je prispel med sviranjem godbe skozi Vode do rudarskega doma. Tam je bila zbrana večja gruča komunistov. Prišli so ravnokar ^ s komunističnega protestnega shoda. ^ Komunisti so molče pustili, da je šla mimo njih godba, ki je ravno začela svirati veselo koračnico. Ko pa so prišli do komunistične skupine praporščaki, so jih začelij komunisti obsipati s psovkami in žaljivkami:	„Pfuj Orjuna, „Doli
Orjuna", itd. Par izmed njih je praporščakom hotelo iztrgati zastave. Iz srede komunistične gruče je padlo tudi več revolverskih strelov in sta prileteli dve ročni granati ter eksplodirali. Orjunaši so se branili in streljali nazaj. Razvila se je bitka, ki je
Ali pa so ž nedeljskim napadom komunisti, ki so napadli nacionaliste na povelje svojih voditeljev iz Ljubljane, koristili idejam, za katere se hočejo boriti, je seveda tudi še veliko vprašanje. Ogorčenost celokupne javnosti radi dogodkov v Trbovljah kaže le, da so se komunistični voditelji vračunali. Še bolj pa so se vračunali oni delavci, ki so se nahujskani od svojih voditeljev dali zapeljati k slabo premišljenim dejanjem, zakaj žrtve so padle iz vrst delavcev, ne pa iz vrst njihovih voditeljev, ki so se po končanih dogodkih poskrili kakor vedno.
Komunistični internacionalizem še dolgo ne bo vladar položaja v Jugoslaviji, ker pri nas ni zanj terena, tem manj, ker smo agrarna država in ne industrijska, pa tudi naš kmet ni flegmatični in analfabetski ruski mužik. Kdor hoče koristiti delavnim slojem, ima predvsem dolžnost, da pozitivno dela na to, da se v redu in miru uredijo naše socialne in gospodarske razmere, ker samo v redu in miru je taka ureditev mogoča.
Voditeljem komunistične stranke seveda ne more biti ležeče na zboljšanju življenjskih razmer in razšir-jenm državljanskih pravic delavnega ljudstva, ker jim je nezadovoljstvo tega ljudstva ono orožje, s katerim upajo doseči svoj ideal terorja in diktature. To njihovo stališče nam tudi pojasnuje, zakaj aranžirajo take dogodke, kakor so se dogodili v nedeljo v Trbovljah. Večje če so žrtve delavstva, večja je tudi nezadovoljnost med njim in tem bolj uspešno orodje je to delavstvo v rokah komunističnih voditeljev.
Zato pa bo delavstvo edinole iztrgal iz rok njegovih iz tujine plačanih zapeljivcev, kdor bo skrbel za to, da bo delavec živel z delom svojih rok res človeka vredno življenje. To naj bi vedeli predvsem voditelji raznih političnih strank, kakor tudi vsi drugi krmarji države.
trajala par minut. Trije Orjunaši France Šlajpah, Stanko Žnideršič in Žarko Boltavzar, so obležali smrtno zadeti na tleh. Zadnja dva sta izdihnila v par minutah. Šlajpaha so pripeljali na kolodvor, ker so upali, da ga bo mogoče spraviti še v Ljubljano. Na kolodvoru je umrl. Več Orjunašev je bilo več ali manj težko ranjenih.
Tudi med komunisti je napad zahteval svoje žrtve. Štirje med njimi so obležali mrtvi. Orjunaši so odnesli ranjence v bližnjo hišo, od tam pa kasneje na kolodvor in nato z vlaki deloma v ljubljansko, deloma v celjsko bolnico. Komunistične žrtve so odnesli v trboveljsko mrtvašnico, ranjence v rudarsko bolnico. Ko je bila nudena ranjencem prva pomoč, so Orjunaši nadaljevali sprevod v Trbovlje, kjer se je izvršilo razvitje prapora tiho in brez zunanjih svečanosti. Popoldtie v Trbovljah ni prišlo do nikakih spopadov. Iz Celja je prišel oddelek vojaštva v pomoč žandarmeriji. Na lice mesta je dospel tudi veliki župan Šporn iz
K trboveljskim dogodkom.
Trboveljski dogodki.
Ljubljane. Komunistični delavski dom je razjarjena množica deloma opustošila. Dom je začel pri tem goreti, vendar pa so ogenj kmalu pogasili. Žandarmerija je aretirala 18 komunistov, pri katerih so pri vseh našli orožje.
Kakor že omenjeno, so v boju padli trije Orjunaši: Kot prva žrtev je padel Stanko Žnideršič, oblastni čelnik Orjune, rojen 1. 1890 v Matenji vasi pri Prestraneku, Za časa vojne je bil kot Slovenec zelo preganjan in to tembolj, ker je njegov oče pobegnil v Srbijo. Fašisti so razpisali na njegovo glavo več tisoč lir. Po poklicu agronom je postal upravnik Shveglovega posestva Wil-sonia na Bledu Krogla mu je prodrla srce in je bil takoj mrtev. Njegovi stariši prebivajo v zasedenem ozemlju. V krvavem boju je sledil Žnideršiču v smrt mladi Žarko Bolta vzer, rojen 1. 1900 v Vipavi, a stanujoč v Sp. Šiški, kjer je bil tudi glavar šišenske Orjune. Uslužben je bil v Kmečki posojilnici za ljubljansko okolico kot uradnik. L. 1919 je šel med koroške dobrovoljce. V naši armadi je postal rezervni poročnik. Njegovo življenje je pretrgal drobec granate, ki ga je zadel v glavo. Najbolj tragična pa_ je bila smrt tretje žrtve Franceta Šlajpaha, rojenega 1. 1893 v Ljubljani. Bil je magister pharmaciae in malo časa šele oženjen. V službi je bil v tovarni pharm. predmetov „Kolar,1. Zadet je bil od več krogel in od drobcev granate. Pokojni Šlajpah zapušča mladoletnega otroka in ženo v blagoslovljenem stanju.
Med težko ranjenimi Orjunaši so: Alojz Lebar, praporščak Orjune. Ima težko rano na desni nogi, ki jo je dobil od drobcev granate. — Albin Arniš, delavec iz Rakeka, težko ranjen v levo nogo od granate. — Franc Lešnjak, posestnik iz Rakeka, ranjen na obrazu in roki. — Josip Kukec, lesni manipulant in praporščak Orjune na Rakeku, zadet v desno roko. — Vlado Porekar, učitelj in načelnik šoštanskega Sokola. — Okoli 10 Orjunašev je bilo dalje lahko ranjenih.
Med bojem so padli, smrtno zadeti, sledeči rudarji komunisti: Albin Fritz, 27 let star; Jakob Ocepek, 60 let star; Ivan Rozin, 70 let star, ter Franc Fakin, 20 let star. V ljubljansko bolnico so pripeljali izmed ranjenih komunistov naslednje: Karla Razborška, ki ima strel v glavo, Mirka NVeinbergerja, zadet v trebuh in je njegov položaj jako opasen, Ivana Hlebca, ki je zadet v desno roko, Ludovika Fajna, strel v desno nogo. Težko ranjena je bila tudi rudarjeva žena Helena Obacher, ki je prišla slučajno v bližino spopada.
Vest o trboveljskih nedeljskih dogodkih je zbudila povsod veliko razburjenje in splošno obžalovanje žrtev.
Uradna preiskava dogodkov je ugotovila, da so padli prvi streli iz vrst komunistov, ki so se na napad že prej pripravljali.
Marko Vovčok:
Dva sina.
(Konec.)
5.
Pride povelje, da imajo rekruti oditi v sredo po obedu. Jaz sedim in čakam te ure, ko prihiti moj Va-siljko, ves zasopi jen, bled in za njim dva človeka v hišo.
— Mati, — izpregovorita obadva, — odrejeno je, da vzamejo tudi Va-silja!
Nisem jim verjela.
To ne more biti res, ker je sedaj sam pri meni.
— Ne mati, — pravi Vasilj, — res je tako, kakor pravita.
Vsi me tolažijo, meni pa je, kakor da mi je zamrlo srce: čujem, kaj govore, vidim jih, a nič mi ne seže do srca ...
6.
Odpeljale so tri trojke, vse sami rekruti. Ž njimi so šli ljudje, ki so jih spremljali. Sedla sem tudi jaz med svoja sinova, pa se vozim. Pot
Pogreb padlih treh Orjunašev se je vršil v torek popoldne izpred Narodnega doma ob ogromni udeležbi prebivalstva vseh slojev.
Vlada je odredila, da se naj uvede radi trboveljskih dogodkov stroga preiskava in naj se krivci kaznujejo.
*
O miselnosti in čustvovanju od komunističnih strelov padlih žrtev nam nudi najlepši dokaz prizor, ko je padel v spopadu smrtno ranjen na tla, zadet od krogi j e v glavo, 24-letni posojilnični uradnik ter zastavonoša šišenske Orjune Žarko Boltavzar. Ko je ležal smrtno ranjen na tleh, je povpraševal tovariše, ki so mu priskočili na pomoč: »Kje je naš prapor?« Končno je zaprosil vode. Njegov tovariš zastavonoša je medtem pristopil k njemu ter mu poklonil prapor, ki ga je umirajoči poljubil. Skrb za čast in neomadeževanost njegovega in njegovih tovarišev praporja mu je bila več kakor pa skrb za lastno življenje. Z narodnega stališča mora zbujati ta čin največje spoštovanje tembolj, ker nimamo mogoče doslej _ enakovrednega primera v zgodovini Slovencev. Soroden primer imajo Francozi v narodni junakinji in svetnici Jeane d’ Are, ki je z mečem v roki branila prapor svojega naroda in kralja.
#
Pogreb padlih treh orjunašev je bil eden najveličastnejših. V ljubljanskem Narodnem domu, kjer so bila njihova trupla izpostavljena med kupi cvetja na mrtvaškem odru,.*0 se jim poklanjale ogromne množice ves dan. Nad 100 vencev iz svežega cvetja je bilo poklonjenih žrtvam. Naravnost ogromna pa je bila udeležba občinstva pri mrtvaškem sprevodu, ki so se ga udeležile mnogoštevilno razne narodne organizacije, vojaštvo, zastopniki vlade in. oblasti ter raznih korporacij. Kjerkoli se je sprevod pomikal po ljubljanskih ulicah na pokopališče h Sv. Križu, je tvorilo občinstvo vseh slojev gost -špalir. Pogreb -se je izvršil v največjem redu in svečanosti.
*
Pri pogrebnih svečanostih so se poslovili od pokojnikov razni gov-vorniki. Pred Narodnim domom se je poslovil od njih pisatelj Vladimir Levstik, ki je dejal med drugim:
»Sveta so vaša mučeniška trupla, svete so vaše duše, ki zdaj plamene nad nami v sijaju vesoljne Luči, svet in svetal nam je vaš spomin. Zakaj boj, ki ga bijemo jugosloven-ski nacionalisti, je boj Duha proti podli materiji, boj za rast in harmonijo proti močem razkroja, boj za zdravje proti nemoči, boj za svobodo in srečo proti robstvu in -zlu. Barve naših praporov in žarki naših idealov odsevajo voljo, ki jo je večni -Stvarnik vdehnil človeškim srcem kot prvobitno strast življenja, kot svoj neizpremenljivi zakon, po
katerem se rodi in kateremu služi sleherna živa stvar. Njemu so dragi naši cilji, njemu so dragi vsi, ki se žrtvujejo zanje; njemu nad vsemi dragi ste vi. Vaša telesa bodo spala v težki zemlji tega nezdramljene-
Potem, ko so bile odgodene seje narodne skupščine, se je pojavilo vprašanje, ali naj poslanci vlečejo še nadalje celih pet mesecev do zopetnega sestanka skuščine dne 20. oktobra po 300 Din dnevnic. Mi smo od nekdaj stali na stališču, da je vsak delavec vreden svojega plačila in tudi našim slovenskim poslancem smo očitali bogate dnevnice samo zato, ker takrat, ko bi imeli priliko delati za blagor ljudstva, niso nič naredili. Za dobro delo- dobro plačilo, za slabo pa niti pare, — to je naše stališče.
Odločno pa moramo biti proti temu, da bi poslanci vlekli bogate dnevnice tudi takrat, ko skupščina sploh ni sklicana. V petih mesecih bi na ta način vsak poslanec potegnil okoli 45.000 Din, cela zbornica pa 14 do 15 milijonov Din, t. j. okoli 60 milijonov kron.
Ni še definitivno- odločeno, ali bodo poslanci dobili za svoje počitnice ta denar, značilno- pa je, da se ravno iz opozicijonalnih vrst dr. Korošca in tovarišev pojavlja zahteva po izplačilu teh dnevnic za dobo absolutnega brezdelja. Ako pomislimo-, kako slabo so vršili naši slovenski ljudski zastopnike svoje poslanske dolžnosti, kako mizerno so zastopali koristi slovenskega ljudstva, potem moramo smatrati njihovo stremljenje no mastnih dnevnicah za nesramnost, ki je tem večja, ker popolnoma odkrito kaže, kaj jim je glavno pri izvrševanju njihovih mandatov.
Nedavno se je vršil v Ljubljani shod SLS, na katerem se je protestiralo proti temu, da se zanemarjajo naše bolnice. Očitali so- vladi, da nima srca niti smisla za naše bolnike, dasi bi bilo logično- sklepati, da je zmanjšanje kreditov za preskrbo
Proglasi opozicije.
Po odgoditvi narodne skupščine so opozicijske stranke izdale proglase, v katerih zavzemajo svoje stališče z ozirom na politični položaj. Za opozicijski blok so izdali proglas demokrat Ljuba Davidovič, musliman dr. Spaho in dr. Korošec. Proglas trdi, da se sme narodna skupščina odgoditi samo- na predlog vlade, ki ima zaupanje parlamenta. Zahteva med drugim, naj se skupščina skliče na izredno- zasedanje. Značilno je, da tega proglasa ni podpisal noben zastopnik Radičeve stranke, dasi bi opozicijo-nalni blo-k tvoril v parlamentu večino na katero se sklicuje, samo s pomočjo Radičevih poslancev. SLS je izdala še posebej proglas na slovenski narod. Ta proglas ne pove niče-
ga naroda, vaše silne duše -pa bodo sanjale tik ob srcu najvišjega Gospoda in čelnika bojnih trum, dokler vas ne pozove na poslednji izbor, na zbor in na večno poveličanje vseh, ki so se prav borili!«
bolnic pripisati predvsem nedelavnosti in nesposobnosti naših ljudskih zastopnikov. Če bi se poslanci SLS s toliko- vnemo- borili za te kredite kakor se sedaj za svoje poslanske dnevnice na vse različne načine, pa smo mi trdno- prepričani, da bi dosegli več uspeha in da bi bile naše bolnice preskrbljene z vsem potrebnim.
Njihovo sedanje postopanje bi bilo opravičljivo le, ako bi izjavili, da odstopijo vse svoje dohodke, ki jih zahtevajo iz državne blagajne za čas odgoditve narodne skupščine, za ob-čekoristne namene, predvsem za naše bolnice, ki so jih s svojo nespretno politično taktiko in nesposobnostjo oškodovali. S tem bi nam ne prihranili samo pisanja teh vrstic, ampak bi tudi s tako hvalevredno lepo kretnjo pokazali, da jim ni samo za lepe besede, ampak tudi za dejanja, ter bi na najlepši način tudi dokumentirali svojo krščansko ljubezen do bližnjega, ki jo tako radi nosijo na jeziku, ki pa jo ravno tako neradi kažejo v dejanjih.
Enaindvajset tigrov bi potegnilo za slučaj izplačila dnevnic približno en milijon dinarjev tekom petih mesecev. S tem milijonom dinarjev ali štirimi milijoni kron bi bilo našim bolnicam že precej pomagano, poslanci SLS pa bi lahko vsaj rekli, da so iz svojega popravili nekoliko škodo, ki so jo v poldrugem letu napravili našemu ljudstvu s svojo politiko v Bel-gradu.
Njihovo postopanje pa le ponovno dokazuje, da jim je samo za lastni žep, ne pa za koristi slovenskega ljudstva in države. S svojim vpitjem in zabavljanjem ne bodo prepričali razsodnih ljudi, da jim je res kaj za ljudski blagor, — dejanja njihova govore preveč glasno in jasno.
preplest.
sar novega in je le kopija raznih člankov v „Domoljubu11 in v „Slovencu11. Kaj so poslanci SLS pozitivnega dosegli za slovensko ljudstvo, ne pove. ker je U tudi popolnoma nemogoče.
Poslanske dnevnice.
Poslance sedaj skrbi, kaj bo čez poletje z dnevnicami. Poleti je treba iti v letovišča na „oddih11, kakor pravilo: pa je v letoviščih življenje dra-go Nekateri bi rabili denar tudi za strankarsko agitacijo. Skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič je konfe-riral z opozicijonalnimi politiki glede vprašanja izplačila dnevnic. Na 12. junija je sklicana seja administrativnega odbora narodne skupščine, na kateri se bo končnoveijavno rešilo vprašanje dnevnic. Opozicija zelo forsira izplačilo dnevnic. Celokupno
Samo za denar jim je!
Politični
se izmika, gaji in polja beže pred očmi...
Meni se je zdelo, kot da sem malo dete. Ne razumem ničesar, ne vem nič, ne spominjam -se. Samo, kadar pogledam na otroka, mi postane nekako strašno.
Došli smo do hiše novačenja; odvedli so jih. Mi stojimo in čakamo. Meni je, kakor da sanjam, a me hude, nekdo z jokom, drugi s stokom. Med prvimi so pripeljali moja ... Gospod, moj Bog, ti si velik, ti si milostljiv! Bolje hi bilo, ako bi oba zakopala v zemljo!
7.
Dovedli so me v neko temno hišo, — ali je bila zidana ali lesena, ali kakršnakoli ne vem povedati. Nekak moskal* je sedel tam: glavat, ražkuštran, ves v ščetinah kakor jež. To je gotovo njihov predstojnik, starejšina...
Poklonim se in zaprosim:
— Ne odrekajte, dobrotnik, milosti tudi mojima sinovoma ne.
* Vojak.
Dam mu, kar sem zmogla, denarja in platna, pa tudi za njegovo deco nekaj.
— Ne žalujte, mamica, — je za-hripel. — Vaša sinčka bosta nekoliko žalovala. Brez tega ne more biti na svetu, pa jima bo potem tu ugajalo. Junaka bosta postala, kakršen sem jaz na primer, takorekoč!
Tedaj sem pozorno pogledala vanj.. Bil je ves rdeč in nekako napihnjen, a oči ugasle... Moj Bog! Oh, moja sinčka, moja siva goloba! Njujina duša je sedaj še sveta in pogled jasen, na ljubih obrazih jima še cvete cvetje!...
8.
Poslovimo se. Otroka sta me spremila iz mesta.
Še sedaj, kadar je poleti vroč in soparen dan, se vedno spomnim onega našega poslavljanja. -Gremo po mestu, zaprte hiše, zaprta okna. Za mestom je obkroževala temna jelovina peščeno pot. Pred očmi drve po pesku ropotajoči vozovi, a z neba pripeka solnce...
9.
Ostala sem sama in pričela bolehati. Nimam niti spanja niti počitka. Delam za silo, ničesar ne vem, ničesar ne čujem...
Mine leto, drugo in peto. Meni je, kot da me je objela oblačna temina in da mi svetita samo dve zvezdi v noči: to sta sinova moja!
Po Božiču sedim nekega večera že precej pozno in predem. Zunaj je bilo vetrovno vreme, udarjalo je ob okna in luč je podrhtavala.
V tem začujem trkanje. Odprem: Vasilj!
— Vasiljko, sinko moj! A kje je Andrejko?
— Ni več Andreja, mati! Legel je, mati, da nikdar več ne vstane!
Kakor da sem vedela: vsak božji dan in vsako noč sem ga objokavala. In mogel bi živeti in živeti! Po postavi, po moči in po obrazu je bil podoben očetu, a sedaj se je tudi za očetom preselil na drugi svet.
— Postarali ste se, mamica!... Kako ste živeli? Ali ste pretrpeli mnogo stiske?
bi potrebovala narodna skupščina za dnevnice do 30. oktobra t. 1. 13 do 15 milijonov dinarjev. Finančni minister pa je proti temu, da bi se dnevnice izplačale.
Dr. Koroščeva brzojavka kralju.
Dr. Korošec in Ljuba Davidovič sta poslala te dni kralju na Bled brzojavko, v kateri zahtevata, da zboruje narodna skupščina z ozirom na mednarodni položaj, v katerem se nahaja naša država. Brzojavka pravi med drugim, da divja v Albaniji državljanska vojna, v Romuniji zavzemajo nemiri vedno večji obseg in celo v naši državi ne ponehajo spopadi. Zahtevata, da se takoj skliče skupščina, da se sporazumno s kraljem ukrene po parlamentarni in odgovorni vladi vse za varstvo življenskih interesov naroda. — Brzojavko sta podpisala dr. Korošec in Ljuba Davidovič le v svojem imenu.
Dogodki v Trbovljah.
V torek je ministrski svet razpravljal o vojaških zadevah in zaščiti naše meje napram Albaniji. Prečita-na so bila tudi poročila o trboveljskih dogodkih. Ministrski svet je sklenil, da državni podtajnik Večeslav Vilder osebno izvrši preiskavo.
Novi veliki župani.
Po raznih vesteh, bo za velikega župana ljubljanske oblasti imenovan dr. Vilko Baltič, za velikega župana mariborske oblasti pa ptujski okrajni glavar dr. Pirkmayer. Za velikega župana v Zagrebu bo imenovan dr. Zuccon. Dosedanji ljubljanski veliki župan bo dodeljen notranjemu ministrstvu k političnemu oddelku za Slovenijo.
Albanija. V Albaniji je došlo do vstaje in do državljanske vojne, ki se vodi v glavnem med severno in južno Albanijo. V severni Albaniji so se vorli proti vladi v Tirani katoli-
+ Proglas SLS je odkrito pokazal, da so nolitiki iz dr. Koroščevega tabora le zato za avtonomijo Slovenije, ker bi v tem slučaju bili vsaj v Sloveniji neomejeni poglavarji. Oni niso za avtonomijo načeloma, da bi priborili ljudstvu samoupravnih pravic, ampak zato, da bi se prikopali sami do korit. Ako bi mogli zlesti v Belgradu do vlade, bi seveda zapeli takoj bolj miroljubno pesem. To so že ponovno dokazali. Vpitje voditeljev SLS ima zato edini namen, prikriti skrivne želje SLS po vladnih koritih. Njim pa je končno vseeno, kakšna so ta korita, samo da so korita. Dejanja govore!
+ Velja vztrajati, pravi proglas SLS. Vztrajati mora seveda ljudstvo, zato da bodo voditelje SLS še nadalje lahko streljali svoje politične kozle. Ljudstvo, ti molči in vztrajaj, nosi potrpežljivo posledice grehov svojih voditeljev, glavno je, da boš tudi vnaprej zvesto sledilo tem voditeljem!
— Tako sem živela: vstanem, pa plakain, in ležem, pa plakam. Tako sem živela.
— Jaz sem, mati, prišel k vam, da umrem.
Gledam ga... tuga moja! Še je mlado, a že prelomljeno!
— Sinko moj, sreča, da nisem cula tvojih besed!
Ker je izares bila živa resnica, kar je rekel.
Gine in gine moj Vasiljko kakor svečka. Poležaval je, onemogel je in na spomlad umrl.
Kako bi tudi mogel živeti? Raste! je tako, da je bila krasota, a one so mu vaje in hoja odvzele vso moč.
Nisem se rodil za to, mati moja, da ubijam ljudi v vojni! — je znal reči. — Ni za take, kakor sem jaz, vojna, in nisem jaz pravi vojak.
In ko je ležal že težko bolan, je samo mislil in razmišljal.
— O Bog, o Bog, — je govoril, — kako je tvoj svet krasan! A jaz se nisem niti naživel na svetu, ničesar se nisem naučil in ničesar ne vem.
ški Malisori ter so se vršili v Skadru rped,njimi ter vladnimi četami hudi boji. Do velikih izgredov je prišlo tudi v raznih drugih mestih. Povod vstaji je tvoril prepir radi vprašanja, kje naj bo prestolica, sodijo pa, da ima morebiti vmes svoje prste tudi Italija. Jugoslovanska vlada zavzema napram dogodkom v Albaniji pasivno stališče ter je samo zavarovala našo mejo za slučaj, ako bi jo skušali nnorniki prekoračiti.
Romunija. Listi poročajo, da je general Avarescu stopil na čelo 50.000 kmetom ter ž njimi vkorakal v Bukarešto, da izsili odstop sedanje vlade Bratianu. Avaresco očita predsedniku vlade komocijo in nemožnost, da vodi državno politiko, osobito kar se tiče državnih financ, oziroma državnih dolgov. Naš zunanji minister dr. Ninčič je izjavil zastopnikom tiska, da so vse vesti o prevratu v Romuniji tendencijozne in izviralo v dosego gotovih političnih ciljev.
Avstrija. Na Dunaju je 29 letni delavec Javor ek izvršil atentat na državnega kancelarja dr. Seipla, na katerega je streljal z revolverjem. Dr. Seipel je bil v pljučih težko, vendar pa ne smrtno ranjen ter je izven nevarnosti. Napadalca so zaprli.
Francija. Dne 1. t. m. je ministrski predsednik Poincare podal demisijo celokupnega kabineta. Predsednik republike Millerand je demisijo vzel na znanje. Pričakovati je tudi padca predsednika republike Mille-randa. Demokratska levica, ki ima v senatu absolutno večino, je 3. t. m. z vsemi proti trem glasovom sprejela resolucijo, ki se ostro izreka proti predsedniku republike Milleran-du. Ta ima tako proti sebi poleg parlamenta tudi senat, tako da je njegova pozicija nevzdržljiva. Kriza je s tem stopila v akuten štadij. Pričakuje se. da bo predsednik Millerand že v prihodnjih dneh napovedal svoj odstop.
+ Sporazum. Proglas SLS pravi, da se je med strankami opozicijonal-neo-a bloka dosegel sporazum glede notranje ureditve države. Proglas pa ne nove, kakšen je ta sporazum. Znano je, da je pri reševanju vladne krize opozicijonalni blok samo zato propadel, ker ni mo^el radi načelnih razlik v lastni sredi označiti točnega stališča o ureditvi države. Proglas SLS hoče v tem oziru nametati seveda ljudem peska v oči. Sugerirati jim hoče nekaj, česar sploh ni.
+ .,Obzor“ in politika opozicije. Zagrebški ,.Obzor“, ki stoji na strani opozicije, piše, da bi moral opozicijonalni blok točno označiti svoj ustavni in državni načrt, ako je resno računal na to, da prevzame v svoje roke vlado. List pravi: „Bilo je jasno, da opozicija lahko prevzame vlado samo, ako proži garancijo, da ne nastopi proti dinastiji in proti ustavi. Te garancije ni mogel podati sam opozicijonalni blok (Davidovič, Korošec, Spaho), ker ta blok nima ve-
In v zadnji uri je dejal:
— Nisem jaz, mamica, živel na svetu! Samo pripravljal sem se, da živim.
Kakor da ga je s koso pokosilo; a jaz sem ostala sama ...
10.
Edina tolažba mi je, kadar sanjam o svoji deci. In vedno sanjam, da sta majhna, kot mladeniča se mi nikdar ne prikažeta v snu.
Kakor živa stojita pred mojo dušo. Andrejko vesel, kuštrav, vedno leta po hiši in čeblja, a v hiši je jasno, jasno! Vasiljko sedi nad cvetjem in nad biljem, 'zamislil se je...
Prebudim se... vse pusto! Delo čaka, treba je živeti, treba hudo trpeti.
Živim..., gledam, kako se ruši hiša; čutim, da tudi mene samo prekriva prah kakor z meglo, ravnota-ko, kakor da hi se živa pogrezala v zemljo...
Poravnajte naročnino!
čine in ker zavisi od 69 poslancev HRSS. Torej samo v slučaju, da je podal Radič tako garancijo, bi lahko zamislili, da dobi Davidovič vlado v svoje roke. Radič pa te, od njega zahtevane garancije ni hotel podati ...“
+ Kako sodi Radič o SLS. Radič piše v „Slobodnem domu“, da bi mogel Pašič do oktobra s kolom in vrvjo prestrašiti džemijet in Nemce ter s popuščanjem in denarjem pridobiti Slovence, t. j. SLS z dr. Korošcem, vsled česar bi se mogla sedanja vlada obdržati še dve in pol leta. Kakor je videti, Radič dobro pozna svoje zaveznike in jim malo zaupa.
r-f Razpust Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani. Belgraj-ska »Reč« objavlja poročilo iz Ljubljane, đa bodo nacionalisti povodom trboveljskih dogodkov zahtevali, da se razpusti »Katoliško tiskovno
*	Znižanje izdatkov za češkoslovaško vojsko. Po vesteh iz Prage, se bo češkoslovaški državni proračun za leto 1925. znižal za 4 milijarde čeških kron. Znižanja izdatkov se nanašajo predvsem na proračun ministrstva za državno Obrambo. To ministrstvo namerava predložiti parlamentu (zakonski načrt za znižanje stalne vojske od 150 tisoč na 90.000 mož. Ravno tako se bo vojaška službena -doba znižala od -dveh let na 14 mesecev. Zakonski načrti so že izdelani.
*	Amerikanci za bolgarske zemljoradnike. Bivši minister in današnji
— Nekateri p. n. gg. naročniki še niso poravnali naročnine za prvo polletje v znesku Din 25. Prosimo, naj to nemudoma store, da ne bomo prisiljeni ustaviti jim pošiljanje lista.
— Kdor potrebuje za pošiljanje naročnine poštnih položnic, naj to sporoči upravi „Ljudskega tednika", da mu jih pošlje.
— Prometna banka, d. d., je registrirana in prične v kratkem poslovati.
— Jugoslovanska tiskarna v senci bajonetov. Te dni stražijo Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani orožniki. Pa maj kdo reče, da gospodje iz Jugoslovanske tiskarne niso »re-gierungsfiihig«! Orožnike imajo že na svoji strani.
— Blaznik—dr. Šušteršič. Nek
list je pretekli teden razširil vest, da je dr. Šušteršič postal lastnik Blaznikove tiskarne. Kje je to slišal, ni povedal, brez dvoma pa je toliko, da je slišal travo rasti. O podrobnostih se lahko informira pri sorodnih ljudeh.
— V Kranju je v četrtek preteklega tedna umrl g. Vinko Majdič, iznani ve-leindus-trijalec. Vinko Majdič se je rodil 2. aprila 1858 v Jaršah in je leta 1890. prevzel po svojem očetu Petru veliki mlin v Kranju. Ko se je po prevratu dne 29. februarja 1919 ustanovila Zveza industrij-cev za Slovenijo, je bil izvoljen za njenega prvega predsednika in ji je načeloval do svoje smrti. N. v m. p.!
— Konferenca slov. avtonomistov,
ki je bila napovedana iz a binkoštni ponedeljek, se ne bo vršila, ker organizacijsko delo avtonomistov po Štajerskem še ni pokazalo zadostnih rezultatov. Konferenca je preložena za poznejši čas.
— Umrl je pretekli teden v bolnici v Gradcu kmetijski svetnik g. Ivan Belle, ravnatelj kmetijske šole v Št. Jur ju ob južni železnici. Umrli je že dalj časa bolehal na težki bolezni, ki si jo je nakopal v naporni službi. Pokojnik je bil eden najboljših gospodarskih strokovnjakov. Rojen je bil 11. maja 1867 v Kostanjevici in je pravkar dosegel starost 57 let. Bil je 18 let potovalni učitelj pri mariborski vinarski in sadjarski šoli. Nekaj časa (kletarski nadzornik je bil ob otvoritvi kmetijske šole v Št. Juriju ob juž. žel. imenovan za ravnatelja tega edinega takratnega slovenskega kmetijskega zavoda na bivšem Štajerskem. Tekom svojega delovanja je izdal -celo množico
društvo« v Ljubljani in sicer iz razloga, iz katerih je bil razpuščen nemški Kulturbund. »Katoliško tiskovno društvo« služi nepatriotič-nim ciljem ter je postalo glavna organizacija za subverzivno politiko, kar se zlasti vidi iz listov, ki jih izdaja društvo ter njih napadov na državo im nacionalno zavest (Slovencev. »Kat. tisk. društvo« ima še danes v svojih pravilih točko, da mora delovati v avstrijskem patriotič-nem duhu. To da se protivi splošnim načelom v naši nacionalni politiki.
+ Kaj je korupcija? K poglavju o korunciji, bi moralo časopisje SLS postaviti tudi vprašanje, ali ne diši po korunciji tudi zahteva njenih poslancev, da se jim naj za brezdelje v času odgoditve narodne skupščine izplačajo' dnevnice.
vodja bolgar. izemljoradnikov Obov, ki se je po smrti Stambolijskega nastanil v Pragi, je izjavil pred dnevi sotrud-niku agencije »Prager Nachrichten-dienst«, da je neki ameriški bogataš ponudil bolgarskim zemljoradniškim izseljencem v Pragi vsoto 2 in pol milijonov dolarjev kot pomoč za zrušitev sedanje vlade na Bolgarskem in za vzpostavitev kmetske vladavine. Obov smatra to ponudbo ameriškega bogataša kot uspeh bolgarskega propagandnega odbora v Ameriki, kateremu se je posrečilo vzbuditi v Ameriki posebne simpatije za bolgarske izseljence.
poljudno - gospodarskih brošuric in knjig, zadnji čas edino knjigo te vrste »Sadjarstvo«, v rokopisu pa je imel pripravljeno »Vinogradništvo« ter knjigo o uporabi sadja. Odlikovan je bil z redom (Sv. Save III. razreda. Zapušča soprogo in dva sina. Blag mu spomin!
— Nova pošta. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da se otvori nova pošta z brzojavno službo v Križah na Gorenjskem.
— Kmetijski pouk v vojski. Ministrstvo vojske in mornarice je sprejelo načrt ministrstva za kmetijstvo in vode, da bo odslej uveden v vojsko stalen strokovni pouk o kmetijstvu.
— Otvoritev nove proge. Dne 1. junija se je izročila prometu novo zgrajena železniška proga Paraein-Stalač. Nova proga bo vezala vzhodno Srbijo z Bosno preko Užic in Vardišta ter bo velikega gospodarskega pomena, ker teče skozi najbogatejše kraje Srbije.
— Izseljeniška statistika v I. četrtletju 1924. V I. četrtletju 1924 se je izselilo iz naše kraljevine 5686 oseb in sicer 3702 moških in 1948 žensk. Izselilo se se je iz Vojvodine: 3341 oseb (1803 moških in 153 žensk), odnosno 58.8 odst.; iz Hrvatske in Slavonije: 1115 oseb (926 moških in 189 žensk), odnosno 19.6 odst.; iz Dalmacije: 629 (514 moških in 115 žensk), odnosno H odst.; iz Slovenije 265 (172 moških in 93 žensk), odnosno 4.7 odst.; iz Srbije 241 (216 moških in 25 žensk), odnosno 4.2 odst; iz Bosne in Hercegovine: 49 (40 moških in 9 žensk), odnosno 0.9 odst; iz Črne gore: 46 (31 moških in 15 žensk), odnosno 0.8 odst. Po (profesiji je bilo največ poljedelcev in sicer 2875 (50.6 odst), kvalificiranih delavcev 241 (4.02 odst), nekvalificiranih 1010 (17.7 odst), svobodnih poklicev 19 (1.6 odst) in otrok in starcev, ki niso sposobni iza pridobivanje, 1470 (34 odst.) Po starosti jih je (bilo preko 50 let 197 oseb ali 3.4 odst; od 31 do 50 let 1784 oseb ali 31.4 odst., od 18 do 30 let 1979 ali 34.8 odst. in do 18 let 1726 oseb .ali 30.3 odst. Izselilo se jih je 2654 (46.7 odst) v Brazilijo, v Zedinjene države ameriške 1064 (18.7 odst), v Argen-tinijo 999 (12.3 cdst.(, v Chile 34 oseb (0.6 odst), v ostale države Amerike 53 (0. odst), v Avstralijo 141 (2.5 odst), v Novo Zelandijo 37 (0.7 odst.) in v ostale dele izemlje 2 (0JL odst.) Od skupnega števila iizseljenikov je bilo le 2457 Jugoslovanov, torej manj nego polovico. Ostali izseljeniki so bili večinoma Nemci in Madžari, ,ki se po večini selijo v Brazilijo in Argentinijo. Iz Voj-vodi ne same se je izselilo 1521 Nemcev in 1571 Madžarov.
Politične vesti.
Po svetu.
Domače vesti.
Gospodarstvo.
g Zabranjen uvoz naše živine v Švico. Švicarska vlada je zabranila uvoz živine iza klanje, ki prihaja iz naše države, Madžarske, Češkoslovaške, Rurnu-nije in Avstrije zaradi različnih kužnih bolezni v teh državah.
g Zamenjava lOđinarskih novčanic. Novčanice po 10 Din, takozvani »kovači« izgube svojo veljavo dne 10. junija. Do tega dne se stari lOdinarski bankovci lahko zamenjajo pri Narodni banki v Belgradu. V zamenjavo se bankovci lahko pošljejo tudi v zapečatenem pismu z označbo točnega naslova odpoši-1 jatelja.
g Takse za sejme. Ministrstvo trgovine in industrije izdeluje nov načrt o državnih taksah za sejme. Po novem načrtu bodo pristojbine izdatno znižane.
g Oficijelni tečaj dinarja od 1. do 50. junija. Ministrstvo iza finance je določilo sledeče tečaje za dinar z veljavnostjo od 1. do 30. junija 1924: 1 napo-ieondor 238 Din; 1 zlata turška lira 320 Din; 1 angleški funt 350 Din; 1 dolar 80 Din; 100 francoskih frankov 432 Din; 100 švicarskih frankov 1420 Din; 100 drahem 150 Din; 100 italijanskih lir 355 Din; 100 češkoslovaških kron 237 Din;
r Proglasitev svetega leta. Katoli-vlka cerkev praznuje vsako 25. leto kot sveto leto. Letos je dne 29. maja papež Pij XI. v inavizočnosti visokih cerkvenih dostojanstvenikov v tronski dvorani Vatikana imel kratek nagovor, s katerim je odredil promulgacijo bule, s katero se proglaša sveto leto. V 'baziliki sv. Petra je nato mons. Campa-nari prečita! bulo, nakar so bili razposlani ostali izvodi ibule posameznim ba-dlikam, da se tam prečitajo. V buli poudarja papež, ida mora biti to leto leto pokore. To leto naj bi imelo poseben pomen miru in sloge med narodi. — Sveto leto, ki je bilo sedaj proglašeno, je 22., ki ga praznuje cerkev. Prvo sveto leto je proglasil papež Bonifacij VIII. Pred tem časom je bila navada, da je papež ob zaključku vsakega stoletja dovolil posebne odpustke romarjem, ki so prišli obiskat rimske bazilike. Toda pravo sveto leto je vpeljal papež Bonifacij VIII. leta 1300. Takrat je priromalo v Rim nad dva milijona ljudi. Papež Bonifacij je odredil, da se v tem letu in v bodočnosti vsakih sto let dovoli popoln odpustek onim, ki se skesajo in spovejo v cerkvi sv. Petra in Pavla v Rimu. Toda poznejši se niso strogo držali te določbe in papež Klement VI. je že v letu 1350. proglasil drugo sveto leto. Pozneje so papeži še bolj skrčili čas med posameznimi svetimi leti. Papež Urban VI. je leta 1389. proglasil III. sveto, ne da bi počakal, da poteče 50 let od zadnjega svetega leta. Leta 1400. je papež Bonifacij IX. proglasil IV. sveto leto. Triindvajset let pozneje je papež Martin V. proglasil V. sveto leto; toda romarjev je bilo tedaj v Rimu zelo malo radi političnih razmer. V letu 1450., ki ga je papež Nikolaj V. proglasil iza VI. sveto leto, pa je prišlo v Rim ogromno število romarjev, tako, da se je ograja na mostu Ca-stel Sant Angelo zlomila in je vsled tega okoli 200 ljudi utonilo. Papež Sikst IV. je v letu 1475. proslavil VII. sveto
100 madžarskih kron 0.10 Din; 100 romunskih lejev 39 Din; 100 bolgarskih levov 58 Din; 100 pezet 1110 Din; 100 holandskih forintov 3000 Din; 100 danskih kron 1355 Din; 100 avstrijskih kron 0.113 Din; 1,000.000 polj. mark 12 Din; 100 belgijskih frankov 370 Din.
g Izvoz perutnine iz naše države. Po podatkih Generalne direkcije carin v Beogradu je znašal izvoz perutnine iz naše države v prvem četrtletju t. 1. 17 vagonov v vrednosti 45 do 50 milijonov Din. V aprilu t. 1. je znašal izvoz žive perutnine vrednost 4 do 5 milijonov Din. V lanskem celem letu se je izvozilo perutnine 600 vagonov v vrednosti 140 milijonov Din, a v letošnjem celem letu se računa na izvoz v vrednosti 200 do 225 milijonov Din. Živa perutnina se izvaža v glavnem v Italijo, Španijo in Madžarsko. Zaklane perutnine gre največ v Anglijo, Francijo, Švico, Avstrijo in v zadnjem času tudi v Nemčijo.
g Vrednost denarja dne 4. junija: V Curihu 1 dolar 6.90 švie. frankov; na zagrebški borzi 1 dolar 81.75—82.75 Din, 1000 avstr, kron 1.165 Din, 1 češka krona 2.395—2.425 Din, 1 fanc. frank 4.20—4.25, 1 ital. lira 3.565—3.595 Din.
leto in odredil, da se praznuje vsakih 25 let. Leta 1800. ni bilo mogoče praznovati svetega leta radi napoleonskih vojn, tako, da se je praznovalo XX. sveto leto 1825. pod papežem Leonom XII. Pij IX. ni mogel proslaviti svetega leta, ne leta 1850., ko je bil v izgnanstvu v Gaeti, ne leta 1875. radi političnih razmer. Leon XIII. je proglasil na vnebohod leta 1899. sveto leto, ki se je praznovalo v letu 1900.
r Moč domišljije. Neka angleška revija navaja precej smrtnih slučajev, ki jih je zakrivila gola domišljija. Tako je bil zaprt neki šofer v hladilnem prostoru sibirske železnice. Ko so pri prihodu odprli vrata, so našli njegovo truplo mrzlo in ugotovili smrt. Na stenah pa je stalo zapisano s kredo, kako težko se bori z mrazom, ki ga v kratkem ugonobi. „Bodite mi pozdravljeni!" so bile zadnje besede, ki jih je mogel še napisati s trdo roko. Na svoje veliko presenečenje pa so najditelji ugotovili, da je bila temperatura v hladilnem prostoru popolnoma normalna in sicer radi nekega defekta v hladilnem aparatu- Strašen mraz je občutil nesrečnež samo v svoji domišljiji. — Neka druga tragedija se je pripetila nedavno v Parizu. Neki učenec umetniške akademije je tako jezil svoje stariše, da so mu sklenili nekaj „zagosti". Odvedli so ga pred fingi-rano sodišče, ki ga je obsodilo na smrt. To pa jim ni bilo dovolj. Svojo žrtev so peljali v neko črno prevlečeno sobo, kjer je čakal maskiran krvnik. Obsojencu so zvezali oči in ga prisilili, da je položil glavo na mizo. Ko je to storil, mu je „krvnik" spustil na vrat mokro cunjo. Trenutek na to je bilo vse tiho, nakar je izbruhnel splošen smeh in krohot. „Sedaj ga moramo še pokopati," so zahtevali nekateri šaljivci. Ko pa so hoteli namišljenega mrtveca dvigniti, so spoznali, da je v resnici mrtev. Nesrečneža je usmrtil strah. — Pred nekaj leti je napravil neki angleški zdravnik zanimiv poizkus. Izjavil je nekemu na smrt obsojenemu zločincu, da bo usmrčen na ta način, da mu prerežejo na vratu žilo odvodnico. Nato so ga položili na mizo, mu zavezali
oči in se dotaknili z ledom žile. Nato pa so spuščali z neke posode vodo z mize na tla. Obsojenec je mislil, da kaplja njegova kri. Po petih minutah so ga dvignili z mize in bil je v resnici mrtev.
r Elektrifikacija švedskih železnic.
Švedska železniška uprava je objavila v časopisju izjavo, da je nedavno dospela iz Anglije zadnja pošiljatev lokomotiv na paro in da so to sploh zadnje lokomotive, ki se bodo uporabljale na Švedskem. Na Švedskem se namreč intenzivno deluje na elektrifikaciji železnic in bodo polagoma vse parne lokomotive nadomeščene z električnimi. Elektrifikacija je že izvedena na vseh progah, razen na progi Stockholm-Go-teborg, kjer se še vedno vrši promet s parnimi stroji.
r Ogromno skalo so razstrelili v državi Utahu. Louthern Pacific Railroad namreč gradi tam novo progo k Slanemu jezeru. Potrebovali so materijala, da zasujejo globočine in prepade, čez katere pojde nova proga. Znali so si pomagati. 25 rudarjev je delalo poldrugi
BBBBBBBBBBBBBCg
Uspešno zdravljenje revmatizma.
V Belgradu, Kosovska ulica štev. 43, je otvoril svoj laboratorij mlad ruski zdravnik dr. Rahlejev, ki se mu je posrečilo iznajti novo zdravilo za vse vrste revmatizipa in ga je nazval Radio-Balsamica. To zdravilo temelji na popolnoma novih principih ter ga je dr. Rahlejev pustil patentirati ter zavarovati z znamko v 29 državah. Dosedaj je to zdravilo pokazalo nepričakovan uspeh v zdravljenju revmatizma udov in mišic, o čemer pričajo priznanja .naših in inozemskih zdravnikov, kakor tudi zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov. Najstarejši revmatizem se more ozdraviti z 2 do 3 steklenicami tega znamenitega zdravila.
BBBB3BBBBBBBBB
Tržne cene.
Žito. Poročilo o žitnem trgu preteklega tedna:	Radi izstopa Donave preko
svojih bregov je prevladalo spočetkom tedna mnenje, da bo ta povodenj mnogo vplivala na našo letino^ in na naše žitne cene. Vendar se je izkazalo, da so sicer škode vsled povodnji zelo občutne, vendar za splošnost ne pridejo v poštev. Ponudba je bila zelo živahna v vsem blagu. Živahnejši promet zaznamuje pa samo koruza, ki se je radi živega povpraševanja v ceni celo učvrstila. Povpraševanje po siabejših vrstah moke še traja, dočim v ostalih vrstah promet precej miruje. Tudi povpraševanje po ovsu je močno pojenjalo.
mesec ter izkopalo dolg rov v grič ob železnici, da bi bilo prevažanje kamenja in prsti na določeni kraj olajšano. Tristo ton špecijalnega smodnika so vložili v rov. Uspeh ni izostal. Pri eksploziji se je razletelo skalovje v obsegu 25 tisoč kubičnih metrov.
r Prebivalstvo Moskve šteje po najnovejši statistiki 1,511.025 duš, in sicer 1,354.734 Rusov in 156.291 drugih, med njimi 86.171 Židov. Jako se je zmanjšalo število Francozov in Nemcev.
r Velikansko zalogo alkoholnih pijač so
odkrili pri nekem poljskem diplomatu v Washingtonu. Kakor poročajo listi, je bil dr. Venceslav Sokoiovski, tajnik na poljskem poslaništvu v Washingtonu, odpoklican v Varšavo, ker so odkrili v njegovem stanovanju veliko množino alkoholnih pijač v skupni vrednosti 54 tisoč dolarjev. Vsled tega razkritja je namreč ameriški državni tajnik Hughes pisal poljskemu poslaniku, da se mora tako množina alkoholnih pijač smatrati za zelo pretirano z ozirom na osebne potrebe, vsled česar predstavlja pravo zlorabo diplomatske imunitete.
Žiivna. Na mariborskem sejmu so bile pretekli teden naslednje povprečne cene: debeli voli 1 kg žive teže Din 11.50 do 13, poldebeli voli 1 kg žive teže Din 10.50 do 11.25, plemenski voli 1 kg žive teže Din 10 do 10.50, biki za klanje 1 kg žive teže Din 10, klavne krave 1 kg žive teže Din 12 do 13.50, plemenske krave 1 kg žive teže Din 10 do 11.50, krave za klobasarje 1 kg žive teže Din 6.75 do8.78, molzne krave 1 kg žive teže Din 9 do 11.50, breje 9 do
11.50,	mlada živina 1 kg 10 do 11.50, teleta
Din 13.75.	— V Zagrebu so bile pretekli
teden tele cene za 1 kg žive teže: biki 12.50 do 14, voli I. 15 do 16.50, II. 12.50 do 14, III. 11 do 13, junci I. 13.50 do 14, II. 11 do 13, krave I. 11 do 13.50, II. 9 do 10, III. 8 do 9, teleta 12.50 do 13.50, svinje, nepitane 16.50 do 17.50, pitane 15 do 16.50, prasci od enega leta 17.50 do 22, preko enega leta 16 do 17 Din.
Konji. Zagrebške cene preteklega tedna za komad: tovorni 10.000 do 13.000, težki 7 do 8000, lahki 8 do 8500, kmetijski 4500 do 5000, vozni lahki 4500 do 5500, srednji 5500 do 6500 Dim
Prešiči. Na svinjskem sejmu 30. t. m. v Mariboru so bile nastopne cene: prasci, 5 do 6 tednov stari 162.50 do 225, 7 do 9 tednov 250 do 350, 3 do 4 mesece 600 do 680, 5 do 7 mesecev 875 do 950, 8 do 10 mesecev 1125 do 1200, 1 leto stari 1600 do 1875 dinarjev. Mesne cene: kg žive teže 15 do
17.50,	kg mrtve teže 20 do 27.75 Din. Koze komad 200 do 350 Din.
Krma. Zagrebške cene preteklega tedna: seno, neprešano I. 100 do 125, II. 80 do 100, detelja 130 do 150, lucerna 130 do 175, krmilna slama 112 do 125, slama za steljo 75 do 100 Din.
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Priporoča se mizarstve
ERMAN & ARHAR
St. Vid, nad Ijnbljano 4.
za vsa stavbna in pohištvena dela. Stalna zalega pohištva in tapetniških izdelkov. Cene nizke I Delo
solidno!
Načrti in proračuni brezplačno.
Raznoterosti.
Hronllral In posojilni zovod
r. z. z o. z.
v EjuMjam! n® Ounajslcl cesti štev. 23
sprejema hranilne vloge pod najugodnejšimi pogoji
upoštevajoč od finančnega ministra že naznanjeno davčno prostost hranilnih vlog.
W!@ge na tekoči pačung najugodnejše p® dugovofu. Daje posojila proti popolni warn©efi, najkulantnejše.