106. ftevflko. 9. nndij im, - iurtirii nm Iifeafa InseraU i do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrat A 1 D 50 p, večji taseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta * D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženJtne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej Vprašanjem glede inseiattrv naj se prilogi ^mfa za odgovor. 0p*ftvnIftfTO „Slov. Maroda" in m □lica 6t. I, pritlično. — Telefon it. 304. Ion itev. 34. lo podpisane ia sad i« m vratau Posamezne Številke: v Jugoslaviji vse dni po Oln V— inozemstvu navadne dni Din 1« nedelje Oln T Poštnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod41 velja: ▼ lnoimstro v Ljubljani po polti 6 . • • 3 . . . . • * • Din 120*— , 60-— . 30— . 10-— Din 144-— . 72--S6-— • 12-- Din 216'— . 108-. 54 — . 18-- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno 5Wv"~ po nakaznici. Na samo pismena naročita brct poslatve denarja se ne moremo ozirat!. Dr. Henrik Steska: 0 decentralizaciji državne uprave. L Nezadovoljstvo glede nprave v naši državi je dokaj veliko in želja po iz-premembi upravnega sistema nujna posledica te obče nezadovoljnosti. Menda ne bo upravnega strokovnjaka, ki bi mogel zagovarjati centralistično smer uprave v naši precej obsežni in kar so tiče družabnih razmer dokaj pestri državi. Centralistična uprava je mogoča le tedaj, kadar so prosvetne, gospodarske in obče družabne razmere v poedi-nih delih države bolj enotne in ima centralna vlada zadostno prvovrstnih uradnikov - strokovnjakov, ki poznajo vso državo in potrebe vsega njenega prebivalstva. V zmoti je, kdor meni da se dajo tako opremljena ministrstva brez intenzivnega dela več generacij ustvarjati. Zato bo treba še mnogo truda in pozitivnega organizatoričnega in podrobnega dela naših narodnih kulturnih delavcev. 2e vsled naravnih zemljepisnih prilik imajo poedine pokrajine naše države druge potrebe, in ta različnost potreb zahteva, da se uprava prilagodi posebnim potrebam. K tem naravnim zemljepisnim činiteljem štejemo n. pr. sestavo tal. relief ozemlja, klimatične razmere, lego pokrajine ob morju in ob plovnih vodah. Tu gre za stvari, ki jih človeštvo sploh ne more aJi samo v neznatni meri more predrugačiti Zaradi teh činjenic se bodo gospodarske prilike v poedinih pokrajinah vedno razlikovale. Ako je že zaradi tega v interesu pospešitve duševne in materijelne kulture treba iz-vestne decentralizacije v upravi, tembolj je potrebna taka decentralizacija tam, kjer gre za več stoleten, deloma celo za več nego tisočleten različen zgodovinski razvoj rx>edrrrih pokrajin. Ako imajo poedine pokrajine različen zgodovinski razvoj, potem imajo seveda tudi različne pravne sisteme. A ravno pravne institucije segajo kar najgloblje v človeško življenje, m starih pravnih naprav, ki so se vživele v narodu, ne kaže kar tako menjati. Pri pravu gre za sistem obveznosti in pravic, ki so v enotni zvezi, ali spremembe v tem sistemu prebivalstvo tem huje občuti, čim bolj se Je odpravljena aH izpremenjena pravna institucija prilagodila ostalim družabnim prilikam ali čim bolj iz njih" izvira. Brez posebnih težav je mogoče odpraviti le take pravne institucije, s katerimi ljudstvo nima ožjih stikov ali ki jih občuti zgolj kot breme, aH ki zada* vajo le mal krog ljudi Uprava je delovanje države in njoj uvrščenih samouprav izven zakonodaj-srva in sodstva v dosego javnih smotrov. Naloga uprave le tedaj zelo obsežna in kjer se ona poslužuje predvsem pravnih sredstev ter kjer nalaga prebivalstvu obveznosti in mu ustvarja pravice in razsoja o obstoju obveznosti, torej jo narod tudi kar najizdatnejše občuti. Povsem umljiva je potemtakem težnja, da se naša uprava izboljša. Tre- Jean de Mar bo t: Nezvesti soprog. Gospod Duroeuf je bil šele dva meseca zakonec Prej je živel samotarsko. Ni bil sicer grd, toda njegova plahost deloma pa tudi njegova zamišljenost mu nista dovoljevali sreče pri ženskah, ki jih sploh poznal ni. Zato se je mogla njegova mlada žena veseliti, da je bil njen soprog še tako ohranjen m neskvarjen. Toda kljub temu ga je vedno mučila: »O, Bili — BiH je bil njegov priimek — Bili, zakaj mi toliko prikrivaš?! Ah, jaz nesrečnica!« »Toda, angelček zlati, kaj ti |e?* jo je dobri zakonec pomirjal in jo božal, da se je umirila. Nekoč mu spet ni dala miru in končno ga je vprašala: »Pa kje si dobil to ime Bili? Stavim, da ti ga je vzdelo kako dekletce, ki si ji dal vroč poljub. Da, tak si, tak in vse mi prikrivaš!« ba bo najti neko srednjo pot med nevzdržnim centralizmom in preobsežnim in pretiranim avtonomizmom. Eno je zaradi obstoječe kulturne pestrosti v naši državi povsem nemogoče odnosno trajno nevzdržljivo in najsi se razni upi glede beogradskih ministrstev (številno uradništvo v ministrstvih, neposredni vpliv ministrstev na raznotere tudi manj važne, a za to ali ono politično straiiko vendar le pomembne posle, večje upoštevanje beogradskih industrijskih krogov pri državnih dobavah) tudi ne uresničijo. Prenapeti centralisti so še hujši Škodljivci narodnemu edinstvu nego separatisti, ker vrše oni svoje pogubno delovanje pod krinko idealnega jugoslovanskega narodnjaštva. Drugo je istota-ko nevarno, ker ob preveliki avtonomiji nikoli ne pridemo do zaželjenega kulturnega narodnega edinstva. Decentralizacija uprave je možna na dvoje načinov in treba bo, da se naša država ne poprime le enega načina, am-pah obeh in v pravi meri in razmerju. Poleg decentralizacije s samoupravo lokalnih edinic (občin, okrajev ali srezov in oblasti ali pokrajin) in stanovskih udruženi (n. pr. obrtnikov, industrijalcev, trgovcev, delavcev, odvetnikov, notarjev, avtoriziranih inženjer jev. zdravnikov, lekarnarjev itd.) se mora tudi neposredno od državnih organov izvrševana uprava decentralizirati. Ta administrativna decentralizacija se izvaja pred vsem z uvedbo raznih stopenj ali instanc. Centralna vlada je vrhovna instanca za vso državo in so jej podrejene za več*"e dele drŽave srednje instance in končno tem za manjša ozemlja nižje instance. Pri centralni vladi opažamo dokaišnio dekoncentracijo, to se pravi centralna vlada obstoji iz cele vrste samostalnih ministrstev. To je popolnoma upravičeno, in sicer že zaradi dejstva, ker je z ozirom na obsežnost naše države in raznolič-nost v njej m vsled obilice poslov treba delitve poslov vrhovne uprave med več odgovornih oseb in končno, ker raznovrstnost poslov zahteva specijalnega znanja glede poedinih gran uprave. Obstoj srednje in nižje instance je seveda še večjega pomena za dobro upravo. Pri srednji m nižji instanci pa ni treba take dekoncentracije, kakršna mora biti pri centralni vladi, kajti vsled manjšega teritorija teh instanc m drugačne odgovornosti šefov srednjih in nižjih instanc je več sorodnih upravnih gran lahko združenih v enem samem uradu pod vodstvom ene same osebe. S tako koncentracijo je varovana tako potrebna enotnost v upravi tega alt onega ozemlja in pa prebivalstvu ustreženo. V interesu dobre nprave je, ako je vsa obča upirava, to je državna uprava izven finančne uprave, uprava državnih podjetij in vojaške uprave (sodne in zunanje uprave tu ne upoštevam) v srednji instanci združena. V Sloveniji in tudi drugod v naši drŽavi žalibog še ni te enotnosti. Imamo v Sloveniji kot občo upravno instanco srednje stopnje pokrajinsko upravo, ki obsega le notranjo, poljedelsko, šumarsko, socijalnopolitično, prosvetno in versko stroko. Izven organizacije pokrajinske uprave in samostalne pa so gradbena uprava, trgovinsko obrtna uprava, zdravstvena uprava, rudarska uprava in agrarna reforma. Torej izrecU no velika razcepljenost, ki jo pogostokrat poedina ministrstva podpirajo, češ da je potrebno, da imej vsako ministrstvo v srednji in nižji instanci svojo specijalne, od drugih uradov povsem ločene samostalne organe. Posledica Je seveda velika desorganizacija v upravi in posebno tudi to. da je za eno in isto stvar pristojnih več samostalnih uradov in da se naše ljudstvo ne spozna več, temveč mu je državna uprava Že hujla uganka od sfinge. Povsem jasno izraža načelo koncentracije uprave v srednji in nižji stopnji zakon o obči upravi. Po tem zakonu naj bi načeloval vsej obči upravi v srednji stopnji oblastni veliki župan in naj bi obča uprava obsegala notranjo, prosvetno, agrarno reformo, poljedelsko, gradbeno, trgovinsko - industrijsko, zdravstveno, socralnopolitično, versko in rudarsko in šumsko upravo (razen državnih domen). Ker pa take koncentracije ne predpiše ustava sama. zavoljo tega skušajo razni krogi obstoječo odnosno projektirano enotnost uprave v srednji in nižji stopnji odpraviti s pomočjo novih zakonov (n. pr. z raznimi šolskimi, zdravstvenimi in podobnimi zakoni). Ti krogi se morda odlikujejo z znanjem v jezikoslovju, naravoslovju, medicini in kirurgiji, tehniki itd„ gotovo pa ne z zadostnim praktičnim in teoretičnim znaniem o državni upravi, in ne pojmujejo in ne vidijo slabih posledic svoje enostranosti. Zameriti jim tega ne smemo, vsaj niso administrativno strokovnjaki in tedaj ne vedo, kaj delajo. Imamo torej več upravnih instanc in ni vse poslovanje državne uprave centralizirano v centrali sami. Toda s tem Še ni zagotovljena dobra uprava. Obstoj hierarhičnega sistema pod- in nadrejenih instanc zahteva, da se odka-zanje poslov na poedine instance vrši po gotovih načelih. V principu bodi nižja instanca. I instanca za večino upravnih poslov in le izjemoma odločaj srednja (pokrajinska, oblastna) instanca aH celo ministrstvo v I. stopnji. To je neobhodno potrebno, ker morajo osebe, ki odločaio v I. stopnji, do dobrega poznati lokalne potrebe prebivalstva In višje instance v obče nimajo takega znanja glede vsega sebi podrejenega te-ritoriia. Dalje pa je treba poskrbeti, da obvelja načelo instančnega teka, in sicer po dveh stopnjah zaradi ubrzavanja in maniših stroškov upravnega postopanja. Od I. instance bodi načeloma dovoljena pritožba na IT. instanco m H. instanca bodi za eno stopnjo višja instanca nego ona. ki je v I. stopnji odločala. Od nižjih, na primer okrajnih oblastev (okr. glavarstev itd.) bodi tedaj dovoljena pritožba le na srednjo instanco, na primer na pokrajinsko ali oblastno upravo, nikakor pa ne kar direktno na ministrstvo ali pa še od srednje instance na ministrstvo. Kadar bi pa izjemoma srednja instanca v L stopnji odločala, takrat naj bi šla pritožba na ministrstvo. Da bi Imeli troje ali več stopenj, to bi upravo preveč obremenilo in podražilo ter zavleklo Povsem nepotrebna pa je bojazen in odpor gotovih državnikov, da bi bila nižja instanca v obče I. stopnja in da bi pritožbe ne šle koncem konca na ministrstva. Vsaj so tudi srednje in nižje upravne instance državni uradi, nezaupljivost centralne vlade proti srednjim in nižjim instancam torej ni povsem upravičena in gotovo se zavoljo tega ne smejo razni upravni posli prenesti kar na srednjo ali celo vrhovno instanco. Taka nezaupljivost bi povzročala hudo nezaupanje prebivalstva napram centrali, a temu se je treba v interesu mirnega in uspešnega razvoja našega naroda izogibati. Upravni strokovnjak ne bo mogel dvomiti, da je treba beogradska ministrstva razbremeniti. In sicer kar najizdatneje. Centralna vlada naj izdaja za vso državo veljavne uredbe, naj vrši važnejše posle glede organiziranja upravnih oblastev, naj izvršuje vrhovno vodstvo celokupne administracije in vrhovno nadzorstvo nad upravnimi oblastnimi organi. In še teh poslov naj centralna vlada ne vrši brez poprejšnjega zasliševanja ali sodelovanja srednjih instanc. Narodna skupščina. RAZPRAVE VERIFIKACIJSKEGA ODBORA O PRITOŽBAH DR. ŽERJAVA IN DR. KUKOVCA. — ŽIVAHNA DEBATA O RADICEVIH MANDATIH. — PRIHODNJA PLENARNA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. — Beograd, 8. maja. (Izv.) Parlamentarna situacija je v bistvu neizpre-menjena. V verifikacijskem odboru se nadaljuje ljuta borba med demokrati in radikali. Včerajšnje razprave tega odbora so bile politično zelo zanimive in značilne. V razpravo so prišle pritožbe dr. Žerjava in dr. Kukovca glede volitev v Slove : Odbor pa je tudi razpravljal o pri >ah proti terorju, ki ga je izvajala Rajeva stranka na Hrvatskem. Ves čas debate so klerikalci podpirali radikale. Včerajšnja seja verifikacljskega odbora se je pričela ob 9. dopoldne in je trajala ves dan. Kot prva točka je prišla v razpravo pritožba o volitvah v to-pliškem okraju. Demokratska pritožba v 15 točkah navaja nasilja političnih oblasti ki so samolastno sestavljale kandidatske liste in jih tudi podpisovale. Pritožba je bila z večino glasov zavrnjena. Sledila je na to razprava o demokratski pritožbi glede volitev V bjelo-varsko-varaždinski Županiji Po govoru demokratskega poslanca dr. Krizmana se je razvila zelo živahna debata o Ra-dičevih mandatih. Dr. Krizman je zahteval, da se naj sestavi posebna anketna komisija z nalogo, da preišče m ugotovi vsa nasilja, ki so jih Radićevci v tej Županiji izvajali kakor tudi vse volilne mahinacije. Za Radića se je potegnil klerikalni poslanec dr. H o h n j e c, ki je kratko izjavil, da je pritožba dr. Krizmana o Radicevih mandatih popolnoma brezpredmetna. V debato so posegli še poslanci W i 1 d e r (dem.), Na-stas Petrovič (rad.) in Dalmatinec Grisogono (dem.). Posl. W i 1 d e r je izjavil Ironično, da je Hrvatska že amputirana, ker radikali ne dovoljujejo, da bi se v beogradskem skupnem parlamentu razpravljali Radičevi hrvatski mandati. Vzkliknil je radikalcem: »Ali ste že amputirali to ozemlje?« Radika-lec Nastas Petrovič je pripomnil, da poslanci ne morejo objektivno presojati mandatov, objektivno sodi samo narod. Dalmatinec Grisogono je kratko naslikal Radičevo propagando v Dalmaci- ji, kjer so njegovi agitatorji za časa vojn ev govorili da je »Radlceva skrinjica habsburška skrinjica.« Demokratski govorniki so dalje tekom razprave ugotovili da je bila Radičeva stranka na Hrvatskem dejansko m morallčno podpirana od radikalne vlade in da so radikali zelo mnogo pripomogli k izidu volitev v Sloveniji. Na popoldansik seji se je razvil a živahna debata o pritožbi dr. Gregor Žerjava glede načina razdelitve mandatov o volilnem okrožju Ljubitana-Novo Mesto. Demokratski govorniki so podpirali pritožbo, sklicujoč se na čTen 80 volil. zak. točka 1. m 2. Ta člen jo treba tako tolmačiti, da je v volilnem okraju, kjer je več kakor 9 mandatov^ treba razdeliti mandate na posarrme fl-ste tako, da pridejo tudi manjšine v po* štev, čeprav niso dosegle količnika. Posl. dr. Hohnjec je ugovarjal pritožbi in odbor je s klerikalnimi, radikalnimi in muslimanskimi glasovi pritožbo odklonil. Dalje je odbor odklonil tudi pritožbo dr. Vekoslava Kukovca o volitvah v mariborsko-celjskem volilnem okraju. Dr. Kukovec se je pritožil proti temu, da so klerikalci zlorabljali cerkev v volilne svrhe. Na volilne skrinjice so po nekaterih občinah stavili klerikalno kandidatno listo s križem na čelu. Tekom tega tedna ima verifikacij-ski odbor dokončati svoje delo in za ponedeljek je sklicana plenarna seja narodne skupščine, kateri predloži odbor svoje poročilo, na kar preide zbornica k volitvam definitivnega skupščinskega predsedništva. — Beograd, 8. maja. (Izv.) Ministrski svet na svojih sejah obširno razpravlja o delovnem programu, na podlagi katerega naj bi se usmerile razprave v narodni skupščini. Vladi je poleg zakona uradniške pragmatike največ ležeče na tem, da sestavi in spravi pod streho proračun za 1. 1923./24. V ministrstvu financ pa se obenem vrši končna redakcija načrta zakona o izenačenju davkov za vso državo. Toda mož jo je rotil in rotil, a ona je bila nepotolažena. Seveda v srcu se je smejala. Nekega dne pa dobi mož neko razglednico. Slučajno je bila poleg tudi njegova gospa, ki ji je — hočeš, nočeš — moral pokazati pošiljko, ob kateri je na vse pretege zardeval in trepetal, kajti na kartici je stalo: »Kako se imaš, ljubi Bili, v novem stanu? Se še kaj spominjaš svoje nekdanje ptičice? Srček moj — Anita!« Mož je osupnil, žena seveda v jok, in morda bi mož od žalosti in sramu znorel da ni ona, pametnejša, se naglo spomnila svoje matere, rekoč, da odpotuje k njei, ker pri takem lažnivcu ji m" več mogoče živeti. Sklenila je, da drugi dan odpotuje. Mož, ki jo je resnično ljubil, je bil ves obupan. A vse njegove prošnje so bile brezuspešne in tako se je moral vdati v svojo usodo. Toda na um mu je prišla sijajna misel. Vstal je od mize in se poslovil, da gre v pisarno* v resnici pa se ie takoj napo- til k svojemu prijatelju Fredu, ki ga je začuden sprejel, ko je videl Duroeuf a tako prepalega. Ta mu je naglo povedal vso zadevo in ga poprosil: »Dragi moj, reši me. reši. Vidiš, moj načrt je ta: na vsak način in za vsako ceno moram svoji ženi dokazati da mi te karte ni poslala ona Anita, o kateri sploh ničesar ne vem. Toda žena mi ne verjame. Prosim te, pridi k nam zvečer kot da se ni nič zgodilo, in ko bomo vsi trije v lepem razgovoru, pa se oprosti, da si mi —ti poslal ono karto in reci, da si storil le iz hudomušnosti, da mi otežkočiš stališče pri gospe soprogi« Fred ga je seveda koj potolažil, da bo zaprošeno storil m Duroeuf je zadovoljen zapustil svojega velikodušnoga prijatelja. Zvečer je prijatelj res potrkal pri Duroeufovih in kmalu zatem so bili vsi trije v lepem razgovoru, dasi je gospa Duroeuf ova malce jezno še vedno mo- trila svojega Bilija. Kar hipoma pa je Fred omenil zjutraj poslano razglednico in potolažil gospo, da naj ne bo v skrbeh zaradi moža, ki da je povsem nedolžen in da je bila to le Fredova šala. No, gospa se je vidno razveselila in bila zelo zadoščena. Po večerji je Fred odšel in gospod Duroeuf je zmagoslavno stopil k svoji ženi, jo pobožal, rekoč: »Vidiš, draga, da sem res nedolžen! Nikoli nisem lagal, a ti mi nisi verjela. Zdaj si videla, da Anite sploh ne poznam in da poznam le tebe, in ljubim le tebe. Vidiš, da nisem lagal!« »Lažeš,« se je ponudila soproga, »se li upaš trditi, da ne lažeš? Se li upaš trditi, da ti je razglednico poslal Fred?« »Da . .. da . . .,« je jecljal ubogi zar konec, »Ne, ne: zakaj si tako nesramen, da si šel popoldne k njemu in ga prosil, naj te s to zvito lažjo pred menoj opere, kajti ti si o tem z njim govoril!« »Veš? Vse veš ... o, ... o, jaz nesrečnik . . . toda kdo, kdo me je videl, ne, ni res .. .« »Čemu se izvijaš.« je nadaljevala neusmiljena zakonka, »da ne bova tratila časa, ti kar povem, kako je z vso stvarjo: jaz sem te hotela ujeti, da bi videla, če res nikoli ne lažeš — zdaj sem se prepričala, da si se zlagal, vsaj zdaj — in zato sem . . .« Mož je trepetal v pričakovanju — »Zato sem. Bili — napisala razglednico in Ti jo poslala! Jaz sem jo poslala!« Mož je kar debelo gledal in molčal Kesneje jo je ljubo pogledal in dejal: »Predraga, tako bistroumni ženi, kot si ti, se ni treba bati, da bi jo varal njen mož . , .« »Ki je tak norček,« ga je pobožala žena po licu in ca za prestati strah poplačala s poljubi. •__■ Stran 2. »S L O V CM S K I NAROD« d n e 9. maja 1928. šlev. 106 Telefonska In brzolaona poročila Uradniško vprašanje. VLADA PRIPRAVLJA NACRT ZA REDUKCIJO URADNIŠTVA. — IZBOLJŠANJE MATERUELNEGA POL02AJJA NA PODLAGI PRINCIPA REDUKCIJE. Beograd, 8. maj*. (Izv.) Na zad- ajih sejah je ministrski svet zelo obiir-no razpravljal o zakonu za državne uradnike in nameščence. Razprave to se osredotočile v bistvu na vprašanje Izboljšanja gmotnega položaja u radništva. Vlada soglaša v tem, da se uvede Bi izvrši temeljita redukcija u radništva, posebno onega nekvalificiranega Ministrski svet je včeraj definitivno sprejel načrt zakona o uradniški pragmatikL Pbenem pa je bil določen poseben odbor ministrov, ki imajo nalogo izvesti redukcijo. V ta odbor bo pozvana tudi posebna strokovna komisija, ki bo obstojala poleg stalnega zastopnika mini- strstva financ ft po enega zastopnika dotičnega ministrstva, kjer se bo Izvajala redukcija. Ta odbor ministrov pa ima tudi nalogo, da le vstavi gotove postavke v proračun za leto 1923724. — Beograd, 8. maja, (Izv.) Vce-aj dopoldne je Imel ekonomsko finančni odbor ministrov sejo, na kateri je razpravljal o reprodukcij! uradnikov. Sprejet je bil sporazumni sklep, na kakšen -način se ima redukcija Izvršiti. Načrt se predloži ministrskemu svetu. Redukcijo ima izvršiti posebna strokovna komisija. Ta komisija ima ministtskemu svetu podati končno poročilo. OBNOVA DEFENZIVNE POGODBE MED ČEHOSLOVAŠKO IN ROMUNSKO. — Praga, 7. maja. (Izv.T Listi objav- | koristna, UsTo komunike češkoslovaškega tiskovne- pogodbo, jga urada o obnovi oz. podaljšanju defenzivne pogodbe med Češkoslovaško reptibll" fco In romunsko kraljevino. Komunike veli: . Kor veljavnost defenzivne pogodbe, Sklenjene med kraljevino Romunsko In Češkoslovaško republiko dne 23. aprila 192 U tnaJkrajSem času ugasne in ker *e le uvl-lo, da |e ta pogodba za ohranitev miru sta obe vladi sklenffl podsflSati Po zadevnih pogajanjih med praiklm in bukareSkim kabinetom sta danes na praškem gradu v ministrstvu zunanjih del podpisala romunski izredni poslanik v Pragi Hiott in minister zunanjih del dr. Bo-neS zapisnik, s katerim se ta defenzivna pogodba podaljšuje za nadaljnja tri leta. PONESREČENA AKCIJA LORDA CURZONA. — London, 7. mala. (HavasJ Angfe-0o stališče glede nemškega predloga in odgovora, ki naj ga pošljejo zavezniške dr-fave, je nastopno: Angleška vlada smatra, jsa bi ne bilo treba hiteti s odgovorom ifemčlje in da bi skupen odgovor berlinski Vladi bol) učinkoval. Angleška vlada sicer priznava, da je na okupaciji Pomrla zainteresirana samo Francija In Belgija, vendar pa naglasa, da temu nikakor ne nasprotuje izjave zavezniških držav, češ, da pogajanja ne smelo biti odvisna od tega dejstva. Poleg tega je važno tudi vprašanja oblike, ki posebno zanima angleško vlado, odkar Je uradno Izjavila, da so nemški predlogi nesprejemljivi. Tudi se zdi verjetno, da bi utegnila biti nemška ponudba posred za eventualne ugodnejše pogoje. O teK Vprašanjih bo 'danes razpravljal ministrski svet. — Pariš, 7. mala Ot B.> Odgovor Jnfneoske in belgijske vlade bi moral biti Žiocen nemškemu poslaniku že v soboto. Nota pa Je bila za 12 ur zadržana, kar Je posledica Curzonovega koraka, Id je obve- Pariz in Bruselj, da angleška vlada si-amatra nemško ponudbo sa nesprejem-vendar pa meni, da je nastopil ugo-trenutek za skupen odgovor zavezni-držav. Tako Je lord Curzon poskusil i ta vi ti enotno fronto zaveznikov, kar JM bfl važen diplom a tičen 'dogodek. Ker pa le bila po preteku 24 ur francosko-belglj-ald odgovor izročen nemškemu odpravni-e da bi počakali na angleško izjavo, Je Curzon Izrazil svojo nezadovoljnost icoski politični krogi so prepričani, da bo Angleška sedaj poskusila sporazumno z Italijo nastopiti z novim predlogom glede topa rac i J. jS — London, % mala. TTzv.) Danes Ta bi-Vseia kabineta, o kateri Je bilo izdano poi-fcficijelno poročilo, da angleška vlada od- Corl v posebni noti Nemčiji na sličen na-kakor Francija In Belgija. Angleška loto bo označila nemško ponudbo za ne-isadovoijajočo. Anglija pa Je pripravljena nadaljevati razgovore z nemško vlado. Angleška vlada Je zelo zadovoljna, da sta 'ranci J a in Belgija vsebino svojega odgovora 24 ur poprej e objavile Londonu nego tu. Rim, 7. maja Tlzv.) Zanimivo Je. Is Italijanski tisk sedaj ne posveča nobe- belgij- slen s sprejemnimi svečanostmi angleškega kralja in kraljice v Rimu. Splošno smatra italijanski tisk za možno, da se bodo pogajanja z Nemčijo nadaljevala In da še niso vso vrata zaprta končnemu sporazu- as posebne pozornosti francosko Samu odgovoru, ker Je popolnoma zapo- PRfflOD ANGLEŠKE KRALJEVSKE DVOJICE V RIM. — London, 7. maja. (Izv.) Po Izjavah merodajnih faktorjev Je angleška vlada sklenila odgovoriti na nemške predloge in podati v zbornici v Četrtek daljšo Izjavo o reparacijskem problemu. — Berlin, 7. maja. (Tzv.T Prvi vtfek* francosko - belgijskega odgovora le bil ta, da kljub ostremu tonu odgovor Izraža možnost nadaljnje dlskuzije. V političnih krogih naglašujejo, da Je bil prvotni tekst francoskega odgovora mnogo ostrejši fn radikalnejši, a da Je bil na intervencijo Belgije v marsičem Izpremenjen. — London, 7. maja. (Izv.) Pod predsedstvom lorda Curzona Je na današnji seji kabinet razpravljal o nemški ponudbi In francosko - belgijskem odgovoru. Kakor poroča Reuterjev urad, oiŠg Tvori angleška vlada Nemčiji. Odgovor bo Hgotovil, da Je nemška ponudba nezad, ^jujoča, obenem pa bo tudi angleški odgovor dal vedeti, da se lahko pogajanja obnove *V OGORČENJE ANGLEŠKE JAVNOSTI. — Berila, 7. maja. B. Z. a. M. poroča fs Londona* Ker Je francoska in belgijska vlada poslala Nemčiji odgovor še predno Je bilo rešeno vprašanje, dali J a mogoče Sastopiti s skupno noto vseh zavezniških ržav, so angleške politične stranke in javnost silno ogorčene. Pravijo, da Je to brezobzirna kršitev angleških interesov in osebna Žalitev angleškega zunanjega ministra Tukajšnji politični krosi menijo, da bo kabinet Id se bo danes pospetoval o nemški noti ln angleški politiki napram Franciji, najkasneje v četrtek nastopil z izredno važno zunanjepolitično deklaracijo. To izjavo pričakujejo v spodnji zbornici od lorda Curzona, ki Je osebno prizadet in zastopa sedaj ministrskega predsednika Jasno Je že sedaj, da bo angleška vlada v tel deklaraciji ostro kritizirala nemško ponudbo, obenem pa bo zelo izrazito povedala svoje mišljenje glede Francije. Angleška bržkone ne bo priznala nobene ureditve re-paracllskega problema ki bi Jo utegnila Izsiliti Francija brez kontakta z ostalimi zavezniškimi državami in edinole s pomočjo svoje nasilne politike. 'fm Rim, 7. maja. (Izv.) Danes točno Ot> 15. je prispela angleška kraljevska rojlca v Rim. Sprejem angleškega kra-in kraljice je bil najveličastnejši, r^e-»regledne množice naroda so tvorile po klavnih ulicah, kjer se je kraljevska Svoilca Vozila, gost špalir ter so jima jprirejali ovacije. Stari meščani ne pojedlo take manifestacije, kakor je bila jrrirejena angleškemu kralju. Noben tuj suveren ni še doživel v Rimu tako si- gleškega kralja pozdravil Italijanski kralj Viktor Emanuel s kraljico Jeleno. Italijanski kralj je bil v maršalski uniformi, na prsih noseč vsa angleška odlikovanja Kraljica je bila v črni toaleti. Angleški krali ie italijanskega kralja poljubil. Pri sprejemu so bili navzoči ministrski predsednik Mussolinl z vsemi ministri, vojvoda d' Aosta, vsi poslaniki, generaliteta in admiraliteta. Jajnega sprejema. Na kolodvoru jo an- #IARŠAL FOCH V VARŠAVI- — Varšava, 7. maja (Izv.) Maršal JPoch je imenovan za častnega meščana mesta Varšave. Vse svečanosti, prirejene na last maršalu, potekajo točno po programu. Varšava, 7. maja. (Izv.) Med sveča- 00 pojedino na čast maršalu Fochu so ne-isnani vlomilci vdrli v palačo maršala Pil-sndskega ter so odnesU razne dragocenosti "milijonske vrednosti ETNA BLJUJE. 1 KatanHa 7. maja. (Izv.) Etna Je Jnilela zopet bljuvati. Iz frela se vali gosta lava v širini 6 km. Prebivalstvo Je mirno, ker Je uverjeno, da ne pride do nikake katastrofe. Velike množice tujcev prihajajo gledat naravni prizor. Iz Etne frči tudi kamenje, ki pada zopet nazaj v žrelo. POLOM DANSKE BANKE. — KodanJ, 7. mala (Izv.) Državno pravdništvo Je dvignilo proti glavnemu ravnatelju danske poljedeljske banke Gluck-stadtu in peterim ravnateljem obtožbo radi goljufije. O polomu te banke smo svoječas-ao priobčili obširno poročilo, ki Je oplso- SOOJALNODEMOKRATlCM IZGREDI PROTI KLERIKALCEM. — Dunaj, 8. maja (Izv.) Listi poročajo o velikih Izgredih, ki so se dogodili na ustanovnem občnem zboru katoliške ljudske zveze v Hernstelnu pri PlstJngu. Na občni zbor so vdrli socijalni demokrati« m povzročili pravo krvoprelitje. Ubit le bil gostilničar, njegov sin nevarno poškodovan, več moških mladeničev la kmetov Je bilo težko ranjenih. IZPRTJE PEKOVSKIH POMOČNIKOV NA MADŽARSKEM. — Budimpešta 7. maja (Isv.> Organizacija pekovskih pomočnikov Je proglasila bojkot nekaterih pekaren, ker mojstri niso hoteli privoliti v 50% povišanje mezde. Pekovski mojstri so na to odgovorili z Izprijeni pomočnikov. VREMENSKO POROČILO. — Dunaj, 7. maja (Uradno vremensko poročilo.) Tudi danes le bilo v zapadni in srednji Evropi Jasno In zelo toplo. V Avstriji Je znašala temperatura nad 25*. V severozapadnl Franciji In Nemčiji vejejo hladni severozapadnl vetrovi. (Temperatura v Parizu opoldne 15*). Pričakovati J« POLITIČNA SENZACIJA. — Beograd, 8. maja. (Izv.) V parlamentu je vzbudila pravo politično sen« zacijo vest o dveurni konferenci ministrskega predsednika g. Pašiča z biv-šim Radfcevim poslancem Karlom Ha ušle rje m. Konferenca Je trajala dve url. Parlamentarni krogi zatrjujejo, da namerava g. Pašič posebno aVcljo proti Radlćevi stranki na ta način, da se osnuje na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini in v Dalmaciji posebna kmetijska stranka, ki bi imela tudi gmotno in moralno zaščito vlade. Član klerikalnega kluba se je po neki verziji izrazil, da bi ta korak g. Pašića pomenil neu važe van Je protokola podpisanega v Zagrebu in da bi to dalo povod, da re-vizijonistični blok spremeni svojo dosedanjo parlamentarno taktiko. PROCES PROTI KRUPPU. — Verden, 7. maja. (Wolff.) na današnji obravnavi proti Kruppu Je priča fotograf Wegmann, ki da Je Iz lastnega nagiba fotografiral demonstracije, izjavil, da množica ni bila razburjena in ni pretila Njeno razpoloženje Je bilo celo humoristično. Francoske čete so streljale že pred garažo in takoj po prvi salvi se Je neki delavec na nasprotni strehi zgrudil mrtev na tla Množica Je takoj bežala in nastala Je splošna zmešnjava Politične vesti. — Iz tajništva N. N. S. Redna nače!-sfvena seja, ki bi se imela vTŠIti v sredo 9. tm. odpade, ker tmajo s tekočimi strankinimi zadevami opraviti še posamnl odsekL Finančni odsek Ima svojo sejo v torek 8. t. m. v uredniških prostorih Slov. Naroda ob 19. zvečer. Tajništvo. r= Glavni zbor »Narodno-socTJalne strokovne zveze« v Zagorju. Pišejo nam: V nedeljo, 6. t. m. so se zbrali v rudarskem Zagorju delegati Narodno-socijalne strokovne Zveze, ki so prihiteli na glavni delegatski zbor. Ta dan je bil dan manifestacije narodnozaved-nega delavstva. Na kolodvoru prisrčen bratski sprejem, potem sprevod z godbo in prapori, slavoloki in pokanje mož-narjev je dokazovalo, da se narodni delavci probujajo in hite v novo življenje. Po pozdravnih govorih pred Sokolskim domom se je v dvorani vršila glavna delegatska skupščina, kateri je prisostvovalo nad 200 delegatov Iz vse Slovenije. Skupščini je predsedoval predsednik NSSZ Rudolf Ju van. Po referatih in poročilih zveznih funkcionarjev, iz katerih je bilo razvidno, da se narodno delavstvo rapidno probuja in se njegovo vrste znatno množe*. Je bilo I viharno ovacijo ponovno izvoljen za j *e tekeI voljno v dobrem tempu, tudi opre- 1 kandidaturo vseučiliškega profesorja in S bivšega deželnega predsednika dr. Leo-| nlda Pitaraica, ki vžlva tudi v radi-j kalnih krogih velik ugled. Toda tudi ta $ kandidatura se je ponesrečila, ker je bila radikalna stranka obveščena, da dr. Pi-tamic absolutno odklanja vsak aranžma, ki bi se tikal njegove osebe. Ne glede na to pa je razpoloženje v radikalni stranki odločno proti temu, da bi se pred jesenjo v personalnem oziru karkoli spremenilo pri upravi v Sloveniji, Pretežna večina radikalnih poslancev stoji namreč na stališču, da radikalna stranka ne sme ničesar storiti, kar bi utrdilo veljavo klerikalne stranke med slovenskem ljudstvom, predvsem pa ne sme riskirati, da bi radikali tvorili tisto lestvico, po kateri bi splezali klerikalci do ugleda med narodom, kakor da bi bili državotvorna stranka, ki razpolaga svobodno z državno avtoriteto in z državno blagajno. — Kakor je iz tega poročila razvidno, so radikali napram klerikalcem zelo oprezni in nimajo nobene volje odpreti državni mošniiček, da bi klerikalcem gmotno omogočili katoliški shod in orlovski tabor. = Nov list. V Beogradu je začel včeraj izhajati politični list »Glasnik«. Ravnatelj podjetja je bivši poslanec Jo-j van G;on.ovič. Kultura. REP UR TO AR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. OPERA. Sreda 9. maja: Prva delavska predstava po znižanih cenah. »Carostrelec«. Začetek ob pol S. zvečer. Izven. Četrtek 10. maja: Rlgoletto. Izven. Petek 11. maja: Janko in Metka Red A Sobota 12. maja: Na čast srbskim gostom slavni »Pjevački družin! Stankovlč« iz Beograda. »Gorenjski slavček«. Začetek ob štirih popoldne. Izven. Nedelja 1& maja: ?!vgenij Onjegia. Izven. DRAMA. Sreda 9. maja: Shakespearjeva komedija »Kar hočetec Red D Četrtek 10. maja: Ugrabljene Sabinke. Izv. Petek 11. maja: Idljot Red E Sobota 12. maja: Zaprto. Nedelja 13. maja: Shakespearjeva komedija »Kar hočete«. Izven Ponedeljek 14. maja: Crešnjev vrt Red B. • • • — Premiera Shakespearove komedije »Kar hočete« je bila jako dobro pripravljena In gre režiserju Šestu res vsestransko priznanje. Igrali so dokaj lahko, dialog predsednika ustanovitelj in dolgoletni predsednik Rudolf Juvan: za taj- ma je bila nova, umetniško lepa. Veliki gobelin prvega prizora Je tako lep, da komaj nika Fran S ve tek in za blagajnika I ^i1*™' v, n}efovo "??tris|no,*-tf Za!luga Leo 2orž. Po končanem zborovanju ! na5e,ra «*ehnrr.tnesa sllkar'a skružne- je rudnisTca godba zasvirala »Marseslje-zoc in »Lepo našo domovino«, katero so zborovalci svoje poslušali. Po obedu se Je vršilo ogledovanje Zagorja in rudniških naprav. Popoldne ob 16. se je vršila v Sokolskcm domu prisrčna domača zabava, ki je potekla dostojno in v bratski vzajemnosti. Z veseljem je bilo opažati, da se je prebivalstvo Zagorja povsem mirno vedlo in je vsa manifestacija potekla v najlepšem redu ln miru. S tem je bilo dokazano, da znajo delavski revirji ceniti narodno-zavedno delavstvo. Narodno-socijalna strokovna zveza je v nedeljo proslavila svoj dan; narodno-zavednl delavci pa so proslavili probujenja dan, se navžili novih moči in gredo svojo pot naprej, v trdni veri, da je prava in jih vede k zmagL Iz klerikalne moko no bo kruha! Iz Beograda nam poročajo: Dr. Koro-Sec napenja vse sile, da bi dokazal, da je njegrova zrveza z Radićem samo taktična poteza, ki zasleduje edini cilj, da spravi Radića na tla realne politike in da zato ta zveza ne more biti nobena ovira za prijateljstvo in sporazum z radikali. Radikali so seveda dobro poučeni zakaj gre klerikalcem in vedo prav dobro, da je smoter vseh klerikalnih želja, da bi prišli v vlado in dobili v svojo roko vso moč v Sloveniji Zavedajo so, da bi bili slovenski klerikalci najljutejsi opozicijonalci in celo obstruk-cijonisti, hujši morda kakor Radić, ako bi ne imeli letos svojega katoliškega shoda tn orlovskega tabora v Ljubljani Ker pa za ti prireditvi rabijo denar, prav mnogo denarja in bi radi imeli za stafažo tudi državna oblastva, zato tako vsiljivo lezejo v želodec radikalom m bi se tako radi vtihotapili ▼ vladno veČino. Za vso to dobro vedo radikali zato se smejo klerikalnim naporom ter sprejemajo z ironičnim usmevom usluge, ki jih jim izkazujejo klerikalci v par-lamentu. Opetovano so klerikalni voditelji že načeli vprašanje glede osebnih sprememb pri pokrajinski upravi v Sloveniji toda pri radikalih so doslej še vedno naleteli na gluha ušesa In tako sub rosa se jim je dalo razumeti da se nI nadejati da bi se dalo iz moke, ki so jo namleli in zgnetli speči vžiien kruh. Prvotno so se klerikalci zavzemali za to, da bi bil Imenovan za namestnika v Sloveniji dr. Janko Brejc. Ker pa so uvideli da radikali nečejo ničesar slišati o tem imenovanju, so spremenili svojo taktiko in se zavzemajo sedaj za to, da bi bil za namestnika v LJubljani g a Celo »morje« se je izza Othella poboljšalo. Sploh je Šest pokazal mnogo umetniškega čutenja. Izpremembe ob odprtem odru pa so se vršile tako naglo, da se moramo kar čuditi. Zopet se je Izkazala delitev odra v prednji fiksen del ln povišano tzpremenljlvo ozadje za zelo dobrodošel pripomoček klasični igri z mnogimi izpre-membami. Med igralci Je stal na višku R o-g o z e v Malvollo, po igri in zabavni maski. Remek-delo iz enega kova Takoj za nJim moramo omeniti Violo S a r i 6 e v e, plemenito, ljubko fn prav Šegavo (posebna zasluga!). Sest sam je z vitezom Bledico postavil na oder prav dobro komično figuro, pravtako pa P e č e k z debelim vitezom Rlgom, Lipah je vzbujal nehudo-bno veselost zbog pristnosti svoje frančl-ščanske maske, Drenovec Je bil pravljično lep vojvoda In prav simpatičen v igri. Hišna Juvanove spada tudi na Čelo pohvale. Je pravcati rogač in se zna potegnjenemu Malvollju smejati tako od srca, da prehaja ta krasni smeh na vse občinstvo. OliviJo Je V/Introva igrala Sicer smiselno, žalibog pa ni bilo razumet! skoro nobene njene besede. Ne toliko radi pretihega govorjenja kakor radi nejasnosti izgovora In isto, morda v še huiši meli, Je bilo s Skrblnškom. ki je Igral norca. Močan glas, ki pa pohlasfa lastno artikulacijo In postaja skoro figura bolj za poslušalca, Či mbolj se razumevnost zmanjšuje s povečavanjem sile glasu. Ne morem in ne smem tega zamolčan*, če hočem otati verodostojen. Pri Skrbinšku artikulacija deloma ostaja v votlini ust fn se odtegne poslušalcu. To je fatalna stvar, ker ne leži v volji igralca Jo izpremeniti; in na storijo o Demostenu, ki je žvečil kamenčke po ustih, da Je prisilil svoj jezik do Jasnosti, ne verjamem. K sreči ni Skr-btnšek doslej imel nobene vloge, kjer bi ta neprilika tako motila, kakor sedajle. O besedilu pesmi, ki Jih Je moral peti, ne vemo Bič; manj škoda Je bilo dovtlpov, ki JIR la Shakespeare zapisal temu norcu v zabavo prostejšega občinstva in ki so po tolikih stoletjih neznansko svodenell. škoda Pa Je, da Je precej trpel ravno konec Igre po norčevem nagovoru na občinstvo. Nagovor se ni poslušal simpatično in veselo, nego le upllval na sluh odvratno Jn mučno In Je bil tudi besedno težko razumljiv. Sploh ne »leži« ta vloga Skrbinšku ln Je njegova vstvaritev, dasi se mu Je poznal pošten trud ln premislek, stala nekako izven ansamblovega tona Ce bi se mogel Rogoz podvojiti, bi bilo to neka! zanj. ali pa tudi sa Kralja — Manjšo vloge so bile tudi čisto povoljno zasedena Kraljev Seba-stlano n! bil kot brat moško oblečeni Violi nič kaj podoben, že odspndaj navzgor na Morda bi bilo bolje, če bi I to vlogo Prevzela Igralka B a I a t k a Je dodal gotovim prizorom prav lepo. Idejno In harmonično glasbo, ki so Jo klavir, gosli, deloma čedno Izvajali. O Shakespcarejevmu delu bom čim preje povedal to, kar more občinstvo zanimati. M. Z. — Občni zbor Narodno galerije se vrSi v sredo dne 9. maja ob 17. v dvorani mestnega magistrata. Vsi člani društva vabljeni. Glasbeni vestnik — Pevacka družina »Stankovih« Iz Beograda v Ljubljani. V soboto, dne 12. t. m. dospe v Ljubljano pevsko društvo »Stanka vić* iz Beograda ter priredi ta s# isti večer v dvorunl hotela Union koncert s svojim mešanim zborom, na katerem bode izvajal tzkijučno le srbske narodne pesmi v znameniti harmonizaciji nesmrtneza Mokranjca. »Stanković* je eno najstarei-lih ln najboljših pevskih društev srbskega naroda ter stoji danes pod pokroviteljstvom NJega Veličanstva kralja Aleksandra /. Mešani zbor, katerega vodi ravnatelj beogradske opere in srbski komponist Stanislav Bimčki, šteje okoli 80 pevcev in pevk. Ljubljansko obČir.stvo obveščamo o prihoda bratskega društva v Ljubljano ter najvljudneje vabimo, da v največjem števila poseti koncert *Stankovića* ter s tem vrne bratskim pevcem vso onn \Jubav. ka~ t ero so oni v toliki meri izkazali revno pred letom dni Glasbeni Matici, katera Je baš 12. majnika koncertirala prvokrat v naši prestoliri v Beograda. Predprod ■/« vstopnic od danes naprej v Matični knjigarni. — Koncert »Glasbeno Matice«. (Velik uspeh Lajovičeve skladbe.) Nad vse pričakovanje je uspel včerajšnji koncert Glasbene Matice. V polni meri vzdržujem vse, kar sem napisal včeraj o ne-deMskem jutranjem koncertu. Obširneje pa seveda poročam tekom tedna. Iskreno sem se radova!, da je naša publika umela upoštevati pomen včerajšnjega večera ter je napolnila dvorano »Unio-nac do zadnjega kota. A to ni glavno. Mnogo več vredno je to, da je poleg vsega ostalega z umom in srcem razumela vse, kar so ustvarili vsi trije: komponist, dirigent in njegov prvovrstni, dragoceni instrument: zbor Glasbene Matice s solistom vred. Koncert so posetlli tudi izvenljubljanskl glasbeniki, tako dr. Širola iz Zajrreba, D e v , H e r -z o g iz Maribora itd. Vsi pa smo čtitilL da smo včeraj stopili v novo glasbeno dobo. Jasnejšo, bogatejšo, kakor doslej. Naj nam očitajo pretirano navdušenje za domaČo stvar, naj se smejejo našemu lokalnemu šovinizmu, vendar je vse to lepo, vendar je vsaka iskrena odkrito občutena radost nad lastnim napredkom naravna. S ponosom zremo na svoje delo, porojeno iz dolgoletnega trpljenja. Prestopili smo prag v lep So bodočnost. Čestitam k včerajšnjemu prazniku komponistoma Premrlu in La-jovlcu, dirigentu Stritofu, glasbenikom umetnikom in nad vse solistu g. Šimencu z zborom Glas. Matice. —č. _ Pomladni koncert kozakov. Nedeljska prireditev tukajšnjih ruskih akademikov (kozakov) v hotelu Tivoli nI dosegla zaže-Ijenega uspeha. Spored koncerta je bfl sicer bogat In lepo razpredellen, toda nerazumljiv pojav Je kriv, da so Imeli velik primanjkljaj. Med pevci In Igralci, ki so se pod častno besedo zavezali, da bodo sodelovali pri koncertu, je bilo namreč nad polovico takih, ki niso držali svoje obljube m so se ob krasnem pomladanskem vremenu raje zabavali kje drugje. To Je bil glavni vzrok da le bfla prireditev doka! dolgočasna, da spored ni bil Izpoljnlen niti nad polovico In da je bila udeležba pičla, kajti videč, da mnogih pevcev in pevk nI, Je odbor prekinil prodajo vstopnic. Odbor se zahvaljuje vsem, ki so ga podpirali, da je vsaj deloma pokril svoje stroške ln obenem opravičuje pred javnostjo, da niso bile Izpolnjene vse koncertne točke, kar seveda nI njegova krivda, marveč posledice komoditete nailb tn ruskih Igralcev. jp_ Rszg!«! po slnvanskam svefu. — Bivši bolgarski minister o Cenik. BlvSi bolgarski ministrski predsednik in zvesti prijatelj češkega naroda dr. Danev Je napisal v zaporu malo brošuro »Cehoslo-vensko«, ki naj bi bHa nekak uvod k njezo-vlm predavanjem, ki Jih Je nameraval prirediti kot predsednik »Bolgarsko-českoslo-vaške vzajemnosti«. Dr. Danev Je od vseh bolgarskih državnikov še najbolje poučen o čeških razmerah, kajti dovršil Je v Prag! gimnazijo, dokler Je bil svoboden. Je pogosto obiskoval Češkoslovaško In se sploh zelo zanima za mlado slovansko državo. V tej brošuri se dotika bolgarsld državnik nekaterih važnih vprašanj. Tako n. pr. pravi, da podkarpatska Rus pomeni za Cehe most, ki lih bo nekoč združil z Rusijo. Zato pa svetuje Češki vladi, naj nikar ne uvaja v teh krajih nlkakega umetneag jezika, marveč naj dovoli da se tf državljani v Jezikovnem In kulturnem oziru svobodno razvijajo. Olede Nemcev v Češki republiki meni, da so dobili več pravic, kakor pa jim pripada po mirovni pogodbi. V pogledu iol so Nemci favorizirani, število nemških zastopnikov v zakonodajnih organih se mu zdi izredno veliko in ne odgovarjajoče dejanskemu stanju nemškega prebivalstva. V tem oziru, pravi dr. Danev, se postopa z nemško manjšino na Češkem Idealno pravično. Pri tej priliki pa se mimogrede spomnimo stare nemško-madžarske Avstrije, čije cilj je btl po izjavi kancelarja Beusta zatiranje slovanske večine. Prođem man iln'*ke*3 prava nI v praksi nikjer tako dobro rešen, kakor bal na Češkoslovaškem. Ne glede na to pa pravi da morajo biti Cehi v tel svoM dobrodušnosti skraino previdni In ne smelo dovoliti, da Jim Nemci zrastejo čez jclavo. V dosedanjem nacljonalnem duhu morajo vztrajati še nadalje, kajti to Ja v |nt«resu drža- Dnevne vesti. V Ljubljani, dru 8. maja 1923. — De!ovanje nem Skesa šulferajna. Te dni razpošilja nemški Šulferajn vsem občinam v Avstriji (pa tudi nekaterim našim!) nabiralne pole in navaja pri tem nekatere podatke o svojem delovanju. Iz poročila izvemo, da je postavil jeseni na Ljubelju »obmejno« šolsko stavbo s stroški 70,000.000 K. S početkom novega šolskega leta prične na tej ponemčevalnici redni pouk. Za novo šolsko stavbo v Soboti (tudi obmejna občina, ki bi bila morala pripasti nam) je pripravljenih 50,000.000 K. Poslopje se postavi v neposredni bližini kraja, kjer se je za časa »srbske« okupacije vršil krvav boj med nemškimi kmeti in »-rbsko« vojsko. Na tem mestu torej, >ki je posvečeno po nemški krvi«, naj se dvigne nemško Šolsko poslopje, ki bo zrlo kakor obmejna trdnjava v tujo deželo. Stavbišče za novo šolo v Rožu je tudi že kupljeno ter se bodo za to Šolo potrebovali že v tekošnjem letu veliki zneski. V načrtu so nadalje še štiri »potrebne« šolske stavbe ob ju-goslovenski meji. Eno milijardo kron potrebuje nemški šulferajn za sedem »potrebnih« novib šolskih stavb ob jugo-slovenski meji in za nabavo najpotrebnejših učnih pripomočkov na slovenskem Koroškem in Gradišču. Kaj pa mi? Kakor čujemo, je ogrožena v svojem obstoju naša najvažnejša obrambna Šola na eksponiranem mestu, ker je ra-dodamost naših premožnih slojev tako majhna, da zdaleka ne zadostuje za vzdrževanje ene same — obmejne šole. V požrtvovalnosti bi pa res lahko malo bolj posnemali Nemce! — Povratek kraljice v Beograd. Koncem tega tedna pričakujejo, da se vrne Nj. Vel. kraljica Marija iz Dubrovnika v Beograd. Kralj bo na to sredi tega meseca odpotoval v Pariz in kakor smo že svoječasno poročali, pride kraljevska dvojica koncem meseca L*a-ja na B 1 e d. — Kraljica Marija v Dalmaciji In Crolgori NJ. Vel. kraljica Marija in kraljica — mati sta za časa svojega bivanja v Dubrovniku v Dalmaciji obiskali celo dubrovnlško okolico, Boko Kotorsko in Crnogoro, kjer jih le narod povsod navdušeno pozdravljal. Kraljica je darovala za revno deco v Niegu-ši 10.000. v Bajlcah 5000. v Cetlnju 20.000 v Rijeci Crnoievica 10.000 In za siročad v Dubrovniku 50.000 dinarjev. Prt ogledovanju arsenala v Tivatu Je sokolsko društvo v tem kram Jcralild priredilo čarobno beneško noč. štlr! ladje so bfle okrašene z zelenjem, cvetjem In lampFonl. Ena ladja Je predstavljala holandskl mlin, druga kraljevski prestol pod slavolokom s sliko kraljice Marije, tretja Je Imitirala kitajski most s hišicami In četrta piramido. Vse je bilo Izdelano v narodnih m državnih barvah. Sokoli so kraltfco pozdravljal? z gromkim Zdravo!, nakar je kraljica enako odzdravljala: Zdravo! Na otoku škrpelja je v Boki Kotorski kraljica zasadila drevesce na mestu, kjer *e prvič stopila na kopno, čarobna iluminacija le trajala pozno v noč. — Dar SpMa kralficl. V četrtek pride HI. Vel. kraljica v Split in Ji bo ob tej priliki izročen svatbeni dar Dalmacije — v narodnih motivih izrezljana omara za čipke. — Iz notarske službe. Notar dr. Ivo S o r 11 je premeščen iz Rogatca v Šmarje pri Jelšah, notar dr. Fran Prislan pa iz Tržiča v Ribnico. Za notarja sta imenovana notarska kandidata JankoSvetličza Tržič, in L a v o -slavSeunik za Rogatec — Za pravniški Izlet v Krško, ki bo v Četrtek 10. t. m., vlada v vseh pravniških krogih veliko zanimanje. Udeležba pri izletu bo izredno številna, kolikor se da soditi po dosedanjih priglasitvah. Svojo udeležbo pri izletu je dosedaj prijavilo okrog 100 pravnikov Iz Hrvatske ia okrog 60 iz Slovenije. — Jugoslovensko učiteljsko udruženje. Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja se Je sestal 6. t m. v Beogradu. Seji prisostvujejo delegati iz vse dr-lave. Slovensko sekcijo zastopa njen predsednik Luka Jelene. V udruženju Je organiziranih 10.000 učiteljev In učiteljic. Iz Hrvatske In Slavonije je včlanjenih 1.700 učiteljev. Na seji se Je sklenilo« da se priredi letošnji učiteljski kongres v LJubljani ln sicer 6. in 7. avgusta. Učiteljski delegati so imeli zvečer skupno večerjo v hotelu »Slavila.« Večerje se je udeležil tudi minister prosvete Miša Trifunović. — Zgradba okrožnega urada za za-rarovanje delavcev v LjubljanL Poroča se nam, da so podrobni načrti za novo zgradbo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani že izdelani Palača se bo zgradila na Južnem delu stavbišča ob Miklošičevi cesti v nekoliko manjšem obsegu, kakor je bila prvotno zasnovana. Zgradba bo še vedno zelo obsežna in ne bo dosti zaostajala za justično palačo brez kaznilnice. V palači bodo nastanjene pisarne okrožnega urada in njegove ljubljanske poslovalnice, razni specijalni ambulato-riji, mala bolnišnica za izvenljubljanske člane, Rontgenov zavod, kopališča, lastna lekarna itd. Na razpolago bo tudi dvorana za zbore in poljudna predava-n'a za Člane. Minuli petek se je vršil ko-mlsijonelni ogled na licu mesta In ima okrožni urad že stavbno dovoljenje. Z nadaljevanjem zgradbe se prične le ta mesec. — Mestni popisovala! urad bo v sredo dne 9. trn. radi snaženja za stranke zaprt Itlam* itmn y milnih fluft»lfl% - — Odsek za Stanovanja odpravljen. Ministrstvo za socijalno politiko je odpravilo kot nepotrebna svoj pravni odsek in odsek za stanovanje. Odpravo odseka za stanovanja opravičuje ministrstvo s tem, da odločuje v vseh sporih glede stanovanj sodišče. Nameščenci v teh dveh odsekih se porazdele na druge oddelke v ministrstvu, ako pa niso službeno kvalificirani, bodo odpuščeni lz službe. —Smrtna kosa. V Ljubljani je danes po dolgi težki bolezni umrl g. Anton S t e r-n i 5 a, škontist Kranjske hranilnice. Pokojnik je bil vesten in marljiv uslužbenec In dober oče svoje rodbine. Pogreb bo v Četrtek ob 14 .na pokopališče k Sv. Križu. — V ponedeljek 7. t m. je po dolgotrajni bolezni umrla gdč. Mary K a n o b e 1 j, odpravnica Južne železnice. Pogreb bo jutri v sredo ob 14. na pokopališče k Sv. Križu. — V Vodmatu je dne 7. t m. umrl po dolgotrajni bolezni g. Anton M r a v 1 j a k. Pogreb bo v sredo 9. t m. ob 17. Iz Vodmata na mestno pokopališče. — Rodbini F e r -j an čl če vi Je umrl sinček Boris. — V Metliki so včeraj pokopali gospo Karollno F u x. mater g. mag. tajnika dr. Riko Pusa. Pokojnica Je dosegla visoko starost 79 let Bila je vrla slovenska Žena, ki le vzgojila svojo rodbino v strogo narodnem duhu. Velika udeležba prt pogrebu Je pričala, kako velik ugled In spoštovanje Je pokojnica vživala v vseh slojih domačega prebivalstva. Blag jim spomini — Ljubljano so doslej zlasti tujci kaj radi proglašali za »dolgo vas«, ker ni nudila prav nobenih zabav in razvedril. V tem oziru se je v zadnjem času že dokaj zboIIŠalo. V kavarni »Emona« sta vsak teden redno dva koncerta vojaške godbe, tudi v »Evropi« je vsak teden najmanj po en koncert, v kleti »Zvezde« pa Je vsak večeT svirala prav dobra ciganska godba. Ta godba Igra sedal vsak večer od pol 23. tudi v kavami. Kakor čujemo, bo odsTej pomnožena ciganska godba Igrala vsak dan ali na restavracijskem vrtu. kl se otvor! pr!hodn:o soboto aH pa pod kostan"? pred kavarno dvakrat na teden pa bo tu koncertlrala godba dravske divizije. Restavracija In kavarna »Zvezda« otvori letno sezono s koncertom vojaške godbe v četrtek 9. t. m. ob 70. zvečer. Godba bo Igrala v godbenem pavi-lonu. Restavracijski vrt bo otvoren v soboto 12. t m. s koncertom vojaške godbe takisto ob 20. zvečer. Za rabavo bo torej v bodoče f v LJubVani poskrbjeno. — Popisovanje blclklov. Po razglasu mestnega magistrata je vse moške bicikle do 10. mala 1921 naznaniti v mestnem vojaškem uradu »Mestnem domu«. Na praznik se spre'emajo priglasi le od 9. do 11. ure. Opustitev naznanitve Je kažnjiva. — Pregledovani« konj, voz. avtomoVlov fn blclklov. Po razglasu mestnega magistrata se vrši za mesto Uubltano pregledovanje koni. voz, avtomobilov »n biriVlov od 15. do 22. ma'a 1923 na Ambroževem trgu. Več ?e razvidno Iz razglasa mestnega magistrata. — Letnšnff nabori za w*«*o T.?»ti»r*«f|#» se vrše od 21. do 29. maja v Metnam domu. K naboru prie*«:o rojstni letniki 190S 1902, 1901, 1900 in 1*99. — Zdravstven« stanje MMta Lf»Vr*«e. Zdravstveni Izkaz mesta L'ubljane v eaan do 29. apr. do 5. m?*» izkazuje tole s*at'ttiko Umrlo 1e 28 oseb, IS moškega fn 1? ženskega spola, mrtnl vrrokl: žfvliensk« slabost 1. Jetika 5, pluičn'ca 1. dnšl'lvi kašeli 2, srčna hiba 1. rak t, drugI nara iti! smrtni vzrold 13. slučajne smrtne poškodbe 2. samomor 2. Med tem časom se je rodilo 26 otrok (l mrtvom:en) 14 moikega in 11 ženskega spola. Naznanjene na!ezn*ve b^emi: škrla-tica 1, ršnfce 1, duSIHvi kaš-11 2. — Popravek. V včerajšnje poročilo o obenem zboru ljubljanske kreditne banke Je tiskarski škra? vrini! nekaj nerodnih napak. Posebno popravljamo odstavek o Izkazanem dobičku, ki se mora glasiti: »Tzkazan! čisti dobiček za poslovno leto 1922 znaša 16.963.KK3 K 16 v napram 13 209.952 K 29 v v letu 1921.« Ostale napake ne motilo besedila. Omeniti je še. da Je pri otvoritvi nove palače »LJ. kr. b.« zastopal trk. oddelek ministrstva pravda šef istega dv. sv. Škerlj in ne Škerljič. — Ceffeke ves*!. Javna splošna cepitev koz v Celju. Ker so se črne koze zopet po'aviJe v nekaterih krajih Slovenije, je mestni f'zfkat odredil prisilno eep-Ijenie. CepTlenje se prične z 8. ma'"em !n tra-ia do 15. mniia. Mestni ffzIVat opravlja cepljenje vsak torek In četrtek v tednu od 11. do 12. dopoldne In od 14. do 15. popoldne v svoji ordinacljski sobi v Vodnikovi ulici. Cepitev pri uradnem zdravnici! je brezplačna. Cepilo se bode v navedenih dneh odrasle fn vse otroke od izpolnjenega 2 leta dalje. — Redno javno cepljenje malih otrok se bo vršilo v Celju v petek dne 18. maja ob 3. url popoldne v magistratni dvorani. K cepitvi se morajo prinesti vsi otroci v starosti Z mesecev daljo do % let Tudi starejše necepljene otroke do 6 let se mora k cepljenju pripeljati. — Za koaeert srbskega p e v s k e g a d r u 11 v a S t a n k o v i č li Beograda, ki sa vrli dne 14. t. m. v mestnem gledališču, se dobe vstopnice v predprodaji v knHgaml Ooričar & Leskov-šek na Kralja Petra cesti. Za koncert vlada veliko zanimanje. — Mariborske vestt — Gostovanja. V soboto zvečer smo Imeli v Narodnem gledališču pri Faustu kar tri goste Iz zagrebške opere in sicer g. Flegla. g. Hržiča in g. Knittla. Slednji je takorekoč stalen gost mariborske opere. O. Fleg! nam je poznan kot gost iz Hoffmanovih pripovedk, i. Mr-i\i pa IS Traviate. V Faustu le Fletl nastopil v svoji najboljši vlogi Mefista, Hr-ŽIč v vlogi Valentina. Knlttl Je pel Fausta. Ker le pa Mitrovičeva prevsela Margareto, |e bila predstava res prvovrstna kakor ne more biti boljša tudi v večjih mestih. Zagrebški gostje so našli to pot posebno hvaležno občinstvo, ki lih le opetovano sva« SMiiarJala ovacije tudi med predstavo. K dovršenosti je mnogo pripomogla tudi po opernem ravnatelju g. Mitroviču na več mestih izboljšana scenerija. Da so Mefista to pot brez običajne brade pustili na oder, je zmanjšalo vtis sicer Izbomega nastopa g. Flegla. Do tu bi bilo vse lepo In prav. Ampak ko smo slišali tri takorekoč najboljše moči zagrebške opere na mariborskem odru. smo postali šele ponosni na svoje bivše lastna moči, ki so nastopili Prt premijeri Fausta in katerih danes menda sploh ni več v Mariboru. Takrat so bili našim prerazvajenim Mariborčanom ti naši domači umetniki vse premalo. Ko je to pot nastopil na oder s> Flegl, smo mnogi, ko smo začuli njegov glas zašepetali. Rumpel Je zopet nazaj. In da ni Flegl nekoliko večji ln v kretnjah nekoliko gibčne j ši, bi ga bili tudi vsi drugi prav lahko zamenjali z Rumplom, ki Je Iz umetniških krogov neznano kam in zakaj izginil. — Poceni vino na štajerskem. Zadnja leta so rodila toliko dobrega vina, da sedaj ob času vrenja ne vedo kam Ž njim. Vinogradniki so se zatekli k vfnotočom »pod vejico«. Ako greste ob nedeljah popoldne od Maribora preko Slov. Goric, dobite pri vsaki deseti hiši tako gostilno In vse polno Izletnikov lz Maribora, ki si privoščijo po 20—24 K bol]še vino, kakor ga plačujejo v Mariboru po K 60.—. V Mariboru je vino navadno preveč Žveplano — to Je trik gostilničarjev, ki slabo vino izboljšujejo z Žveplom, drugi dan pa posledica splošni glavoboli in mački. Zunaj pa je vino pristno In kakor rečeno poceni. Seveda se s širjenjem teh vinotočev širi tudi pijančevanje kljub siceršnji draginji. Ljudje raje ne jedo, samo da se udajajo alkoholu. Zato tudi tako lepo »napredujemo« na vseh poljih, zlasti pa na narodnem In gospodarskem. Vsa društva brez raztrke strank In namena bridko občutijo brezbrižnost, ne-resnost In nemožatost svojih ljudi. — Vsi štiri letni čas! na Poro. ju. Nedeljski izletniki na Pohorje so Imeli Izredno priliko občudovati na enem In Istem prostoru vse štiri letne čase. Na vrhu sneg, na drevju še velo listje tik njega pa na novo posranja-JoČi listi: nižje spomladansko lice. drevje v nežnem zelenju, solnce pa je pripekalo erav poletno. — Poletna vročina. V ponedeljek J a v Mariboru vročina dosegla svoj dotetftnjl višek. Opoldne Je toplomer kazal 31* C v senci. Sploh se letos ne pozna, da se nahajamo šele začetkom maja. Sadno drevje !e že vse odevelo in sicer skoro vsehkratl — posebne Izjema letošnje nenavadna spomladi. — Proti aaevanfa »ljudske Straže«. Politična obbst je prepovedala snovanje Ljudski Straž kakor jih Je pričel organizirati fjoslanec Zebot kot bojne organizacije proti Orjuni. — Vof«a žrtev. Danes aonoČf »e umrl gospod Anton Strniša, škopfM Kran'ske hranilnice v L'nbllani. stanu'oc" rTr»n!1a'c"«a cesta 11. Nakopa! si Je v vc-'nf *e?Vo bolezen, katari je sevadaj podlegel. Rodbini naše soža1Te. — Pazne ae«re£e. Delavec PečnlV Fr. fz Lfnbljane si le zlomil levo nogo. — Jns:p Markun. posestnik lz Preddvora pri Kra-slu, si je pri prevažanji drv 7Tomn desno reko. — Delavec Ivan .Tavčar pri gradbenem aVnifva »Obnova« na Fi^žfnsh s! je poškodoval lr^o roV*. — Invalid Mat** TlraSeTo tmtrt V ned-1in le umH v zagrebški bolnici invalid Mat!;a Tka^lč. V! jo. Vakor smo ?e poročal!, nmorf! v Konrivnici na Hrvaškem svoio r*-no in nieneara sina ter v Zagrebu uradnika nr! «ociialn*m skrbstvu Lu-ibomiria Cv?ra*a. Tkalec. V! je bi zelo tube'■knlosen. H !mH priti v krajem fjrffl nr^d s^diSče, ali preje je podlegM te*ki bolezni. — Napadi. Poaestnlkovega sme Ivana Fr^bsria Iz Zg. Tuhinja pri Kamnom, le v aede1To zvečer v JastreM;»k r\9p9dc^ neki Frane Kremen 1» ga sunil x nožem v hrbet ter ga na to udari! ša s kolom no glavi. Težko pr>šVo