Leto II. V Krskem 10. decembra 1908. Št. l V Norodno-rodihalno in norodno-gospodarsho glasilo zq stairt-liFanjsIifl Fosav.e. Brežice K. sko Interpelacija | slov. kluba v drzavnem zboru v seji dne 2G. listopadii 1908. na ministra notranjih zadcv radi poslovanja mcstne hranilnicc v Brežicah. V Ljubljani izhajajoči list >Novi Slo- venski Stajerc« je priobčil v številki od 10. oktobra t. 1. članka: >Gospodarstvo me- stne hranilnice v Brezieah z Ijudskini denar- jem« in >Nemski Dom v Bre/.icah — na bobnu«, katerih vsebina odgovarja resnici. Vprašanio Vašo Ekscelenco: 1. Ali liocete dati preiskati v navedenih člankih grajane napake v poslovnnju občin- ske hranilnice v Brežicah, zlaMi pregreške zoper pravila in splošni hranilnični Statut? 2. Ali hočete v varovanje koristi vlozni- kov te hranilnice takoj odrediti, da se izter- jajo proti pravilom brez zadostne ali celo brez vsake varnosti dana posojila? 3. Ali hočctc potrebno ukreniti, da se v smislu splošnega statuta za hranilnice pmvila te hrnnilnica tako premene, da bode jainslvo mestne občiiie Bre/.ice /.n V Iw^c in obrestovanje jasno in nedvomno izraženo? Jlemški Dom' v Brežicah na bobnu. Terjatev obcinske hranilnice v Bre- zieah K 7 5 000 v zraku! Da se «Nemški dorn» v Bre/.icah preeej maje. to že davno vrabiči po strehah čiv- kajo; da pa tarn vlada taka mizerija, tega nisnio znali. Govore naj številUe, posnete po bil.'inci za 1. H'07, izdani od odbora nemške stavbinske dnižbe, ki je lastnica nemškega doma. Bilanca je podpisana od g. dr. Hansa Janesch kot načelnika, g. Schnideršič kot pod- načdnika, dalje od gg. Prickelmayer, Matheis in Oder; v nadzorshu sta gg. Ävgust Fale- schini ter Johan Pinterič, račune pa sta pre- gledala gg. Nikolaj Petek in Franc Warletz. B i 1 a n c a. Aktiva: Gotovina v gostilni . . . K 185 56 v hranilnici naloženo * 5"— (reci: c el i h pet k ro n !) vrednost karbida ...» 14575 n aj e m n i k i so d <» 1 /. n i os tfi li na sta na ri n i . > 202*89 dolg istih za luc in vodo » 164 15 osnovni fond ..... > 20 — vrednost hise (? ?) . . . . » 210.634-22 inventar gostilne » 207 62 terjatve gostilne proti gostom(!)..... » 1848-12 i z g u b a 1. 1 9 0 4 — 1 9 0 6 . » 5794 38 » » 1 907 ..... 157882 skupaj . . K 220.786-51 P a s i x- « : delezi vplačani . . K 38.347 (35.000 K od Miestne opciuc m mestne sparkase ! !) odnos........K 38.347 prenos........ K 38 347 vknjiženidolgovi . . » 155.02297 nevknjiženi d o1g o v i (pri breški š parkas i . > 18.801'40 d o Igo v i gos ti I n e . . . > 3.16756 obresti n« dolgu . . . » 5.44752 skupaj . . K 220.786 51 Vsakdo se mora prijeti za glavo, ko bere to bilanco Po tej bilanci dolgovi nemške stavbinske družbe dnlec presegajo njeno pre- mo/.enje; zato mora po zakonu takoj kon- kurz napovedati; vsi odborniki so po kazen- skem zakonu odgovnrni zato. »Nemški Dom« je namreč v smish! postave o pridobitnih in gospodarskih zadrtigah od 9. aprila 1873. št. 70. drž. zak. registrirana zadruga z o m e- jeno zavezo; § 84 te postave določa: K a kor h i t r o p r e rn o ž e n j e z a - druge ne pokriva več dolgov. mora p re dvs t oj n is t v o-p od lastn« o d go \ o r- nostjo pri sodišču predlag.-iti o t \ o- ritev konkurza ": e z p re m o že n j e zu drug e. Dalje določa § 4 8'5 k a/.. znk.: A k o d o 1 /. n i k p o t e m, k o p a s i v a p r e - s e g a j o a k t i v a. takoj ne na p o v e pri s o d i š č ii k o n k u rza, amp a k n o v e d o I- g o v e d e I a , p 1 a č u j e ali d a \ e zaslHve. k r i v je pregrcška k r i d e in s e to dejanje, če ni hudodelstvo golju- fije po § 19 9. lit 0 '<«Z- *rtk-, kaz- nuje s strogim zaporom od treh m e s e c e v do e n e g a I e t a . k i su ima po okolnostih poostriti. In nemski-xlom je v tako slabem gtn<»t- nem polozajtj. da se je odbor že da\ no pre- grešil zoper navedene kazenske d<>|ocbe Po bilanci znaša preinoženie 220.568 K 51 v, dolgo\ i pa ra\ no toliko. V resnici pa je premo/.enja mnogo manj. Th veleučeni in pomilovanja vredni odbor je med aktiv« vzel izgube iz 1. 1904.-1906. K 579438 in izgubo iz 1 1907 K 157872 tedaj skupaj izgube K 73«"3-20 Ce bi st\ ar ne biln xelo resna, potein bi se morali smejati taki otročji bednstoči. Kajti nikjer na svetu se izguba ne šteje med premoženje; to vendnr \ t* vsnk učenčok, ki prvo leto trga hlače po šolskih klopt-h. Leti veleiičeni tega ne z.ipopadejo. Mogoče pa gospodje menijo. dn jim to zgubo poknjcj" iit.-nisUa b< jna Jrtistv a »Sihi- mark« it.i.; šli bi c«.;l<> sl«\ it. da gre-e n.-. to in \ bilanci /.:\h> tako naivno resniC" po- vedo. da bi i^xeli par ti^-oč knnic svojim nemškini hntrem \ »rajhu« zu zatimn- Nemce \ Bn'xicah A la r.n čke kot so odborniki gg. Mathds. dr.Manesch. Žnideršič itd. D.t da, radi gšefta cl'nek mora č.isi tudi k;k" neumno napra\iti. Med akti\i stoji tudi znese!.- r,\ n»pa- čane cehe nemskih gostov K 184812 t.-iv- Ijena s svoto 210 634 K 22 \, med tem ko po izjavah zanesljiv ih sndnih cenilcev znasa \rednost kvečjemu 160.00t.) K, tei.»«j •n'pi.de zopet 50.000 krön, ozirmna prišt-:\ ši g« r ijJi 9000 K, okroglo skupaj 60.000 K rt-.- d e s e t t i s o č krön! Poglejmo sedni d<»)g..v*! VphcMinl. je 1907 deleze\ ä 2ü K t. j. :;8.14O, "ieo len, je okrog 30.0CX) K \ plnčaU tnesti-a <»bči«n; Brežice s posojil-m naj-.-t.tn ) ri nitrvmi hrn- nilnici (sparUnyi). Vrh tcga je ^e n e\ K nji :'«.•!; -/ < gospodom sc ni'»ra pri/i .. ., t... .. i,. ,< znajo del.-ti kot si»1»s«'scir; <<\<\ ne p.MČnj-i obresti, n- piačai' pij če, i\$ pi;..'ii|- \u-.r sploh p>tr.'!>ue g- stiii ia% ne" ;>l i\ y «;..-. denar pa \ znmej ¦•. i-jer ga d«be. L. 1907. ii. pr. s- p.aäili od « nr^sn, ki znasajo vam" oA . Lnjü'.eiii-gH tingn K 8.635, ^aino K 26O4.;J ; c-rijska mc-.tnn hramlnica jim je «'dpisula ödO K >eziC;:h p« j- odpisala vse »hresii o,1 v k n i i ž «- nega *. olga K 57.000 in -»d ncvi;nj!- /enega u«>lga K 18000. Tciiaj po\ve nemski denrnu /..i.Ji, katerim je i/roc« im preinoženje IjUtJsiv,--., ki s ka/.nji\<> lahkoini-eljnostjo, z ne«>dpu>tjjj\ <• raili'darnostJM odpišejo par ti-oč in lis^č obresti in s t.-ni razsipljej«' tuji deitar. Na hisi je \knjizeaa najpreje me sin a Ii r a n i I n i c a \ C e I j u z 3200 gl -f- 800 g\ -f 1000 gl = 5000 gl Hli K 10000. dnlje ima še lerjai\e tiOODO K. zopei 10.000 K\ s k u p a j K 80 000; za to pride t e r j n t e v mestne hranilnice v Brez i cab \z dolžnega pisma od 19. oktobra J904. znes- koin K 30.000 in iz d'»|/,n rga pisma 23. j^i nu\Hrja 1905. /.r.eskom K 2.-(K.X) in jz d m- zueiiM pi-ma \. j\ 2O.U> • Po postav i -..jiej'i hi-, ii,iiW.t: .><»: .-| . na z..';nljisi-u vl.-r irdtji.ie v rrd-i<»Hti. mm hise pa le p-loic) \iedii"si. kmli hra »i r, en nnaj" \ -hra nbi «u.li pnr*. nr*•• ( r'Kji; i«.- (;:r. iiaten se ui>ia \arn • ia. »it. lv>o .'ii Ceij>Kii i h ¦¦:' ;iu m: a i/p -injujeta Na hi>o, ki je .redna p" i»i ar.ci 2O0.(X)0 K, \ resiiu-i' pa le iU).(KX) Kf f»i sir smL'lo poM>.!iti lt.* poji/vu-o t j. 10u.»A»0 K ali K 80.000; celjska hranilnica je posodila na prvomesto 80.000 Kt tako da je ravno še varna za kapital, obresti ne več. To da brežiška mestna hranil- sna c a (S p a r k a s s e Rann) i m a n a d r u- ;g,«m mestu vknjiženih 57.000 kron, ki vise v naku, katerih nikdar ne more dobiti i z posestva, od katerih niti obresti ne vleče! Kako se to imenuje? To je kršenje postave in pravil, jasno kot beli dan ; to je nevarna igra z ljudskim in otrocjim denarjem, ki se jo mora kazno vati. Kje je gospod okrajni glavar, ki ima kot vladnf komisar paziti, da se mestna hranilnica drži pravil in postave? Kje so sddišča, ki v ta zavod vlagajo otrocje de- narje? Zahtevamo, da se napravi red; ne- bodemo preje miru dali, da ta Skandal pre- neha. Pa tega še ni dovolj! Razun teh 57.000 K je breška mestna hranilnica poso- dila stavbinski zadrugi še 18.000 K brez vsake varnosti, ne da bi se ti tisoči vknjižili ali drugače zavarovali. Vr4i tega je brežiška mestna hranilnica posodila mestni občini Brežice š e 31.000 K za uabavo dele- žev stavbinske zadruge, kateri niso nič vredni, ampak bodo samo odgovorni za zgubo pri stavbinski zadrugi. To so kratki resnični podatki o nem- škutarskem gospodarstvu v Brežicah, po- datki, katere smo povzeli po bilancah, po zemljiški knjigi; ako bi se pri slovenskih denarnih zavodih godile take reči, že davno bi vsi odborniki v luknji sedeli. Ali za me- stno hranilnico v Brežicah in za stavbinsko zadrugo »Nemški Dom« ne veljajo postave? Opozorjamo vse oblasti, zlasti c. kr. okrajno ' glavarstvo, c. kr. sodišča in tudi državnega pravdnika, da se zanimajo za stvar in na- pravijo konec tej nevarni igri z ljudskimi novci. IzKJMuiu.) le želje: Bog nas odreši tacih osrečevalcev ljudstva kot so gg. Žnideršič, dr. Janesch, Matheis, Avg. Faleschini, Pin- teric in drugi. Gospodarstvo občinske hranil- nice v Brežicah z ljudskim de- narjem. Pred nami Ieži računski zaključek te hranilnice, iz katerega posnemamo sledeče: Po bilanci 1. 1907. ima mestna hranil- nica v Brežicah za 1.260,473 K 88 v hra- nilnih vlog; med temi je gotovo večina pu- pilarni (otročji) denar, kateri se mora po postavi v hranilnice vlagati; seveda so v tern zapopadene tudi vloge zasebnikov in velik del tvorijo tudi vloge drugih denarnih zavodov. Ta hranilnica izkazuje hipotečnih (vknjiženih) posojil K 934.145 v 62 občinskih posojil.....> 50,849 v 31 v vredn. papirjih je naloženo » 145669v50 v menjicah......> 89.184 v — i. t. d. L. 19O7je imela dobička » 4.012 v 41 Kako se izA'rsujejo določbe pravil in po- stave? § 25. a) h ran i 1 n ičn i h pravil p red- pi suje, da se sme posojila dajati le pu- pilarno varno to je da smejo dati na zemljišča k vecjem dve tretjini prave vrednosti, na poslopja pa le polovico prave vrednosti. Poglejmo pa, kako mestna hranilnica v Brežicah raz- polaga z milijoni vlog, katere so ji zaupala sodišča in ljudstvo. Izmed množice vzgledov navajamo le par najbolj značilnih. 1. Ze v članku o nemški stavbinski za- drugi v Brežicah smo dokazali, da ima hra- nilnica od zadruge terjati vknji- ženo posojilo......K 57.000 in nevknjiženo posojilno terjatev * 18.000 (petinsedemdesettisoč kr on), ki ni- majo nobene varnosti, od katerih se niti obresti ne plačujejo! 2. Na zemljišče Janeza Solner vl. št. 165. k. v. Brežice(hišašt. 107) je vknjiženo glasom dolžnega pisma od 25. februarja 1908, posojilo 6000 K hiša pa je kupljena glasom kupne po godbe od 6. decembra 1907 za 7700 K, tako da pupilarna varnost sega le do 3850; okrog 2000 K nima postavne varnosti. 3. Na zemljišče vlož. Št. 37 v Bre/.icah (hiša št. 95.) Martina in Elize Stipčič, kup- Ijeno glasom kupne pogodbe za 3700 K, je vknjiženo glasom dolžnega pisma od 1. janu- arja 1906, 4000 K, tedaj 300 Kčez vredn ost hiše, 1200 K čez postavno varnost! 4. Na zemljišče mizarja Josipa Klabučar vl. St. 45. hiša št. 39 v Brežicah je z a ter- jatvijo Marije Klabučar 12.000 K na dru- ge m mestu vknjižeiro posojilo hranilnice glasom dolžnega pisma od 10. oktobra 1905. zneskom 4000 K. To posojilo nima nobene varnosti, ker hišna štev. 39 na oglu nasproti »nemškega Doma« ni niti toliko vredna, kolikor znaša na prvem mestu vknjižena terjatev. Tedaj je teh 4000 K i n t a b u 1 i r a n o — v zrak! 5. Na zemljišče Antona in Ane Wo- schitschko, c. kr. sodnega _ pisarniškega asi- stenta (hiša št. 67. v Brežicah), kupljeno gla- som kupne pogodbe od 22. aprila 1907 za 10000 K, je za terjatvijo radovijiške hranil- nice 6000 Knadrugem mestu tenie- ljem dolžnega pisma od 19. novembra. 1907 vknjiženo posojilo hranilnice 6000 K; toda zakonita pupilarna varnost je dana le za prvo posojilo, posojilo mestne hranilnice v Brežicah 6000 K nima varnosti, 2000 Kje intabulirano c e 1 o č e z v r e d n o s t h i š e — v zrak! 6. Nazemljišče Edite Pajdasch vl. St. 137 hiša št. 2 v predmestju Brežice, kupljeno za 3200 K, je vknjizeno glasom dolžnih pisem od 24. januarja 1902. in 27. marca 1907 po- sojilo hranilnice 3250 K, tedaj celo več n e g o j e h i š a vredna, 1650 K nad pupilarno varnostjo. 7. jvia zemljišee vl. St. 326 (hiša št. 118.) v Brežicah Francetu Pohle je glasom dolž- nega pisma od 19. avgusta 1906, vknjiženo posojilo mestne hranilnice 1250K, zemljišče se je 1. 1903 tekom zupuščinske razprave ce- nilo na 1030 K, tedaj je v k n j i ž e n o vec n e g o j e h i š a vredna. Navedli bi lahko še par slučajev za to, kako lahkomiselno gospodari hranilnica z ljudskim denarjem ; zadostujejo naj ti, kajti jasno je, da najmanj 9 0.000 K (devet- deset tisoč kron) posojil toje s k o r o d v a n a j s t i del vlog mestne h r a n j I n i c e v B r e ž i c a h n i m a p o- s t a v n e varnosti. Tudi mestna občina Brežice dolguje hra- nilnici Brežice okrog 40.000 K, večji del tega posojila, namreč 31.000 K, je mestna občina porabila za nakup deležev »nemškega Doma«, za katere nikdo ne da počenega groša. P o- s o j i 1 o mestne o b č i n e n i n i k j e r v k n j i 7. e n o ; sedaj pa se občina Bre/.ice zopet pogaja za najetje posojila 2Ü0.000 K (dvestotis?)č kro n), katero potrebuje za zidanje nepotrebne nemške Ijtidske sole in občinske hiše! Končno ima mestna hranilnica v Brežicah glasom bilance leta 1907 menjic za 89.184 kron r e c i: d e v e t in osemdeset tisoč 184 kron seveda skoro izključno s podpisi raznih brežiških velenemcev; ko- liko je kredit teh go:podov vreden, ni nam treba razkladati. Kdo jamči za hranilne vloge? V ljudstva je rnzširjeno napačno nine- nje, da jamči breška mestna občina za vse hranilne vloge. Toda- to mnenje je popol- noma napačno. Glasom pravil mestne hranilnice od 21. decembra 1869. § 2. se je breška mestna hranilnica utemeljila od mestne občine Brežice pod njeno lastno odgovornostjo. § 3 določa: Mestna o b Č i n a B r e ž i ce je glasom sklepu 14. novembra 1869 št. 340, odobrenega od občinskega odbora od okrajnega zastopa dne 31. decembra 1869- St. 365 porokinja za vloge in njih ob- restovanje, dokler se ne ustanovi v § »7 navedeni rezervni fond, ter v ta namen podpiše zavezno pismo za 10000 0 a. v. katero se vknjiži na njenem zemljišču Urb. Nr. 204, 236, 275, 340 sirotinsko varno; vrh tega plača stroške ustanovitve in stroške uprave iz obcinskega premoženja proti temu, da se ji to povrne. § 7 določa: Kadar rezervni fond dose/.e 10.000 gl., more občina zaprositi, da se opu- sti v § 3. pravil omenjena zastava 10000 gl., s tern pa se ne jenja v § 2 izrečena splošna zaveza. I/, teh določb ni jasno, ali občina Bre- žice garantira za hranilne vloge le s s\'oto 10.000 gl. 20.000 K ali z vsem svojim pre- moženjem ; saj v p r a v i 1 i h n i n i k j e r i z r a ž e n o, da o b č i n a garantira z vse m premož enje m, ampak narobe je samo določeno, da obcina ustanovi hranilnico pod svojo garancijo t. j. plača ustanovne stroške in da jamči za vloge z zastavo 10.000 gl, dokler rezervni fond ne doseže te svote. Ra\ no iz § a 3. mora vsakdo sklepati, da o b č i n a g a r a n t i r a 1 e z z a s t a v o 10.000 Kin 1 e t o 1 i k o č a s a, d o k 1 e r rezervni so n d n a to svoto n e n a rast e. Dokaz tega je tudi zastavna listina od- 19/4 1870 sama, ki se glasi: «Mestna ob- cina Brežice dovoli v varstvo hranilnih vlog hranilnice v Brežicah kavcijo v znesku 10.000 gl.; v tej listini ni niti z eno besedico govora o kakem splošnem jamstvu občine Brežice, ampak le o jamstvu do zneska 10.000 gl. a. v. Rezervni fond mestne hranilnice pa je že davno dosegel to svoto, 1. 1907 je znašal glasom bilance 59.855 K 02 vin. t. j. komaj dvaindvajseti del vlog; radi tega se je ob- cina poslužila v § u 7. dane ji pravice in je zaprosila, da se opusti na njenih zem- 'ljiščih Urb. Nr. 236. 275. 340. 153.154.155. K. z. Brežice in v Tom. 21. Fol. 1233. de- želnc deske v Gradcu vknjižena zastava 10.CXX) gl.; ta zastava se je tudi izbrisala v zemljiški knjigi na podlagi izbrisne izjave od 20/4 1889. z dovoljenjem c. kr. namest- ništva v Gradcu od 4/5 1889 St. 10513. int. 16/5 1889. št. 7042. Kje je tedaj jamstvo mestne občine Hrc- žice ? § 7. pravil na koncu sicer določn, da kljubu izbrisa zastave iz zemljiške knjige še vedno obstoja splošno jamstvo po § u 2. pravil. § 2 pa samo določa, da breška ob- cina u t e m e I j i (u s t a n o v i) hranilnico pod lastno odgovornostjo, tedaj druzega nič nego da jo ustanovi na sveje strpške. Kljubu § a 7 pa ostane še vedno § 3. pravil, ki določa jasno kot beli dan, daob- č i n a j a m č i z a hranilne vloge in njih o b r e s t o v a n j e z zastavo 1 e 10.000 gl. in lc t o 1 i k o ens a, d o k e r rezervni fond ne d o s e ž e i s t e v s o t e. Rezervni fond pa že danes znaša okrog 60.000 K, in zastava 10.000 gl. je i z- b r i s a n a. Kdn ii-,|;i j j amči z a h r a n i I n e v logo''. Koga naj drže vlagatelji. če mestna hranilnica vsled slabega gospodarstva, vsled Isllikomišljenega razmetavanja deset in deset tisočev kron pride v stiske? Mestna občina Brežice se bo po pra- vici sklice\ala na nejasnost pravil in vsa- kemu vložniku bo na prosto ilnno, spustiti se z občino v drago in zelo dvomljivo pravdo. Dokler tedaj mestna hranilnica v Bre- žicah ne spremeni tako svojih pravil, da bode jamstvo mestne občine Brežice jasno in določno izraženo, toliko časa nima pra- vice, imenovati se mestna hranilnica in s tern lahkoverno ljudstvo zapeljavati k mnenju da mesto Brežicejamči za vloge ; mi odločno zahtevamo, da se spremene pravila v tern smislu ali pa naj izpusti pridevek «mestna» Kaj bi bilo vredno jamstvo občiue? Ce bi tudi mestna občina Brežice res bila odgovorna za vloge, vendar to jamstvo daleč ne zadošča; vloge znasajo danes čez 1.200.000 kron mestna ohčina Brezice pa nima druzega, nego kopico dolgov. Ali h«»če mestna občina garantirati z deleži zneskom 31.000 K. katere je nabavila od salitne nem- Ške stavbinske zadruge? Ako je kaj vredno jamsho občine, ki ravno sedaj od mestne hranilnice išče po- sojila 200.000 K (dvestotisoč kron), tedaj od tistih vlagateljev, katerim jamči za njih vloge! Davčna sila mestne občine Brežice tudi daleč ne zadostuje za jamsUo 1.200.000 K vlog; kajti vsi v Brežicah vplačani nepo- sredni davki znašajo le s\ oto okrog 24000 K na let« n. pr. 1. 1908 K 23598 vin. 22! Zato ni pravilno, da se je tako malemu mestu z minimalno davčno silo dovolilo ustanovitev hranilnice in sprejelje jamstva. katero presega njegove moči. Jamstvo naših posojilnic! Drugačna je stvar pri registrovanih za- drugah, posojilnicah, kmečkih zadrugah itd. Tarn je jamstvo ali omejeno ali neomejeno. Pri omejenem jamstvu je natančno določena svota, za katero vsak zadružnik garantira; z a d r u g a z neomejeno z a v e z o, kakor so vse p o s o j i 1 n i c e v brežiškem okraju, pa jamčijo za vloge in druge ob- veznosti zadruge z vsem svojim lastnim pre- moženjem (s poslopji, zemljišči, vrednost- nimi papirji itd.) in d a 1 j e z vsem pre- m o ž e n j e m z a d r u ž n i k o v, z 1 a s t i i z p o s o j e v a 1 c e v (ne pa s premoženjem vložnikov); ta varnost je popolna in je iz- guba izkljucena. Med tern ko pri posojilnicah vsak od- bomik, vsak član predstojništva in nadzor- stva jamči z vsem svojim premoženjem za obveznosti zadfuge, jamstva odbornikov ni pri hranilnicah. Tn jamči le rezervni zaklad in eventuelno drtigo premoženje hranilnice, odborniki pa nimajo druge naloge nego vo- diti uprnvo in v žep vtakniti «odškodnino» za svoje delo, katera je 1. 1907 znašala K 3179.50. Kdo gospodari v hranilnici? Da Ijudstvo spozna plemenite gospode, ki v tla teptajo pravila hranilnice in deset ter deset tisoe kron Ijudskega denarja iz- posujejo brez vsake varnosti, navedemo njih imena. To so : načelnik g. Avgust Faleschini, pisarniški ravnatelj g. del Cott. odborniki gg. dr. Janesch, Matheis. Omik, Prickel- mayer, Schmidt, Zechner in tajnik Petek ; račune pregledujejo gg. Grebenc, Joh. Pin- terič in Warletz. I")a bi se saj te gospode tnoglo po po- stavi in pravilih prijeti za njih lahkomiselno in protipostavno gospodarstvo ; toda po po- stavi bi bili odgovorni le tedaj, če se jim naravnost dokaže kaznjivo ravnanje s tujim denarjem; sicer pa tern gospodom ne de- lamo kri\ ice, če dvomimo o tern, da so vsi skupaj dobri za vse hranilne vloge, ki zna- šajo ninogo čez en inilijon kron. Cemu se rabijo izguhljeni desettisoči! Marsikdo se bo vprašal: Cemo pa ti gospodje tako slabo gospodarijo? Odgovor je nam dan, če pogledamo na imena onih. ki imajo posojil čez pravo vrednost svojih zemljišč in poslopij. Le glejte jih po vrsti: Nemška stavbinska druzba . . K 75.000, Janez Solner.......K 2.000. Martin Stipčič.......l< 1.200, Josip Klabutscbar.....K 4.000, Anton Woschitscko.....K 8.000, Ed. Pajdasch.......K 1.600, Franc Pohle.......1< (500. i. t. d. skupaj K W2.4OO Imena onih Brežičnnov, ki im;ijo poso- jila na menjico, nam niso znana. Vsi izposojevalci, katerim mestna hra- nilnica tako proti postavno sega pod pax- duho, ti vsi so navdušeni sinovi matere Germanije, stebri hreske nemskutarije, ki so I vsak cms pripnnljeni n:< boj proti SI'>\en<"<'iM n. pr. Solner, Klahucar, Prjdaš. Mestna h r a n i I n i c a v B r e 7. i • c a h r a b i d e n a r s I o \ e n s k e u a k m >i t a da na noge pom ore n a j z a g r i z e- n e j š i m so vrnznik'tin s 1 <• \ t- n s k <-•>;» 1 j u d s t v a. Pozor, oblasti in vlagatelji! Povedali smo golo in cisto re*-nic<« v breški hranilnici, brez osebnih ii."ipiido\. Pozivljamo merodajne kroge t. j. poii- tične oblasti, zlasti g. vladnega komisarja. dalje sodne oblasti, naj'se zganejo in stonjo konec temu nepostax nemu početju. zlasli zahtevamo, da se pravila hranilnice tako spremene, da bode n e o m e j e n o jamstvo občine za hranilne vloge v pravilih jasno in brez ovinkov izraženo. Ako se to ne stori, bode Ijudstvo samo poskrbelo za svojo k..- rist in za varnost svojih nnvcev. Ali se ti odpirajo oči, slovenski kmet? Interpelacija slov. kluba v seji državnega zbora dne 26. novembra t. 1. na vodjo pravosodnega ministrstva. C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani je zaplenilo sledeči članek : «Kaj je «Sta- jerc»?,v ki je izšel v časopisu «Novi Slo- venski Stajero dne 20. oktobra t. I. Vpiiišamo: Ali in kako more Vaša Svet- lost opraviciti to zaplembo, ko vendar v članku ni sence znakov pregreška po §302 k. z. ali kacega drugega pregreška? Kaj jc itajerc? «Štajerc» je v Ptuju izhajajoč list, znan pod domačim imciiom «Lažnjivi K Ij li- ke c» ? Kdo izdaje „Stajerca"? «Stajerca» izdaje nemško tiskovno dru- štvo v Ptuju, katero vodijo nemški odvetnik dr. Plachki, urednik Linhard ter razni nemski in nemškutarski trgo\ci in (»brtniki v Piuju. Kdo ureduje „Štajerca"? Urednik «Stajerca je neki K.-m»! IJnhart. ki je bil najpreje anarhist, potem socijnlJc- mokrat, potem odločen Slovenes, p-nem nemškutar, sedaj pa je postal Nemec — vse za denar. V Trbovljah je živel le od žuljev rudarjex ; delav ce je i. 1906 tiHluij- skal v štrajk, potem pa je 33 družin odpu- ščenih delavcev pustil v nesrt-či. Bil je nirm- gokrat kazno\an; ko je bil nekoč aretiran, hotel mu je stražnik odvzeti zhto uro; toda imel je le /Into verižico, pripeto v zepu s — šivanko. Delavci v Trbovlj.ih škripljejo z zobmi, ko se ga spoirmijo. Tak je sp-»dnje- štajerski krivi -- prerok ! Kdo podpira „Stajerca"? «Štajerca» podpira netnško bojno društvo «Südmark», ki pokupuje slo\-enska posest\a z nemškim denarjem, posebno z markami iz nemškega rajha, ter slmenskega kmeta ob jezikovni meji na pr. v St. llju pr>di 7. njegove rodne irrudc ter naselluje protestantske Nemce. «Lazujivega Kljukc.t- jmhi{mi.-i|<> pnan- drruii nemški ter n e m š k u t ars ki t r j» o v c i. obrtniki, odvetniki itd. po spodnje- štajerskih mestih, ki bi že da\ no niorali po- brati šila in kopita ter Sloxencem domačinom pustiti, d.-i sami prevzamejo njih mastne do- bicke, ako bi jitn «Štajerc» ne pomagal sle- piti slovensko Ijudstvo. «Stajerca» naročajo in s tern podpirnjo nemški uradniki, ki bi že da\no in->- rali iti s trebuhom za krtihom ter uašim sinovom prt-ptistiti \isM|ie slu;'be ali pa hi se morali učiii jezika Ijtidstva, rtK-d katerim žive in delujej», ako l>i «Šlajero s|ovt-n- skemu kmt,'tu vsnk ted en v j»l \ o ne \ icpal, da je jiemščiiui ediim vz\eliča\nH. «Stajerca» naroča in s tern podpira ne zavedno kmečko Ijudstv«, ki se rjijši da tepsti in izžemali t:l x-- -reu:- sl"\ensk*.' -Vr-nKuro-i'e ^Tr.r\* ,>..• /orrn-st Ijiki-.lvjt od s\'jf. r,u'poiit'..T''.*>ti. V «S'ujeri"-» ti'i^i.j :;)¦• nemski urnUMK». li /. oapnvii na .<;< vei)-.i.c «v.ij-:?,- rr-xi'jv<> •f.om /.aivii". fiio s\ "j" if/k ter <\-<\\e <.\;\b" uradovnn e V «Staj.;rca» d<«pi"-ujfj" iH!|\ečji wev.r- \ednezi rned ijudslvMr, ui v. *KW*.**\>iV.yr<\\. lažmi. nat'»lcev;\njem •ik;d'j<.-.j«- MojerrMi bii: • njemu. iia bi s^dli \v\ r*. re,^« -^ «^* rp'S"", ii :v. i'P'z- mišljenimi os^bninfl napadi. 7. la/.tni. z «>bf«' kovarijt'iTi se Hkuša dobra d«.-la in U;!1^ drugih izpodbijati ter izpodkopavali. Kdo daje «Stajercu* potuho" «Šiajerca> sčiti pred u»ž.»sirni \ ci in obrtniki i • J Hh':j-rj«> ter p::ii»jjej • «S'n- jeri'a». Tcr'.i N t.-; •» > pv y.-.w, n'J: ¦ .. p-c bi se g< posta^ti-' pr:« rv.l m bi se ne moy-l 4ec >kr;\.\!i //; telje — •¦•laribors.kc vw^wkt-'- Kaj udi "5iajerc» ? V niirndn «.' m •> y, j r u «St ijorc» tin imr«>(][)(• n.za\ ödiuist ier p-»\ zvliguje nernMv- cez vse; mnoen tnu je. du bi cel<> Spodnj:- Štajersko čin pri:j:.* k«»j zrel^ jabolko pn.tiW* \ naročje vsenertiskt: Jrzave. ki naj stopi w-i mest'i starodavite Av>trijo! V versktm ozir u pri..ip« \ ers--.< mlacnost, htijska iu otire^iij^r kiih->lmk-f» du- hovščino. m<»lči «» roxinjn protestantism;' po Slo\enske:n nit pa eel» hvaiisn prt»t ;-.t ie m«>ralno in odporno mor. «Stajerc» h>ce nrpraxiti iz Spodnje Stnjerske uJunfi pr«>vipco \ eiikr>n^m*,ke pr<>- testantske drža\ t*. ki naj izp>drine čestitljivo nnso drza\o. Z a v e d e n Slovenec ne prestopi praga, kjer se sr;«:rK»ti njegovo narndnosl, kjer sedeli «Stajerc», kjer so na- stavlj^.ni n^msVi flli ne'iiLk\t?»n«-:i uslorhf.nci, l:jer se a «\or su>\ •••).-»;» s>»m<"» s krm:t'»pj, uslvi/benci med sftbo m % p «p« ul irp-rn pn Vt nemski. Skr.enskj Icmeti As«» žvhv, c!.. ti in tv»ji i>tr')oi privi".!^ «jo hVJ. Domače vesti. NaJ cilj. Par let sem je v Brežicah prav živajino narodno-politično življenje, ka- tero se suče večinoma okrog mestne občine, mestne policije, okrog uradništva, bojkot.i i t. d. Ta vroči boj nismo morda lahkomi- selno izzvali, ampak ta boj se riam je usilil vsled brezmejne brezobzirnosti breških go- spodov zoper vse, kar po slovenskem diši; orožje nam je v pest potisnilo nebrzdano so- vraštvo, nečuvena gonja zoper slovenski živelj, ako si na ulici zaklical »Živio!«, are- tirali so te; ako so Slovenci hoteli razobe- siti slovensko zastavo, zabranila je to občina,; slovenske obrtnike, trgovce in hišne gospo- darje se šikanira; slovenskim veselicam se dela vsakovrstne ovire; glasovito in razupito breško policijo, s katero noben pošten človek ne more posla imeti, se pošilja nad Slo- vence; neštevilne so žrtve, katere ima ta trojica na vesti! Odpor rodi protiodpor! Tudi Slovenci so se vzbudili in so zapričeli boj, kateri se mora dokončati in v katerem bodemo ne- ustrašeno vstrajali. Vsak boj zahteva žrtve; tudi boj v Brežicah je zahteval že mnogo žrtev, na katere smo bili pripravljeni. Seveda v boju večkrat padejo nedolžne žrtve, katere slučajno ali vsled razmer pndejo v vrtinec ljutega boja. Tako se marsikateri nemški trgovec ali obrtnik izprasuje, zakaj mora ravno on najbolj čutiti posledice boja: bojkot, >Svoji k svojim!« Naj vpraša one gospode, ki na gorkem sede in katerih beseda mu je evangelj! Morda prepozno pride kesanje. Kajti boj se je šele pričel; svojega smod- nika še nismo postreljali. Tako mora iti na- prej; polagoma treba rusiti nasprotnikovo moč, kajti ravno dolgotrajen, vztrajen in koncentričen napad mora nasprotnika utru- diti. — Boj bode končan, kadar se bodo oholi breški gospodje naučili spoštovati slovenski živelj! Boj se je pri čel; živel boj! »Pos avska Straža« je oživela! Iz- hajala ne bode redno v naprej določenih rokih, ampak po potrebi. Pečala se bode le z lokalnimi zadevami breškega okraja, po- sebno Brežic; naša strankarska politika bo \z lista izključena, ker bi ta pomenila zo- petni pogin lista. Nasprotnikom želimo do- ber tek! Službo policaja razpisujeme- sto Brežice; dosedanji stražnik Žerjav mora baje ob novem letu radi svojih ne- štetih predkaznij v pokoj; opravijal bo le še službo občinskega sluge. Občina zahteva od svojega bodočega policaja, da mora biti nemške narodnosti in da mora b\W nemščine vešč v jeziku in pisavi. Zakaj še ne zahteva, da mora biti naravnost —Prus? No, če res pride trd Nemec. bodo se nekateri mestni očetje saj lahko po ceni nemški naučili kramljati. Zahteva mestne Občine je čisto nova, kajti dosedaj strazni- kom in tudi občinskim svetovalcem ni bilo treba nemški znati. Dopisi v »Štajerca« se v Brežicah kujejo v lekarni g. Schniderschitsch in pi- sarni g. dr-ja Janesch. »Gšeft je gšeft!« Časi se mora radi gšefta tudi obrekovati, si mi- slijo gospodje. Radi predolgega jezika kazno- vani.. Pred kratkim so bili brežiški Nemci brivec Pajdasch. trgovski pomočnik Ster- sche v trgovini Matheisovi pri okrajni sodniji v Brežicah kaznovani radi obreko- vanja državnega poslanca dr. Benkoviča. »Lažnjivi Kljukec« iz Ptuja! Pridi sem, da te postavimo pred rednega sodnika! Ne skrivaj se za svoje prijatelje — mariborske porotnike! Trgovac Matheis prodaja svojo trgovino; seveda sedaj, ko so novci na varnem in je začel slovenski kmet obračati hrbet nemčurskim trgovinam, treba se pra- vočasno umakniti v zaslušeni pokoj. Skupno pašo na mestnih pašni- kih hoče občina Brežice vzeti okoličanom, kateri so to pravico kupili od meščanov in ki že nad 100 let pasejo neovirano. Tudi to je eden člen v dolgi verigi zatiranja Slo- vencev po mestni občini Brežice. Več tisoč kron za vojaštvo je plačala mestna občina Brežice, nima pa de- narja za najbolj nujne potrebe kot vodovod, kanalizacijo, upeljavo električne luči, sna- ženje cest, za novo uradno poslopje i. t. d. Pae pa ima dovolj denarja, kadar treba nad slovenske kmete pošiljati vojaštvo! Trem nemškutarjem na Vidmu greben raste, ker se bližajo občinske volitve. Tern gospodom povetno, da bodemo s tako od- ločnostjo prekrižaK njih racune, da jih bo dolgo časa glava bölela. Troperesna deteljica se baje zove Kužnik, Pleterski in Heinz. Trgovec de Costa je v preiskavi, ker je širil letake «Svöji k svojim!» v oktobru t. 1., enega je. namreč izpostavil v svojem izložbenem oknu. Poleg škode pa še sramoto ! To je nekoliko preveč za njegove slabe živce! „Nemski Dom", imenovan „Pufstanj", ima zopet novega najemnika; to je že peti tekom par let. „Štajerc" se deli v Brežicah v trgo- vinah Mattheisa, del Cotta (šele v zadnjem času!), de Costa, v brežiški mestni hranil- nici, v nemškem Domu (Pufštajn), v pisarni dr. Janesch itd. Nekateri izmed teh nimajo dovoljenja za razsirjanje te kuge in so zato kaznjivi po tiskovnem zakonu. Deset milijonov kron so že zavedni kranjski Slovenci vzeli iz kranjske hranilnice, ki je v nemških rokah in slabo gospodari; vse to tekom dveh mesecev od septembra 1.1. dalje Kranjske kmečke občine bodo osno- vale svojo hranilnico. To je pravi odgovor na 20. September 1908. Radi razširjanja letakov in plakatov „Svoji k svojim !u v oktobru t. 1. so breški nemškutarji ovadili več okoličanov. Poziv- ljamo vse, ki dobe povabila k razpravi v Celju, da se oglase pri g. dr. Ivanu Beuko- viču, odvetniku in drž. poslancu v Brežicah, ki jih bode b r e z p 1 a č n o zagovarjal. Na tako razsirjanje tiskovin je postavljena kazen od 10 K naprej. Da se v bodoče na tak srednje- veški način ne bo postopalo zoper naše ljudi, izdajali bodemo podobne tiskovine v obliki časopisa, ker imajo nekatere slovenske trgo- vine od namestništva dovoljenje, da razpe- čavajo ta list. Tako dovoljenje more vsakdo dobiti. Neznani tatovi so skušali ulomiti prve dni novembra pri gg. Polanšeku, Holy-ju. Lebarju in Grobušeku. Skozi eel teden so obiskavali po noči Brežice; bili pa so vselej pravocasno odgnani. Seveda naša policija, ki zasledaje vsak »Živio«, ni zasledila uzmo- vičev. „K tatvini nagnjene tolpe onstran Sotle", tako se nemški listi pisali o bratih Hrvatih pred protestnim shodom dne 12. ok- tobra 1908. (n. pr. graška tetka »Tagespost« dne 7. oktobra 1908 št 277.) Brate Hrvate ki zahajajo v breške nemškutarske trgovine, bo treba še večkrat opozoriti na to psovanje. Protestantska služba božja se vrši vsak mesec v Brežicah, večiua v mestni hiši. Razun breskih protestantov — odpad- nikov od katoliške vere t. j. sodnega pri- stava dr. Osvvatschitscha, ki je zet g. Ma- theisa, urarja Kuienvasser in drugih, udele- žujejo se protestentske službe božje tudi nekateri meščani ter uradniki, ki se le iz strahu pred javnostjo še ne up.jo prestopiti med protestante. Ni čuda! Kdor tako lahko zataji svoj materni jezik, ta istotako hitro odpade od svoje podedovane vere. »Štajerca« so plakatirali po Bre- žicah pred par tedni in sicer pred nosom okrajnega glavarstva. He, gospodje na okraj- nem glavarstvu! kje pa je tedaj bila vaša gorečnost, s katero ste pred 12. oktobrom lastnoročno trgali lepake in letake »Svoji k svojim !« ? Zahtevamo za vse enako pravico! o tin* indevetd e sett iso č kron ka zni! Trgovec Matheis je skozi več let na povedal davčni oblasti premalo dohodkov iz trgovine, posebno s sladkorjem. Zato je ob- sojen, da mora plačati za nazaj 70.(XX) K davka in 24.000 K globe, skupaj 94.000 K. Razsodba je že v moc stopila; velik del te ( gromne svote se je vknjizil. No, slovensko Ijudstvo mu je moralo pač mnogo trdo pri- skišenih novcev nanositi, da more tako ka- zen pretrpeti. Belevrane so nekatere občine v breš- kern okrajn, ki od jnvnih uradov v Brežicah do- sledno sprejemljejo le slovenske dopise. Vsled odločnosti teh občin, namreč Artiče in Ple- terje jim vsi uradi le slovenski dopisujejo. Sramota za druge občine npr. Videm, ki na slovenske dopise celo nemški odgovarjajo. Pozivamo vse občine, da takoj sklenejo sa- moslovensko unidovanje ter ta sklep priob- čijo politični oblasti, in da se ga naj dr/.e. Pošiljajte nerazumHive nemške dopise do- sledno nazaj! Krške novice. IV. občn i zbor „Nnrodne či ta 1 - nice v Krškem" se je vršil dne 7. t. m. v čitalnični sobi. — Navzočih je bilo od 70 članov 20 članov. Gosp. predsednik Huth je prisreno pozdravil zborovalce in podal be- sedo g. tajniku Staretu. Le-ta je poročal, da šteje čitalnica I. 1907 70 članov, dočim jih je bilo I. 1907 69. Priredil se je Silvestrov večer z igro .,Trije tički" in dne 15. svečana zabavni večer z igro „Ne kliči vraga" ter II. maškarada. G. Janko Stare je vodil obenem s tnj- niškimi posli tudi društveno knjižnico, ki šteje glasom njegovega poročila 803 knjige, ki so se izposodile v 88 slučajih. Izposvje- valcev je bilo 27, knjig je priraslo v minu- lem društvenem letu 49. Po tajnikovem zajedno knjižničnrjevem poročilu je podal svoje poročilo g. blagajnik Žagar. Po njegovem poročilu je bilo v pre- teklem društvenem letu vseh dohodkov . . . . 1117 K 48 h in izdavkov......920 ,, 3ß ,, torei ostanek v blagajni . . 197 K 48 h k temu prišteta vrednost in- ventarja.....361 ,. — ,, je premoženja.....558 K 48 h Občni zbor je vzel poročili tajnika in blagajnika odobruje na znanje, izrekel na pzedlog g. podpredsednika Lapajneta zahvalo gg. predsedniku, tajniku in blagajniku ler izrekel absolutorij odboru. Pri sledečih volitvah bil je izvoljen za bodoče društvtno leto ta-le odbor: predsed- nik g. Vekoslav Huth, podpredsednik g. Ivan Lapajne, tajnik g. Janko Stare, blagajnik g. Franc Žagar, revizor g. Viktor Auman, knjižničar g. Franc Antolič; namestniki gg. Franc Silovinac, Leopold Levstek in Juri Adlešič; predsednik sodnega odseka g. dr. Janez Mencinger. Nato je predseduik zaključil občni zbor, zahvaljujoč se za vdeležbo. P(r NOVA TRGOVINA *^f Coklin & Raclanovic v Kr.škem — podruznica v Lcskovcr. Priporoča s\ojo veliko zalogo manu- fakturnega hlaga, najnovcjAc vzorce ' . po najnižjih tovarniških cenah. . * V zalogi imava tudi vedno sveže špe- cerijsko blago. kakor tudi vse vrstc porcelanaste in emajlirane posode, m raznc svetilkc i. t. d. H 9*| Opozarjava tudi, da vsakemu, kdor pri nama za 50 kron nakupi, vrncva . ¦ 7,a I krono vrednosti v blagu. • . KSEVse PO najnižjih cenah! MM SVOJI K SVOJIM I Solidna in točna postrežba!