GLASNO TEKSTHME TOVARNE NOVO MESTO
NOVOTEKS
ŠT. 15-leto Vlil. -NOVEMBER 1980
Za 29. november-DAN REPUBLIKE, prisrčne čestitke vsem delovnim ljudem!
v_________________________J
29. november 1943 -rojstni dan nove Jugoslavije
V mestecu Ja jcu v srcu Bosne so pred sedemintridesetimi leti razglasili rojstvo nove, demo k ra tič ne Jug osla vije.
29. november 1943 je tisti najsvetlejši datum v zgodovini jugoslovanskih narodov, ko so na majhni oazi svobode sredi zasužnjene Evrope izvolili izmed najboljših sinov domovine svojo prvo narodno vlado-
29. november 1943 je datum, zapisan pod petimi združenimi plameni v grbu narodov Jugoslavije. To je zgodovinski dan, ko so vsi ti narodi sprejeli trdno odločitev o korenitih političnih, družbenoekonomskih in moralnih spremembah iz buržuoazne monarhije v demokratično republiko. To drugo zasedanje antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (A V NOJ) pa je gradilo ne le na dejstvih, kot sta kapitulacija Italije in okrepitev partizanske vojske v pravo armado, ampak tudi na sklepih prvega zasedanja AVNOJ 26. novembra 1942 v Bihaču. Že prvo zasedanje si je namreč postavilo za cilj narodno osvoboditev in hkrati z njo socialno preobrazbo države na novih socialističnih temeljih. Takrat je obseg osvobojenega ozemlja in razmah narodnoosvobodilnih odborov že zahteva! enotno politično predstavništvo za vso državo.
To je posta! A VNOJ Medtem ko se prvega zasedanja zaradi sovražnikove ofenzive niso mogli udeležiti poslanci iz Slovenije in Makedonije, pa so bili na drugem zasedanju A VNOJ, našega prvega, socialističnega parlamenta, zastopani vsi jugoslovanski narodi.
Takrat so tudi na predlog slovenske delegacije podelili vrhovnemu komandantu tovarišu Titu naslov maršala. 29. november je pomemben tudi po tem, da je 29. novembra 1945 leta, torej natanko dve leti po zgodovinskem prvem zasedanju AvNOJ, ustavodajna skupščina s posebno deklaracijo proglasila Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo- Oba datuma, 29. november 1943 in 1945, sta za nadaljnji razvoj jugoslovanske družbe odločilnega pomena Zahteve po odpravi gospodarske, politične in kulturne zaostalosti in nenakosti so bile pravzaprav zahteve po odločni spremembi družbenih odnosov. Neposredno v zvezi s tem je nastajanje, razvoj in uveljavitev družbenega samoupravljanja kot temeljne oblike naše socialistične demokracije.
Prav v tem smislu je 29. november praznik nove vsebine v našem življenju in vsako leto nov mejnik •vsestranskega razvoja naše socialistične dežele.
Uspehi letošnjega 9-mesečnega poslovanja
TOZD TKANINA Novo mesto
V naši največji temeljni organizaciji je bilo v tem obdobju poprečno zaposlenih 884 delavcev, kar pomeni, da je bilo zaposlenih 7 delavcev več kot lani v enakem obdobju, da pa plan delovne sile ni bil izpolnjen, saj je dejansko število zaposlenih za 48 delavcev manjše od plana.
Proizvodnja je v prvih mesecih letošnjega leta dajala pla nske količine manjše, tako daje bilo potrebno v septembru sklicati izredno sejo delavskega sveta, kjer so bili sprejeti konkretni sklepi za povečanje
proizvodnje, predvsem za končno fazo proizvodnje — šivalnico. Proizvodni plani so bili doseženi z naslednjimi indeksi: predilnica Novo mesto 103% priprava	103%
tkalnica	100 %
pletilnica	100%
apretura	96 %
Produktivnost je bila v pri-meijavi z enakim obdobjem lanskega leta višja le v predilnici, medtem ko je v ostalih
delovnih enotah padla. Zaradi bolniških izostankov je bilo v tozd Tkanina izgubljenih 182.452 delovnih ur ali 12,2% glede na celotni fond delovnega časa. Res pa je, da so se bolniški izostanki zmanjšali za 8%.
V tem obdobju je TO Tkanina prodala 2.633 976,70 metrov tkanin in pletenin, kar je v primerjavi z lanskim letom za 47.074 metrov manj, v primerjavi s planom pa za 15.453 metrov več kot je bilo planirana
Od skupnih metrov je bilo na domači trg prodano 2,173.509 metrov in 460.467 metrov v izvoz. V primerjavi z lanskem enakim obdobjem se je izvoz močno povečal, kar pa je tudi nujno v sedanji bitki za devize, saj brez ustvarjenih deviz ne bi mogli uvažati surovin, ki so nujno potrebne za nemoteno proizvodnja
Fiksni stroški, ki so bili planirani v višini 154,617.774 din, so bili izvršeni v višini
-*> TOZD TKANINA
i	—l CELOTEN PRIHOOEK
r--\ DOHODEK
MPMMgiiHga CISTI DOHODEIf
147,389.104 din ali z 95,3 %. Ugotavljamo lahko, da so za sedaj še v okvim plana, da pa vse zadnje podražitve še niso prišle do izraza in se bodo pokazale v zadnjem kvartalu poslovanja.
Osebni dohodki, ki so po naših merilih odvisni tako od proizvodnje, kvalitete in uspešnosti prodaje, so bili v popre-
čju sledeči:	0 I-IX 79
predilnica	5 137
priprava tkalnica	4 496
	5 121
apretura	4 579
pletilnica	5 252
IVS	6 538
SS Tkanina	7 495
skupaj Tkanina	5 003 din
Na koncu pa dodajmo še nekaj vizuelnih podatkov iz periodičnega obračuna za ob-
dobje I—IX 1980 v primerjavi z enakim obdobiem lanskega leta.
V primerjavi z lanskim enakim obdobjem se je celotni prihodek TO Tkanina povečal za 19%, dohodek za 26 % in čisti dohodek za 27 %. To so pokazatelji, ki računsko prikažejo ugodne rezultate poslovanja v letošnjem devetmesečju, ki pa skrivajo v sebi tudi velrke težave v proizvodnji, v nabavi
1-1X80 INDEKS 80/79
6 538	127
5	876	131
6	539	128
5	974	130
6	856	131
8 290	127
8 064	108
6 437 din 129
surovin, v izpolnjevanju rokov in kvalitete z njimi se bo treba še spopasti.
TOZD KONFEKCIJA Novo mesto
Poprečno število zaposlenih je bilo v novomeški konfekciji 239, kar je za 6 ljudi manj, kot je bilo planirano. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem pa je število delavcev nespremenjeno.
Proizvodnja je svoj plan, izražen v minutah, izpolnila z indeksom 102. Proizvodnja, izražena v komadih, pa plana ni dosegla, saj je manjša za 8795 komadov. Vzrok za neizpolnjevanje komadnega plana je prav gotovo v raznovrstnem in težkem proizvodnem programu,
saj v novomeški konfekciji v prvi vrsti izdelujejo razne jopiče, bunde, komplete in otroške programe. V tesni zvezi s takim proizvodnim programom je zato tudi produktivnost, izražena z izdelanimi komadi v eni efektivni uri, ki je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta padla za 11%. Da bi izpolnjevali dobavne roke in pravočasno izdelali nove kolekcije, so povečali tudi število nadur. Tako je bilo v tem devetmesečju opravljenih 2343 na-(Nadaljevanje na 3. str.)
TOZD
KONFEKCIJA-1
__2C
O- ,0
C
1—
00
>_ O
1- 9. 1979	10,4 A Q	
	3,4	'/'j''/?'//, '/'2 /////A
	2.0 JU	
■	~\ CELOTNI PRIHODEIČ
i".1i DOHODEIf
cisti dohodek
(Nadaljevanje z 2. str.)
dur več kot lani v enakem obdobju.
Novomeška konfekcija je v tem obdobju prodala 344.321 kom. konfekcijskih izdelkov, kar je za 13 % več kot lani v enakem obdobju- Od skupne količine je bilo na domače tčišče prodanih 294.990 ko-mandov ali 85 % celotne proizvodnje in v izvoz 49.331 komadov ali 15 % celotne proizvodnje. Izvoz se je v primerjavi z lanskim letom povečal za dvakrat
Poprečni neto osebni dohodek na zaposlenega je znašal za
devetmesečje 5720 dinarjev in se je glede na lansko leto povečal za 32 %; kljub temu so poprečni neto osebni dohodki med najnižjimi v novomeški občini.
Fiksni stroški so bili doseženi v višini 31,243.266 din, kar pomeni 96,6 % planirane višine.
Gl ede na uspešno prodajo in gibanje stroškov v planirani višini je tudi finančni rezultat za TO konfekcijo Novo mesto ugoden v primeijavi z lanskim letom, kakor tudi v primerjavi s planom-
Grobo primerjavo osnovnih kazalcev poslovanja prikazuje še skica
TOZD KONFEKCIJA Vinica
TOZD
KONFEKCIJA-2
1. - 9. 1979	9.3 7,0 4.4 32	2 9	
	1,8 29	mmn
r- i CELOTNI PRIHODEK DOHODEK
GE5S3SS3S3 ČISTI DOHODEK
Tudi v tej temeljni organizaciji plan delovne sile ni bil izpolnjen. Poprečno število zaposlenih je bilo 235 in je za 5 delavcev manjše od planiranega,
vendar za 8 delavcev večje od lanskega poprečja.
Devetmesečni proizvodni plani je bil presežen s 4 % in to izražen v minutah in komadih.
V tem obdobju so izdelali 250.046 komadov konfekcijskih izdelkov, kar je za 10.716 komadov več od plana in 17.989 komadov več glede na
lansko enako obdobje. Ob skoraj enakem številu nadur kot v lanskem obdobju je tudi prod-u ktivnost v tej temeljni organi-
(Na daljevanje na 4. str.)

Nepretrganost Titovega dela
in naša revolucija
( “ >
Štirideset let po peti državni konferenci Komunistične partije Jugoslavije: neprekinjen čas ključnih bojev revolucionarnih sil za nastajanje novega, bolj človeškega in svobodnega sveta
^_________________—------/
Oktobra 1940 je bila v Dubravi, predmestju Zagreba, v popolni tajnosti peta državna konferenca KPJ; glede na obsežnost priprav, število in sestav delegatov iz vseh pokrajin Jugoslavije je imela pomen partijskega kongresa. Vodil jo je tovariš Tito, ki je konferenco sklenil s preroškimi besedami:	da bo
prihodnja konferenca že v državi, prosti socialnega in nacionalnega pritiska. Tako se je tudi zgodilo.
Peta državna konferenca KPJ je pokazala organizacijsko moč, idejnopolitično zrelost in trdnost partije. Na njej so določili in sprejeli pot, ki je pomagala jugoslovanskim komunistom, da so spoznali svojo zgodovinsko odgovornost v usodnih dogodkih, ki so takrat trkali na naša vrata. To je bilo Titovo delo — brez njega in brez uresničenih sklepov . državne konference KPJ bi danes ne bilo naše nove skupnosti. Takrat in pozneje, ko je ilegalno predvojno delo partije postalo očitno vsem našim
ljudem ter celotnemu svobodoljubnemu naprednemu svetu, se je potrdilo, da je bila komunistična partija Jugoslavije edina organizirana politična sila, ki je dojela usodni pomen zgodovinskega trenutka in vso jalovost protiljudske politike nekdanje države. Imela je toliko poguma in moči, da je ljudstvu jasno in odkrito povedala vso resnico o globoki družbeni krizi. Pokazala je na nevarnosti, ki so grozile državi in pogumno predstavila svoj program, ki je odpiral poti k rešitvam v skladu z resničnimi koristmi ljudstva in države.
Sklepi konference so zato pomenili hkrati tudi dolgoročni akcijski program KPJ. V partiji se je z delom 5. konference razvil nov duh: samostojnost, pogumnost in samokritičnost pri presoji položaja in sprejemanja ciljev ter metod politične akcije. Zdaj, ko gledamo na te usodne dogodke z rahle štiridesetletne časovne odmaknjenosti, lahko v celoti dojamemo, kaj je to ilegalno srečanje
vodstva revolucionarne delavske partije leta 1940 pomenilo. Konferenca je pokazala, da je KPJ premagala svoje notranje slabosti in zagotovila trdno idejnopolitično enotnost. Kot pomembna politična sila je edina mogla, hotela in znala popeljati delavski razred ter naše narode v boj za socialno in narodnostno svobodo. Njenih
12.000	članov je v začetku julija 1941 „jurišalo v nebo". Oni in vsi, ki so po njihovem svetlem zgledu šli v revolucionarni boj, so rešili čast domovine, priborili svobodo ljudstvu in ustvarili temelje za celotno vizijo socializma kot svetovnega procesa.
Danes ima ZKJ pribl.
1.900.000	članov. Nikoli v zgodovini naše partije njene zmogljivosti niso bile večje kot so zdaj. Za uresničitev odgovornih stabilizacijskih nalog se mora ZKJ predvsem usmeriti tudi sama k sebi. Ko poziva vse socialistične sile v državi k ureditvi številnih odprtih vprašanj naše stvarnosti, ZKJ hkrati dosledno nadaljuje revolucionarni boj delavskega razreda za spremembe njegovega gospodarskega in družbenega položaja.
Titova misel in delo sta bila dosledno razredno opredeljena. Kot komunist—revolucionar je
navdihoval in vodil ves naš družbeni razvoj. Njegovo delo živi in mora živeti, da bi, kot je dejal o pomenu 5. državne konference KPJ Stevan Doronj-ski, lahko na svoj lastni, revolucionarni način živela naša družba in naša zveza komunistov.
Tretji kongres samouprav-Ijalcev bo junija 1981 v Beogradu
Predsednik odbora za pripravo tretjega kongresa jugoslovanskih samoupravljavcev Miha Špiljak je na prvi ustanovni seji koordinacijskega odbora pojasnil okvirne smernice za pripravo tretjega kongresa samoupravljavcev naše države. Dejal je:
„Priprave in potek tretjega kongresa samoupravljavcev ter iskanje odgovorov na številna odprta vprašanja iz tekoče in razvojne politike so hkrati tudi najboljši prispevek delavskega razreda in delavnih ljudi k bodočim kongresom zveze komunistov in zveze sindikatov".

DOPISUJTE V GLASILU N OVOT E K S
(Nadaljevanje s 3. str.)
zaciji porastla za 3 %. Glede na dejstvo, da je produktivnost v vseh ostalih TO v Novoteksu padla, je to lep uspeh.
Zaradi bolezenskih izostankov je bilo izgubljenih 34.308 delovnih ur, kar znaša 8,8 % glede na celotni fond delovnega časa. Bolezenski izostanki so se glede na lansko leto zmanjšali za 9 %.
Konfekcija Vinica je v tem obdobju prodala 253.012 komadov svojih izdelkov, kar je za 1 % več kot lani v enakem obdobju. Od skupne količine prodanih izdelkov je bilo prodano na domače tižišče 205.478 komadov in v izvoz 47.534 komadov. Dejanski iz-
voz v tej TO je precej pod planom.
Po prečni neto osebni dohodek na zaposlenega je bil v tem devetmesečju 5433 din in je za 30% večji kot v lanskem enakem obdobju. Vendar tudi za to TO velja, da so osebni dohodki med najnižjimi v dolenjski regiji.
Fiksni stroški so bili doseženi v višini 29,267.843 din, kar je 94,7 % plana za to obdobje.
Ker so bili vsi osnovni faktorji poslovanja, to je proizvodnja, prodaja in stroški, boljši od planiranih, je tudi finančni rezultat tako glede na lansko leto, kot tudi v primerjavi s planom, ugoden. Tabela nam bo prikazala še osnovne kazalce poslovanja v primerjavi z enakim obdobjem leta 1979.
TOZD KONFEKCIJA
Trebinje
V Konfekciji Trebinje je bilo poprečno število zaposlenih v letošnjem devetmesečju 347 delavcev. Glede na lansko poprečje je letos 59 delavcev več; v primerjavi s planom je dejansko število večje za 11 delavcev.
Proizvodnja v tej TO ni izpolnila svojih obveznosti do plana. Tako je plan minut dosežen z 91 % in plan komadov z 86 %. Podatki kažejo, da imajo v proizvodnji težave, ki jih v lanskem letu ni bilo, saj so 1 ani svoje proizvodne obveznosti dobro izpolnjevali. S padcem proizvodnje se je zmanjšala tudi produktivnost, in sicer za 14 %. Delno je vplival na padec produktivnosti Uidi povečan odstotek bolniških izostankov — zaradi njih je bilo izgubljenih 89,695 delovnih ur ali 15,5% glede na celotni fond delovnega časa. To je tudi najvišji odstotek bolni-šk ih izostankov v DO Novoteks.
Nadur v letošnjem devetmesečju ni bilo, medtem ko je
bilo v lanskem enakem obdobju opravljenih 6617 nadur.
Konfekcija Trebinje je v tem obdobju prodala 343.018 komadov konfekcijskih izdelkov, vse na tuje tržišče. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je letošnja prodaja manjša za 7 %, glede na plan pa celo za 15%.
Glede na slabši rezultat proizvodnje in prodaje so tudi osebni dohodki rastli počasneje kot v drugih temeljnih organizacijah. Poprečje za devet mesecev znaša 5112 din je le za 11%	večje od poprečja
lanskega enakega obdobja.
Piksni strošk so bili doseženi v višini 21,484.064 din. kar je za 2 % v eč kot je bilo planirano za devet mesecev-
Čeprav so fizični pokazatelji slabši	od planiranih, pa so
finančni kazalci ugodnejši. Tako se je glede na lani povečal celotni prihodek za 34 %, dohodek za 38 % in čisti dohodek za 44 %. Za lažje predstavljanje vam osnovne kazalce prikazuje tabela iz konfekcije 3.
TOZD PREDILNICA Metlika
V tej temeljni organizaciji je bilo v povprečju zaposlenih 324 delavcev, kar je 4 % več kot v enakem obdobju lani in za 7 % izpod planiranega števila delavcev.
Rroizvodnja v tem obdobju ni izpolnila obveznosti do plana Na klasičnih strojih je bila dosežena z 98 %, v repco predilnici z 93 % in na novih krušikovih strojih s 104%. V skupnem so proizvedene količine preje za 3 % manjše od plana V sorazmerju s proizvodnjo je padla tudi produktivnost na osnovi baznih kilogramov za 4%. Tudi ob trikrat večjem številu nadur kot jih je bilo v enakem obdobju lani, proizvodnja ni dosegla planiranih količin. Zato bi bilo potrebno, da naredijo podrobno analizo problematike proizvodnje v tej temeljni organizaciji. O prodaji preje nimamo kaj posebnega za napisati, saj gre vsa proizvodnja’ v TO Tkanina. Zaradi količinskih izostankov je bilo v tem devetmesečju	izgubljenih
40.910 delovnih ur ali 7,6 % od celotnega fon ta delovnega časa. V primerjavi z enakim obdob-
jem lani so se bolniški izostanki zmanjšali za 12 %, tako da je odstotek bolniških izostankov med najmanjšimi v delovni organizaciji.
Fiksni stroški so bili doseženi v višini 45,449.640 din ali s 101,5 % glede na plan. Preseganja so bila predvsem pri porabljenih surovinah in materialu, transportnih storitvah, odpisu drobnega inventarja in osebnih dohodkih režije.
Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega je znašal v tem obdobju 6118 din in je za 25 % višji od poprečnega OD v lanskem enakem obdobju.
Po periodičnem obračunu za devet mesecev je TO Predilnica Metlika povečala glede na leto 1979 celotni prihodek za 27 %, dohodek za 34 % in čisti dohodek za 36 %. V primerjavi s planom za to obdobje pa je celotni prihodek manjši za 6 %, dohodek za 2 % in čisti dohodek za 1 %.
Verjetno bi bil finančni plan izpolnjen, če bi bila dosežena proizvodnja in če ne bi bili prekoračeni fiksni stroški.
TOZD PREDILNICA
i	i CELOTEN PRIH0DEI
f--r,.i dohodek
ČISTI DOHODEK
TOZD
KONFEKCIJA -3
<r
10
GO
>_0
19 1979 /jj

5:1^
2,7
9. 1980
i	n CELOTNI PRIHODEK
t".1"' ..-.uti DOHODEK
ČISTI DOHODEK
TOZD TRGOVINA Novo mesto
V tej temeljni organizaciji, kL za 8% več kot je predvideval je s svojmi prodajalnami rastre- plan. Plan bruto realizacije je sena po vsej Jugoslaviji, je bilo v izmed 15 prodajaln doseglo in poprečju zaposlenih 77 delav- preseglo 12 prodajalen, medtem cev, kar je za 9 delavcev manj ko so pod planom le tri kot je bilo planirano-	prodajalne. Daje bilo poslova-
TO Trgovina je v tem obdob- nje v tem obdobju uspešno, jem ustvarila 70,814.017 bmto pove tudi podatek, da je samo realizacije, kar je za 24% več ena prodajalna to obdobje za-kot lani v enakem obdobju in	(Nadaljevanje na 5. str.)
Novo v našem nagrajevanju
Gradivo za javno razpravo o pravilnikih o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke
Novi pravilniki so pripravljeni skladno s stališči sindikalne organizacije in upoštevajo vsa dosedanja spoznanja s tega področja V letošnjem letu so republiški sindikati, izvršni svet in gospodarska zbornica pripravili družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Določila teh dveh dokumentov pra-v ilniki ne upoštevajo popolnosti, vsebina bo vgrajena po končani javni razpravi oziroma po sprejetju, ki bo sledilo v novembru.
NOVOSTI
V	NOVIH PRAVILNIKIH
1.	Določevanje planirane vred nosti točke
V	predlogu pravilnikov je predvideno, da se planirajo sredstva za osebne dohodke (vrednost točke) temeljne organizacije v skladu z porastom dohodka delovne organizacije kot celote glede na planirani dohodek, korigirano za faktor počasnejše rasti osebnih dohod-
kov od rasti dohodka, kot ga opredeljujejo resolucije in družbeni plani.
Npr.: če je bil v letu 1980 presežen planirani dohodek delovne organizacije kot celote za 5 %, se v planu za le to 1981 poveča vrednost točke za isti procent oziroma za toliko mani, kot bo to predvidevala resolucija ali družbeni dogovor.
2 Ko rekcija vrednosti točke po trimesečnih obračunih
Planirana vrednost točke se bo po trimesečnih obračunih korigirala glede na doseženi dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom za to obdobje.
Npr.: če bo temeljna organizacija presegla planirani dohodek za 7 %, se bo vrednost točke povečala za 5 % ter še za 1/2 razlike nad 5 %, to je 1/2 od 2 % = 1 %, skupaj 6 %. Tako določena vrednost točke bo osnova za izračun mesečnih točk za naslednje obračunsko obdobje.
3.	Mesečna vrednost točke
V predlogih je predvideno, da ostanejo merila za izračun mesečnih vrednosti točke nespremenjena Še naprej se bo upoštevalo doseganje mesečnih
(Na dalje vanje s 4. str.)
ključila z minimalnim negativnim ostankom, medtem ko so bile v lanskem obdobju negativne 4 prodajalne.
Zaradi bolniških izostankov je bilo v letošnjem devetmeseč-ju izgubljenih 6920 delovnih ur, kar je 5,4% celotnega fonda delovnega časa Ta odstotek je najvišji v celotni delovni organizaciji.
V 1 etošnjem letu je bilo opravljenih 1856 nadur predvsem za inventure, kar je za 15 % manj kot v lanskem
enakem ebdobju.
Poprečni neto osebni dohodek je bil za devetmesečje 7252 din, kar je za 26 % v eč kot v lanskem devetmesečju.
Fiksni stroški so bili doseženi v višini 13.102.597 din, kar je 88,J % plana za devetmesečje.
Že porast bruto realizacije in nižji fiksni stroški povedo, daje bil tudi finančni rezultat TO Trgovina zelo uspešen. Celotni prihodek se je glede na lansko enako obdobje povečal za 27 % dohodek za 48 %, čisti dohodek za 59 % in akumulacija za več kot trikrat.
i— ......1 CELOTNI PRIHODEK
trnu::.i,DOHODEK
cisti dohodek
TOZD TRGOVINA
1- 9 1979
1- 9. 1980
proizvodnih planov, dosežena kvaliteta izdelkov in dosežena prodaja (pokritje)
4.	Vrednotenje zahtevnosti del oz. nalog
Na področju vrednotenja zahtevnosti posameznih delokrogov pravilniki ne predvidevajo sprememb. Predvidena novost je ta, da lahko delavski svet temeljne organizacije korigira oceno znotraj ocenitvene skupine (VZD točke) brez usklajevalnega postopka med temeljnimi organizacijami.
5.	Delovna uspešnost
Največja sprememba se predvideva pri načinu ugotavljanja delovne uspešnosti. Dosedanji način je temeljil na subjektivni oceni delovne uspešnosti, ki jo je podal vodja Z novim predlogom pa so predvidena za vsak delokrog določena objektivna merila, na osnovi katerih se bo ugotovila delovna uspešnost za vsakega delavca oz. skupino delavcev.
Ka ko odčitamo doseženo delovno uspešnost?
Razpon delovne uspešnosti je ostal nespremenjen in znaša ± 15% od osnove, to je točk/ ura Za vsak delokrog so načeloma določena tri merila: za količino, kvaliteto in gospodarnost dela. Za vsako merilo je določen procent vplivnosti glede na povezanost delokroga z. merilom. Za neposredne proizvodnje delokroge ostane sistem ugotavlja nja delovne uspešnosti nespremenjen; to pomeni, da se doseganje norme obračuna v doseženi višini, upošteva pa se še kvaliteta dela (točkovanje) in gospodarnost dela, kar lahko vpliva na osebni dohodek v višini + 9 %. Za takozvane .režijske11 delokroge pa so določena merila, ki lahko vplivajo na višino osebnega dohodka največ ±15%.
Praktični primer:
delokrog: vodenje in organiziranje vzdiževanja v DE Tkalnica.
Merila: - doseganje mesečnega normativa ur strojnih zastojev DE z vplivnostjo 50 (oznaka merila 6.),
-	kvartalno doseganje plana porabe materiala zavzdrževanje, maziva, goriva, storitve vzdrževanja delovnih sredstev; z vplivnostjo 30(ozna ka merila 7),
-	doseganje mesečnega normativa kvalitete po tabeli (točke); z vplivnostjo 20 (oznaka merila 20),
-	mesečni normativ strojnih zastojev je bil dosežen s 93 %,
-	plan porabe materiala za vzdrževanje, maziva itd. je bil
dosežen s 103 %,
— kvaliteta dela je bila dosežena za oceno 3.
V tabeli za izračun osebnega dohodka po merilih poiščemo najprej v koloni »oznaka merila" zaporedno številko merila (za DE tkalnica). Merilo z oznako 6 je bilo doseženo s 93 %, kar pomeni, da se uvrsti v razred nad 90 % do 94 %. Merilo z oznako 7 je bilo doseženo s 103 %, kar pomeni, da se uvrsti v razred nad 102 % do 106%; Merilo z oznako 20 je bilo doseženo z oceno 3.
Za prvo merilo, ki ima vplivnost 50, znaša korekcija osebnega dohodka + 5 %. Drugo merilo ima vplivnost 30 in znaša korekcija OD — 15%. Tretje merilo pa je doseženo z oceno 3, kar pomeni, da korekcije OD n i.
Doseženi procenti korekcije OD se med sabo seštevajo. Skupaj znaša delovna uspešnost za tega delavca v tem mesecu + 3.5 %.
6.	Minulo delo
Pridobivanje OD iz naslova minulega dela je v pravilnikih obdelano v skladu s dosedanjimi spoznanji, vendar sistema ne bomo mogli uporabljati toliko časa. dokler za to ne bodo izdelane ustrezne zakonske podloge.
Se naprej bomo uporabljali dodatek v točkah, ki upošteva leta službe in delo v stroki. Tabele obeh dodatkov so z novim predlogom združene.
7.	Ustvarjalnost
Predlog upošteva doseganje rešitve, ki so bile opredeljene v' Pravilniku o inovacijah, tehnič-nih izboljšavah in koristnih predlogih. Novo je samo to, da se izračunana višina osebnega dohodka iz tega naslova deli na dvanajstine in se izplačujejo mesečno.
8.	Socialna in materialna varnost
Delavci, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti ne dosegajo predvidenih delovnih rezultatov, so lahko razporejeni na druga dela s tem, da obdržijo enak osebni dohodek kot pred premestitvijo.
To določilo ne vsebuje več omejitve, da je to možno narediti samo 5 let pred upa kojitvijo.
9.	Četrto poglavje pravilnikov, to je določevanje ogo-jev, osnov in meril za nekatera izplačila iz sredstev za osebne dohodke, ki se delavcem izplačujejo za zadovoljevanje nekaterih njihovih potreb iz sklada skupne porabe oziroma kot osebni prejemki iz materialnih, stroškov, bo po sprejetju družbenih dogovorov na nivoju republike z njimi usklajeno.
MARTIN DOLINAR
Kako izrabljamo delovni čas v Novoteksu?
Analize, ugotovitve in predlogi sindikata DO Kovoteks pri uveljavljanju načrtnega zaposlovanja in smotrne izrabe delovnega časa
— DO Novoteks je pristopil k sporazumu o minimalnih standardih pri zaposlovanju, vendar ugotavljamo, da je potrebno v čim krajšem času širše obravnavati ta sporazum na DS, Novoteks v glavnem uresničuje obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma, razen kar se nanaša na stanovanjsko problematiko, to pa predvs.m zaradi pomanjkanja lastnih stanovanj. Novoteks je močno zainteresiran za izgradnjo samskega doma in so se že vodili razgovori pri ustreznih inštitucijah, vendar z izgradnjo ni mogoče pričeti — problem je lokacija.
- Za delavce, ki prihajajo na novo iz drugih republik, zahtevamo potrdilo o stalnem bivališču.
— DO nima v srednjeročnih načrtih planiranih novih zaposlitev, ampak zaposluje delavce predvsem zaradi močno prisotne fluktuacije. Pri tem se poslužuje zgoraj navedenega načina sprejemanja novih delavcev.
- Politika zaposlovanja je zadovoljiva in vključena v planskih aktih kot sestavni del celotnega planiranja proizvodnje.
— Struktura zaposlenih v primerjavi z doseženo stopnjo modernizacije in tehnologije ne ustreza popolnoma. Kadrovsko strukturo poskušamo izboljšati z ustrezno štipendijsko politiko in izobraževanjem ob delu. kar pa nam ne uspeva v celoti zaradi specifične problematike in situacije tekstilne panoge (nezainteresiranost mladine za študij v tekstilni panogi).
V srednjeročnih planih so zajete tudi dokvalifikacije in prekvalifikacije delavcev, pri čemer se nam odpira velika možnost ravno v novih programih usmerjenega izobraževanja (skrajšani programi).
- Zaposlovanje invalidov in Romov je zadovoljivo urejeno.
— Ugotavljamo, da je problem odsotnosti z dela zaradi boleznin, neupravičenih in ostalih izostankov močno prisoten, to pa zlasti zaradi zdravstvenega stanja in starosti delavcev, delno tudi zaradi alkoholizma. Problemi so prisotni tudi v določenih obdobjih, ko je več domačih opravil (trgatev, žetev, zidava itd.), ko delavci v velikem številu zahtevajo letni dopust, vendar ga vsi ne morejo dobiti. Odsotnost je tudi ob večjih praznikih, predvsem tistih delavcev, ki so iz drugih
republik, ko se ne vračajo pravočasno na delo.
— Glede bolezenskih izostankov, si bomo v sindikatu skupno z ustreznimi strokovnimi službami v bodoče prizadevali izboljšati pogoje dela (varstvo pri delu, zaščitna sredstva, pravilno prehrano med delom itd.) ter s tem vplivali na zmanjšanje teh izostankov. Nadalje bomo	pre analizirali
možnost uvedbe kolektivnega letnega dopusta zlasti v obdobjih, ko je največ zahtev za koriščenje LD.
— Ocenjujemo, da izraba delovnega časa ni najboljša že iz navedenih razlogov, še posebej pa tudi zaradi velikega števila izhodov med delovnim časom. Vendar smatramo, da je izko-riščenje delovnega časa v proizvodnji sorazmerno dobro v sedanjih pogojih gospodarjenja.
— Natančno izrabo delovnega časa bomo lahko izdelali šele takrat, ko bo izdelana metodologija enotno za vse TOZD in delovno skupnost, ki mora biti pripravljena v čim krajšem času.
— DO Novoteks je v letošnjem letu, točneje s prvim oktobrom prešla na premakljiv delovni čas po predhodni trimesečni poizkusni dobi, v kate-
ri so se pokazale določene pomanjkljivosti, ki smo jih odpravili v tem času. S tem je naša DO rešila vsaj delno sledeče probleme:
delavci novomeških TOZD in DSSS lažje rešujejo osebna opravila ter obveznosti, ki jih imajo na občinski upravi in drugod, še posebno po reorganizaciji in spremembi uradnega časa in dela občinske uprave, družbenih in državnih organov.
Delavci tudi delno laqe rešujejo probleme nakupa določenih materialnih dobrin (gradbeni material, stavbno pohištvo, itd.) saj vemo, da so določene trgovine s tem materialom odprte samo do 14,30 ure.
Zaradi slabe organiziranosti lokalnega, mestnega in primestnega prometa je pri nas močno prisoten tudi problem zamud na delo, zato smo s tem premakljivim delovnim časom delno rešili tudi ta problem.
— Vprašanje prevoza delavcev na delo in z dela je še precej nerešeno in bi ga bilo potrebno rešiti skupno z dogovorom med uporabniki in izvajalci storitev ter izvršnim svetom skupščine občine Novo mesto.
— Analiza prilagojenosti delovnega časa glede na potrebe delavcev v Novoteksu ni zadovoljiva. DO Novoteks ima tudi lastne trgovine, zato smo se na podlagi večkratnih želja zaposlenih dogovorili, da prilagodi-
mo delovni čas poslovanja prodajalne v Bršljinu v popoldanskem času. Nadalje naši delavci izražajo potrebo po dežurni samopostrežni prodajalni, ki bi bila odprta tudi ob nedeljah (v Novem mestu), kakor imajo to urejeno tudi v večjih mestih.
— Predsedstvo konference 00 ZS DO Novoteks je na 8. seji 14. 10. 1980 sprejelo sklep oz. predlagalo DS po TOZD posebne komisije, ki bodo skrbele za varstvo pri delu, razporejanje delovnih invalidov ter druga vprašanja s tega področja. DS TOZD bodo predlog obravnavali na svojih prvih sejah ter sprejeli tudi poimensko članstvo komisij.
- V DO Novoteks smo se dogovorili tudi, da so vsi sestanki DPO izven delovnega časa, sestanki samoupravnih organov pa proti koncu delovnega časa. To pri nas izvajamo že dolgo časa.
Gradivo pripravil BOJAN PUREBEP
— Še konec 1961 ni bilo na območju širše Dolenjske nobene avtomatske telefonske centrale (ATC), temveč le ročne z 915 naročniki. Danes je v 37 ATC vključenih že nekaj nad 10.500 naročnikov. Dela pa še vedno tudi 10 ročnih central s polavtomatskim medkrajevnim prometom in z 81 naročniki.
Modni kreatoiji in komercialisti so pred kratkim pregledali tekstilno kolekcijo za jesen-zimo 1981. Nova kolekcija obsega pribl, sto artikov v raznih desenih, število vzorcev za vsak artikel pa je med 4 do 7. Na ravni Gospodarske zbornice smo se letos prvič dogovorili o modnih desenih,s tem pa ima tudi tekstilna industrija usklajen proizvodni program. (Po to Ivan Kraško).
Nadurno delo v šivalnici in njegovo nagrajevanje
Očitki o lenih, „požrešnih babah" v šivalnici so groba žaljivka delovnih in požrtvovalnih mater in delavk!
Blago se kopiči — ,pzko grb je šivalnica". Vsi tako pravijo in kažejo na nas šiva! k e. Zakaj pa se zatakne ravno pri nas, se pa nihče neš ve, koliko nas šivalk ima vpraša. Pravijo, da smo šival- pokvarjen vid in hrbtenico?
AH se kdo vpraša, ali smo sposobne opravljati to delo, za katero trdim, da je izredno naporno? AH kdo
ke lene, da delamo samo takrat, ko nam obljubijo denar. Menim, da ni tako! Ta denar, ki ga prejmemo za več storjenega dela, je samo kamen spotike med nami, šivalkami in sodelavkami iz drugih oddelkov. Go vorijo nam namreč:	,,požrešne
babe".
Krivec za kopičenje blaga v šivalnici je predvsem izredno slaba kvaliteta preje in stkanega blaga. Če hočemo, da bo blago v končni fazi v redu, moramo precej več delati na vsakem komadu in tako v rednem delovnem času Sčistimo manj komadov. Če bi bila preja in blago boljša, bi ne bilo potrebnih toliko nadur, pa tudi ,po-žrešnih bab" ne. Lahko mi verjamete, da za nas, poročene žene in matere, ni lahko sedeti v šivalnici namesto 8 ur kar 12 ali celo 16 ur. Me pa imamo poleg dela v tovarni tudi neodložljivo delo doma. Ali menite, da smo sposobne poleg tovarne £ še doma kaj postoriti, kaj ^ šele, da bi bile aktivne v
>	okviru krajevne skupnosti ati
>	pa d neben o angažirane!
Da to naše delo ni ravno lahko, se vidi tudi po temu: kolikor novih mlajših delavk pride v šivalnico, toliko jih po kratkem času tudi gre na manj naporna in boljše plačana dela. V šivalnici pa ostajamo starejše delavke in zopet novinke, ki prihajajo in odhajajo-
Se nekaj bi hotela povedati o tistih ubogih 40 dinarjih po komadu, ki nam jih izplačujejo za več storjeno delo. Ta nagrada je prej osnova za prepir in razdor med ljudmi kot pa plačilo za več vloženega dela. Zakaj tako? Morda nevoščljivost?
Ne vem! Prav gotovo pa je, da to stanje, ki je trenutno sedaj v šivalnici, ni dobro. V bodoče bi bilo smotrnejše, da se prej ko se odloči za takšne ali podobne nagrade, povpraša tudi nas šivalke in da se tudi naše mnenje upošteva- Končno gre za nas in naše delo ter za boljše odnose med delavci.
r .V S\S\/\S^'SS\SsS\f\S'.
LJUBA AUGUŠTLN <
In kaj pravijo
odgovorni
Proizvodnja tkanin je odvisna od dela vseh, v delovni proces vključenih delavcev oz. osnov nega materiala in od sredstev dela. Kvaliteta naših tkanin se spreminja v odvisnosti od kvalitete vhodnih surovin, asorti-mana proizvodnje in ne nazadnje od kvalitete dela (pravilnega poteka tehnologije, vzdrževanja strojev, čistoče, reda, pravilnega posluževanja strojev itd.). Posledice slabega dela, pa tudi
v TO?
manj kvalitetnih surovin se odražajo na različne načine, predvsem pa v slabi kvaliteti gotovih izdelkov in v zmanjša ni količini proizvodnje, ker je potrebno za enoto proizvoda vložiti več dela, da bi odstranili napake, narejene na predhodnih fazah.
V našem primeru je šivalnica oddelek, kjer se odstranjujejo in popravljajo napake na surovih tkaninah. Vsakokrat, ko se
poveča količina zahtevnejših tkanin, poslabša kvaliteta vhodnih surovin ah poslabša kvalite a polproizvodov (preje), postane oddelek šivalnice ozko grlo.
Za rešitev takšnega problema sta le dve poti:
1.	več delati v šivalnici, kar rešujemo z nadurnim delom in povečanjem števila delavk, in
2.	izboljšati kvaliteto polproizvodov (preje).
Z več vloženega dela poskušamo rešiti zastoj v proizvodnji (izšivanje) že odtkanega blaga iz manj kvalitetne preje. V ta namen smo se poslužili dodatne nagrade (spodbude) za vsak komad izšite tkanine preko normalnega planskega učinka.
Z izboljša njem kvalitete preje pa odstranjujemo vzroke za takšno stanje.
Čemu je bilo upeljano .izredno stanje"?
V naši TO se poslužujemo obeh poti, vendar se je kvaliteta preje šele začela popravljati, zaradi česar še ni viden rezultat na kvaliteti surovin tkanin. Kljub temu pa moramo naročeno in odtkano blago oz. sprejete obveznosti do naši h kupcev v Jugoslaviji in tujini (izvoz) izpolnjevati, sicer bo nastala neprecenljiva škoda, za nas in za kupca. Zaradi takšnega stanja, ki je delno vzrok v slabi kvaliteti osnovnega materiala, pretežno pa v slabi kvaliteti dela predilnic, je delavski svet TO uvedel izredno stanje, da bi odstranili omenjene pomanjkljivosti (izboljšanje kvalitete, povečanje proizvodnje) in dvignila proizvodnja na normalno pričakovano raven.
Sklep delavskega sveta je večina zaposlenih podprla, prav tako pa je večina delavk iz šivalnice z razumevanjem Sprejela in veliko pripomogla s svojim delom, da se stanje ni poslabšalo ter da smo kljub vsemu pretežni del kupcev zadovoljili, čeprav ne v celoti.
Moram pa pritrditi delavkam v šivalnici, da je na njih ovili ramenih veliko breme, ki ga s svojim delom nosijo tudi na račun drugh. Zaradi tega prihaja do nervoze, nerazpoloženja, nerazumevanja in prigovor ter v nekaterih primerih do obrekovanj in obkladanj z neželjenimi imeni, kot so „požrešne babe“ in podobno. Ta kšna in podobna imena prihajajo samo od tistih, ki nikdar niso bili pripravljeni s svojim delom in prizadevnostjo pomagati, da bi se stanje izboljša lo in da bi na ta način odstranili obstoječe probleme.
Delavke v šivalnici se upravičeno sprašujejo, do kdaj bodo tako delale. Povedati moram, da vse dotlej, dokler bo tolikšna zaloga neizšitih tkanin in dokler predilci ne bodo dokončno naredili kvalitetno prejo. Svoj delež k temu mora doprinesti tudi nov način nagrajevanja po kvaliteti, ki je bil do danes za predilce preveč odmaknjen in se je njihova kvaliteta ocenjevala po tem, koliko je njihovih napak ostalo v gotovem blagu, kar vsekakor ni bilo primemo.
Zavedati se moramo, da je zaradi vse bolj zahtevnih kupcev doma in v svetu (izvoz) tudi asortiman naših tkanin bolj zahteven in je zato potrebno veliko več truda, da bi bili z našimi tkaninami lahko uspešni in konkurenčni.
ZVONE BAVCA”
IZ TOZD KONFEKCIJA I PIŠEJO - IZ TOZD KONFEKCIJA I PIŠEJO - IZ TOZD KONFEKCIJA I PIŠEJO
Delavci iz drugih republik v TOZD Konfekcija I in njihovo življenje
Delovni kolektiv TOZD KONFEKCIJE I je razmeroma mlad kolektiv - je kolektiv, v. katerem prevladujejo po številu delavke, saj je 85 % vseh zaposlenih žensk. V tem kolektivu dela in a vi tudi 17% delavcev iz drugih republik.
Te m ljudem pa ni bilo vedno, najlepše pri nas. Ra zen začetniških težav jih pesti stalna stanovanjska stiska
V našo republiko jih je pripeljala potreba po delu -zaposlitvi, da si ustvarijo pogoje za švljenje, kajti v njihovih domačih krajih ni dovolj delovnih mest za vse.
Kot sem že na začetku omenila, je največji problem najti primerno stanovanje. Veliko jih stanuje pri sorodnikih in znancih, še veliko več pa jih podnajemnikov, nekaj teh ljudi pa že živi v družbenih stanovanjih. Za dnji čas je, da se začnejo uresničevati razmišljanja o samskem domu. Ljudem, ki ti vij o kot podnajemniki, res. ni lepa V marsikateri podnajemniški sobi si ne smejo niti čaja skuhati, kaj šele kosilo. Taki ljudje so prisiljeni prosti čas preživljati po lokalih, kar ni niti zdravo niti poceni
Ker so mnenja in vtisi še najbolj resnični, če jih dobimo
iz prve roke, sem nekaj teh delavk povprašala, kako se poču tijo pri nas in kaj jih je k nam pripeljalo:
Ena izmed njih je odgovorila, da je v Novo mesto prišla za možem, ker on ni dobil v. domačem kraju zaposlitve. Zadovoljna je s pogoji dela in življenja pri nas; vesela je, ker njen otrok obiskuje vrtec, le stanovanja si želi, ker še sedaj prebiva v podnajemnišk em
Delavka, ki je prišla iz BiH, pravi, da imajo doma majhno
Omembe vredna in za pozdraviti je že sama ideja o udarniških sobotah, neglede na katerem področju se to dogaja. Še posebej pa je treba pohvaliti, če se na udarniški dan urejuje okolje, za katerega ne moremo reči, da je čisto in zdravo-Hkrati predlagam, da se s takimi akcijami nadaljuje vsaj dvakrat na leto, in sicer spomladi in v jeseni. To predlagam zaradi tega, ker je okolje ponekod zelo onesnaženo in neurejena Velik del članov kolektiva DO je to dokazal s
kmetijo, na kateri so živeli trije otroci in mama. Kmetija vseh štirih ni mogla preživljati, zato je prišla v Slovenija Za poslitev je dobila takoj, stanovanja pa ne. Nekaj časa je ti vda kot podnajemnica, potem, ko se je poročila, pa se je preselila k možu, ki je živel v sobi, ki jo je dobil od podjetja. Sedaj so dobili stanovanje v vrstni hiši; otroka hodita v vrtec in sedaj njena družina ne misli več na vrnitev v domači kraj.
Tretja delavka je prišla v našo republiko, ker po končani.
svojo pripravljenostjo in delom, da se želimo odreči proste sobote v prid lepšega okolja Skupina ki so jo sestavljali: Kostrevc Peter, Kostrevc Silvo, Konda Marija, Kreva Anton, Aš Ma rtin, Pirc Franc, Prijatelj Janez, Šepetave Hilda Nemec Štefka, Perič Stanko, Jedlovč-nik Branka Dragan Martin, Gerkšič Tine. Kurpes Mijo in Ma rtinčič Milena je delala v soboto, 25. oktobra ,
Skupina je dobila nalogo, da uredi okolje od skladišča konfekcije pa ves vzhodni del,
trgovski šoli ni dobila zaposlitve Tukaj se je poročila, z možem sta hranila denar in kupila doma hišo. Tukaj ji je zelo všeč, vendar se namerava vrniti domov-
Za mnenje sem vprašala tudi vodjo proizvodnje tov. Močnika, kaj misli o delavcih iz drugih republik. Pravi, da so to pridni ljudje, da se hitro vživijo v novo okolje, pri ddu pa ni razlik med domačimi delavci in njimi Opazil pa je tudi, da mladi ljudje, ki pridejo k nam, imajo delavne navade, medtem ko imajo starejši delovnih navad veliko manj. Pričakovati pa bi bilo ravno obratno-
mimo apreture — priprave tja do Krke. To je bila najdaljša in najtežja parcela, ki jo je bilo treba urediti.
Svoje delo je skupina opravila uspešno, s primernim trudom vse skupine. Zaradi tega zaslu-žjo javno pohvala
Moram omeniti še to, daje v skupini v prvi vrsti vladala delavnost in maksimalna prizadevnost, da nalogo delno opravi. Na naše splošno zadovoljstvo smo v tem uspeli.
Ob koncu dela smo bili vsi zadovoljni, da smo uspeli, ker tisto, kar smo pospravljali, dejansko ni bilo v čast naše mu klektivu, ki je imel in še ima smisel za lepo urejeno okolje, v katerem se vsak delavec in občan počuti lepše in boljše.
Na svidenje na novi delovni akciji pri urejanju okolja in. narave, saj oboje premalo spoštujemo!
MIJO KURPES
BOJ PROTI LAKOTI ŠE NI DOBLJEN
Na drugem svetovnem kongresu o prehrani so leta 1970 v Haagu menili, da je boj proti lakoti v_ svetovnem merilu dobljen. Žal se to ni uresničilo in vedno bolj smo lahko zaskrbljeni. Žitni primanjkljaj dežel v razvoju se je od 16 milijonov ton v letu 1970 povzpel že na 71 milijonov ton, kot so to ugotovili za leto 1978. Tja do leta 1985 se utegne povečati celo na 90 milijonov ton žit.
Pogjed v tkalnico
Udarniška sobota, kakršnih si delavci v NOVOTEKSU želimo še večkrat!
Vseh možnosti še zdaleč nismo izkoristili!
Izdajateljski svet glasila Novoteks je na osnovi potreb po učinkovitejšem obveščanju delavcev dal pobudo za kritično oceno analize o obveščanju v delovni organizaciji.
Tako je 13. oktobra oceno o informiranju posredoval kolegiju IX) NOVOTEKS glavni urednik našega glasila. Zaradi pomembnosti kritične ocene to informacijo v celoti objavljamo.
Prepričani smo, da bo na osnovi pobud in zadolžitev na kolegiju v b odoče več informacij za učinkovitejše informiranje za samoupravno odločanje.
Sklep, da se bomo bolj kot doslej posluževali dnevnih Novic, za kar je potrebno izdelati tiskano glavo v treh barvah, in sicer:
rdečo za informacije, ki jih posredujejo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije Novoteksa,
plavo za informacije, ki jih posredujejo strokovne službe na ravni delovne organizacije, in
sivo za informacije, ki jih posredujejo posamezne TOZD, je že uresničen, vendar samo, kar zadeva novo, lepše oblikovano glavo Novic. Koliko pa se bomo posluževali te oblike informiranja, pa je odvisno od nas vseh. Prav bi bilo, da bi se teh oblik posluževali v taki meri, da bi naši delavci bili sproti obveščeni o vseh dogodkih v delovni organizaciji oziroma TOZD. Prepričani smo, da bo na osnovi spodbudne razprave na kolegiju naše glasilo bolj kot doslej informativno.
Odkar nimamo v Novoteksu poklicno usposobljenega delavca za informiranje, glasilo Novoteks izhaja_ redno in v večjem obsegu. Če primerjamo letošnje leto do konca septembra z enakim obdobjem v letu 1979, potem dobimo takole podobo:
—	1979 —6 številk, povprečno število strani — 12, skupno 72 strani;
—	1980 — 13 številk, povprečno število strani — 13, skupno 169 strani.
Ta podatek je dovolj zgovoren in lahko bi bili zadovoljni, saj smo za več kot 116% povečali število izdaj, pa tudi število strani je bilo za 135% več. Tisti, ki prebirajo naše glasilo pravijo, da je vsebina glasila neprimerno pestrejša, da
glasilo sedaj prinaša več izvirnih informacij kar prej ni bil slučaj, skratka ljudje so zadovoljni.
Brez delne, sprotne informacije ni samoupravljanja!
Izdajateljski svet, ki se trudi, da popravi položaj na področju informiranja, je pridobil širši krog sodelavcev, pa ni uspel še na vsebinsko kvalitetnem področju; o tem bo govor še pozneje. Uspešno smo se vključili v akcijo sindikata Slovenije ,,1000 delavcev — sodelavcev" in pridobili od maja do danes 43 novih dopisnikov, ki sedaj dopisujejo v glasilu. V letošnjih 13 številkah je bilo objavljenih 239 prispevkov, od tega iz Metlike
TOZD predilnica 4 TOZD tkanina 33 TOZD konf. I. 19 TOZD konf. II. 7 TOZD KONF. III. 1 TOZD trgovina 4 DSSS 148 in drugih 23.
Iz gornjega pregleda sledi, da se v nekaterih TOZD delavci, na žalost tudi tisti, ki bi morali biti še kako zaintereirani, da so delavci obveščeni sploh ne zavedajo, da je informiranje pravica m dolžnost vsakega delavca. Če zanemarimo informiranje delavcev, kršimo ustavne pravice delavcev! Da ne govorimo o tem, da ni samoupravljanja v našem delegatskem sistemu brez dobre, pravočasne, kakovostne in vsakemu razumljive informacije.
Oblike informiranja pri nas so ustne, preko sindikalnih ali delovnih skupin, objave na oglasnih deskah, novice, ki
izhajajo po potrebi in glasilo delovne organizacije.
V izdajateljskem svetu menimo, da je potrebno več narediti na področju informiranja. Tako bi bilo prav, da bi vsak zaposleni prejel pravočasno kratko informacijo o vseh dogajanjih v delovni organizaciji ali TOZD, posebno pa še predloge posameznih vprašanj, ki bodo obravnavani na organih upravljanja z nakazano alferna-tivno možnostjo rešitve in seveda tudi posledice, ki izhajajo iz tega. Tako informirani delavci bi imeli vse možnosti, da se pred sestankom, na katerem se odloča, dodobra seznanijo s problemom, zavzamejo določena stališča in oblikujejo mnenje v sind. skupinah, oddelku, izmeni in ha koncu v TOZD. Tako bi delegat prišel temeljito pripravljen na sejo, prenese! bi stališče baze, glasoval za ali proti. Tako bi tudi seje bile krajše. Takšne informacije bi posredovali delavcem preko Novic, obširnejše pa v glasilu. Tako bi informacije bila popolna in glasilo bi opravilo veliko delo na področju obveščanja za polno samoupravno življenje.
Nič nimamo proti splošnim informacijam; te le popestrijo glasilo, samo neprimerno več mora biti v glasilu takih informacij, ki služijo neposredno samoupravnemu odločanju.
Kdo naj posreduje informacije?
Sedaj pa se vprašajmo, kdo naj bi takšne informacije posredoval? Odgovor je zelo enostaven:	vsi delavci, ki imajo
informacije delegati vseh področij in na vseh ravneh, poslovodni organi, delavci, ki
kot posamezniki ali v delovnih skupinah pripravljajo določene predloge, o katerih bodo morali delavci odločati. Delavci naj bi ne bili obveščeni, ko je že vse gotovo, pa je potrebno samo še reči da ali ne. Delavci bi morali vedeti, kaj se pripravlja in bi zato morali biti obveščani že med samim nastajanjem predloga, po sprejetju določenega predloga pa tudi o uresničitvi določenih dogovorov, sklepov, delovnih planov in podobno. Skratka, z usmerjeno vsakomur razumljivo in dobro informacijo bi morali doseči objektivno presojo lastnega gospodarskega položaja, primerjavo znotraj branže in območja bi veliko pripomogli splošni naravnanosti vsakega delavca.
Enkrat na mesec je za časopis premalo, koristnejše je 14-dnevno izhajanje Če bomo tako ravnali, potem glasilo ne bo le ugleden časnik delovne organizacije, pač pa sredstvo obveščanja za samoupravno odločanje. S takim načinom bi bilo dovolj informacij in kmalu bi ugotovili, da je izdajanje časopisa enkrat na mesec predolg razmak med posameznimi številkami, da je enkrat mesečna informacija v časopisu že preveč odmaknjena od dogodka in bi časopis Novoteksa kmalu lahko izhajal 14-dnevno.
Na novomeškem področju je že nekaj delovnih organizacij, kjer izhaja časopis delovne organizacij: 14-dnevno. Te so: Novoles, IMV, Krka in Pionir, v Labodu izhaja časopis vsake tri tedne, ostale delovne organizacije izdajajo časopis enkrat na mesec. Res je, da imajo tam, kjer izhaja časopis 14-dnevno, cel aparat, ki dela na področju informiranja; menim, da je to dobro naložen denar, saj so delavci sproti obveščeni o vseh dogodkih.
Prav bi bilo, da bi se v Novoteksu bolj posluževali NOVIC za dnevno informiranje delavcev. Novice bi morale imeti lepo oblikovano zaglavje. Za razmisliti bi bilo, da bi zaglavje Novic tiskali v raznih barvah. Tako bi lahko bile Novice z zaglavjem v
—	modri barvi — strokovne službe delovne organizacije,
—	sive — TOZD, in	<
—	rdeče — samoupravni organi in družbenopolitične organizacije.
Tako bi vsak delavec že po zaglavju Novic takoj vedel, kdo posreduje informacije.
PAVLIHA
— Pa kaj hočeš, vsakdo nosi svoj del teže stabilizacije!
NOVOTEKSU na beograjskem sejmu: srebrna košuta
Vsakoletni mednarodni sejem oblačenja ..Moda u svetu“ v Beogradu je poleg ljubljanskega sejma mode naj več ja gospodarska manifestacija proizvajalcev blaga in oblačil v Jugoslaviji-
Udeležba vseh jugoslovanskih ražstavljalcev daje poseben pečat tem prireditvam in jih uvršča med pomembne gospodarske manifestacije.
Priložnosti za stike gospodarstvenikov je bilo tudi letos dovolj, zahvaljujoč dobri organizaciji prireditelja, ki je organiziral v času sejma številna srečanja ražstavljalcev.
Novoteks sije pridobil pred leti ugled na tržišču po svojih tkaninah, pozneje tudi oblačilih, zaradi modnih novosti in kvalitetnih izdelkov. Ta ugled pa tudi zahteva, da smo v nenehnem stiku s kupci; oboje terja prisotnost na vseh večjih sejmih.
Tako smo letos sodelovali na ljubljanskem sejmu .MODA 1980“, na zagrebškem ,.spomladanskem in jesenskem vele-sejmu“, beograjskem sejmu .MODA U SVETU11, sarajevskem sejmu „Cvetje — moda lepota" in skopskem sejmu „30. medjunarodni sajam 1980“.
Na vseh sejmih smo se srečali s poslovnimi partneiji, prisluhnili njihovim željam in potrebam. Pregledali smo pripravljene kolekcije za bližnjo
sezono. Sprejemali smo pripombe in predloge ter sklepali pogodbe.
Na letošnjih sejmih smo prejeli poleg ljubljanskega zmaja“ na sejmu mode na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani za baby program še plaketo art. CIRIL. art. CIRIL’
Letošnja bera priznanj je najvišja doslej in srebrna kosura je prva, ki krasi prostore Novo-teksa med številnimi plaketami, ljubljanskimi zmaji in statuami Modefesta.
Veseli smo, da smo prejeli visoko priznanje, kijih podeljuje ,Jcošuto“, sestavljajo profe-soiji akademije za uporabno umetnost, kreatoiji ter ,.košuto”, sestavljajo profesorji akademije za uporabno umetnost, kreatoiji ter potrošniki.
Zato nedvomno lahko rečemo, da gre zahvala konstruktorjem tkanine, kreatorjem in vsem delavcem TOZD TKANINA za to visoko priznanje!
R ATOM IR PEŠIČ
Novo pomembno priznanje za kvaliteto, trud in sposobnost naših delavcev:	KOŠUTA z beograjskega sejma (foto Ivan
Kraško).
Sejem ženske mode v Parizu
f
Sejem ženske mode DU PRET - A - PORTER je zelo znan in kvaliteten, zato se ga skoraj vsako leto udeleži tudi kreator ali desi-^nater iz naše tovarne.
Letos sva na ta sejem odšla dva iz službe razvoja izdelkov, Peter Kumer in jaz. Sejem je bil v času od 18. — 22. oktobra. Na pot sva odšla 19. oktobra z
letališča na Brniku in prispela v Pariz že v večernem času. Uredila sva formalnosti v hotelu in odšla na počitek.
Naslednji dan zjutraj sva odšla na sejem. Ta sejem je zelo obsežen. Nahaja se v treh velikih razstavnih dvoranah. V prvi so prikazani konfekcijski izdelki za pomlad-poletje 1981. Tu razstavljajo vse znane firme iz vsega sveta. Konfekcijski izdelki prikazujejo modele, na katerih vidiš smernice za naslednjo pomlad-poletje. Začela bom kar od barvnih kombinacij, katerih je zelo veliko. Ker je pomlad-poletje, prevladuje bela in bež barva. Bela barva nastopa posamezno ali desinirano z odtenkom druge barve, katera pa ne sme biti premočna;prevla-dujejo predvsem pastelne barve. To so: odtenki lila barve od pastelne do živahnejše lila, violet barva, odtenki rumene od pastelne do oker rumene, barve marelice, breskve, odtenki plave od pastelne do indigo plave, tirkiz, golobje sive in zelene. Veliko je bilo tudi safari barve, ki ravno tako prehaja iz svetle do vojaško zelene barve.
(Nadaljevanje na 11. str.)
(Nadaljevanje z 10. str.)
Poleg pastelnih barv, katere so zares zelo močno zastopane, pa so že standardne barve kot so odtenki rjave do temno rjave, temno modra, črna in malo tudi rdeče barve.
Tkanine so po večini zelo lahke, mehke in voljne. So iz različnih materialov; veliko je bombaža, poliestra, lana, viskoze, svile, indijskega platna, raznega krepa in žoržeta. Nekaj tkanin je bilo tudi našega žanra! Največ je bilo 100% volne, nekaj mešanice poliestra in volne z dodatkom lana, viskoze, buret svile, moheija in nekaj tudi bukleja. Vzorci so po večini drobno desinirani, pepi-ta, drobne črtice, karo vzorci...
Sedaj pa še čisto malo o modelih. Za pomlad-poletje 1981 se predvideva dolžina kril do podkolena ali do sredine kolena. Modeli kril so zelo različni, od klasičnih ravnih z raznimi razporki, pliseji, razne gube, športni modeli z žepi ali brez njih ali okrasnimi šivi in razni volani.
Veliko je tudi kombinezonov, hlače, ki imajo v pasu še vedno gubice ali pa so kar nabrane in spodaj ozke. Jakne in bluzoni so še vedno športni z raznimi žepi in okrasnimi šivi. Dovolj je tudi klasičnih modelov, ki so primerni za vse priložnosti. Nazaj prihaja zopet hlačno krilo. Se vedno se vidi veliko izdelkov iz prešitih materialov, raznega usnja, krzna in bombaža, prevlečenega z gumijasto prevleko.
’ 'ruga dvorana je manjša in v njej razstavljajo predvsem znani kreatorji Pariza (Piere Cardine, Dior). Razstavljene imajo svoje ekskluzivne modele, ki so zelo lepi in modni, vendar je temu primerna tudi cena. Poleg krea-torjev razstavljajo tukaj še razstavljala z raznim’ dodatki, kot so torbice, pasovi, razni nakiti in pod.
Topla, umirjena in živahna kolekcija za jesen — zimo 1981/82
Tretja dvorana, ki je bila za naju najbolj zanimiva, je razstavni prostor s tkaninami. V to se zelo težko pride, ker je zaprtega tipa in če nimaš posebnega dovoljenja, te zelo neradi spustijo. S Petrom sva se nekako znašla in uspelo nama je priti tudi v to dvorano. Tukaj razstavljajo različne firme, od katerih je največ Nemcev, Avstrijcev, Italijanov in seveda Parižanov. Metražerji so prikazovali kolekcijo za jesen—zimo 1981/82. Vsak metražer ima svoj paviljon in prikazuje svojo kolekcijo, barve in vzorce. V tej dvorani je bil za nas obiskovalce zelo zanimiv pano, ki se je
nahajal v sredini razstavnega prostora. Ta pano je sestavljen iz štirih manjših. Vsak tak pano predstavlja eno skupino barv. Tako sva videla, da prevladujejo štiri osnovne barve. To so:
siva in njeni odtenki — od svetle do črne,
od kovinsko plave do temno plave,
rumeno rjave do čokoladno rjave
in olivno zelena.
Vse te barve izhajajo iz narave. To so barve gozda, jezer, morja, listja, dreves, trave, kamna itd. To pomeni, da morajo biti tople in prijetne že na pogled. Dopolnjujejo se z efektnimi barvami, ki izhajajo iz narodnih motivov: rdeča, rumena, plava.
Za desiniranje tkanin se uporablja rjasta barva, ki se zelo lepo vključuje k rjavim tonom in jim daje pestrost. Za desiniranje sivih tkanin uporabljajo odtenke bordo barve. V glavnem so desinirane tkanine umirjene, ton v tonu, barvno usklajene in vseeno dovolj živahne in prijetne. Ko vse to gledaš, dobiš dokaj jasno sliko, katere barve morajo biti zastopane in kakšni vzorci so predvideni za jesen— zimo 1981/82. Poleg tega panoja sta še dva informativna centra, kjer so ravno tako po skupinah razstavljeni vzorci in barvne karte.
Sedaj pa še malo o vzorcih in kvalitetah tkanin. Tkanine so po večini iz 100 procentne volne, mešanice poliestra in volne, nekaj moherja, kkšmirja, angore, bukleja, buret svile in mikane volne. Od desiniranih tkanin je videti veliko drobnih vzorcev, različne variante pepi-ta, ki so lahko dvo ali večbarvne, veliko ribje kosti različnih širin in dovolj karo vzorcev, ki se delijo v dve skupin: skupina karo vzorcev za m jške suknjiče in obleke, ki so bolj umirjeni, desinirani ton v tonu, različnih vezov (pana-ma, circas) in obogateni z eno ah dvema efektivnima barvama (rjasta pri rjavih in zelenih tonih, nekaj tudi rjavo-rumene, oker barve in bordo pri sivo-črnih in plavih desetih).
Živahni karo vzorci, veliko pletenin . ..
Druga skupina so karo vzorci za ženska krila, kostime in hlače. Ti karo vzorci so zelo različni. Nekateri so zelo živahni, kot primer škotski karo v različnih variantah, prince-dega-le in ostale variante. So pa tudi umirjeni, desinirani ton v tonu, a vseeno prijetni in lepi.
Poleg tkanin se vidi tudi dovolj pletenin, bombaža in žameta. Značilno za pletenine in bombaž je zelo veliko kombinacij tiska. Prevladujejo
tropski vzorci, razni geometrijski liki, črte, fantazijski vzorci in zelo malo rož. Za večerne prireditve pa so tkanine, pletenine, svila in druge finejše tkanine obogatene z lame prejo. To je svetlikajoča se preja, najpogosteje v zlati barvi.
Iz vsega tega lahko povzamemo, da je kolekcija tkanin za jesen-zimo 1981/82 zelo topla in umirjena. Živahnost ji dajejo posamezne efektne barve, ki se lepo usklajujejo z osnovnimi barvami tkanin.
Ker sva imela še mnogo časa, sva si ogledala še nekaj trgovin. Zelo znana modna hiša je „Galeria la Fajet.“ To je večji trgovski center, sestavljen iz dveh velikih modnih hiš, v katerih najdeš prav vse, kar želiš: od kozmetike usnja, me-tražnega blaga do gotovih konfekcijskih izdelkov Največji poudarek v izložbah trgovin je bil na kombinaciji bordo in žive barve.
Na novo sezono smo dobro pripravljeni
Ko sva pregledala ves sejem in obiskala tudi nekaj trgovin, sva ugotovila, da smo tudi mi našo kolekcijo za sezono jesen-zima 1981/82 barvno in desen-sko pravilno uskladili in šli po poti modnih tendenc, ki jih prinaša ta sejem in njegovi razstavljala. To je za nas zelo važno, kajti vsak naš kupec želi modne in kvalitetne tkknine.
Prvi kupci so že prišli in dali pozitivno mnenje o naši kolekciji. Naročila kuponov konfekcije so zelo obsežna in zelo nas skrbi, če bomo lahko toliko naredili kot želijo. Zato se potrudimo vsi, v razvoju izdelkov in v proizvodnji, da bomo kupone pravočasno in kvalitetno naredili, čimveč blaga izdobavili in ustregli našim kupcem! Le na ta način se bo naše blago plasiralo na tržišče in več ko bo narejenega in izdobavljenega, večji bo naš prihodek. To pa je tudi želja vseh nas, zaposlenih v tovarni Novoteks.
BOŽENA TEKSTOR
V MESTIH ŽIVI 42,7 ODST. PREBIVALCEV
Od 1,903.460 prebivalcev Slovenije nas je avgusta letos živelo v enem izmed slovenskih mest 812.775 ali 42,7%, od tega 47,9% moškega in 52,1 % ženskega spola. Od vseh prebivalcev v Sloveniji nas je bilo letos avgusta 924.048 moških oz. 48,5% in 979.412 žensk oz. 51,5%.
Bereš danes morda prvič o nas?
Poročilo o delovanju osnovne organizacije mandatnem obdobju
ZSMS TOZD TKAlv'|i'lA v preišniem
Naše mandatno obdobje se je izteko; lepo in prav je, da poročamo o uspehih oz. neuspehih, ki so spremljali naše delo. Sprašujemo se, v koliki meri smo uspeli prebroditi razne težave in se vzporedno vključevati v tekočo problematiko TO z ostalimi DPO.
Volilno konferenco smo imeli 21. 1. 1980, na kateri smo izvolili novo predsedstvo ter delovne komisije: komisijo za MDA, komisijo za kulturo, komisijo za šport in rekreacijo, komisijo za idejno—politično izobraževanje, komisijo za informiranje in kkdrovsko komisi-jo.V TOZD TKANINA smo imeli evidentiranih okoli 130 — 140 mladincev, aktivnih od tega dokaj velikega števila pa je bilo največ 25 — 30. Zakaj tako malo? Kot vsi veste, spremljajo tekstilno industrijo neurejeni odnosi:
—	nizek osebni dohodek in
—	večizmensko delo.
Na prvo mesto pa postavljamo nezainteresiranost m'adih ljudi za dogajanja v TO.
Za delo v obratih ni potrebna strokovna specializacija, dovolj je le priučitev, zato opažam velik odstotek mladih z nedokončano osnovno šolo. Veliko mladih je tudi iz sosednjih republik, s tem vzporedno pa nastopajo novi pereči problemi, npr. stanovanjski problem, problem prehrane, vse to pa se zopet navezuje na nizek OD. Mladi v Novoteksu nimamo veliko možnosti za rešitev ključnega življenjskega problema — stanovanj, saj so sredstva v ta namen še vedno mnogo premajhna.
Tudi v tem mandatnem obdobju smo sprejeli operativni program, ki pa ga v celoti nismo izpeljali. V naši 00 je otežko-čeno koordiniranje, saj imamo 3 in 3,5 izmensko delo. Mladi se porazdelijo, zato pa smo se dogovorili za 15 člansko predsedstvo.
Sestavili smo polletni program dela, v katerem je bilo zajetih nekaj stalnih spremljajočih nalog:
DELEGATI
NAM
SPOROČAJO.
—	evidentiranje za MDA,
—	evidentiranje čimveč novih mladincev,
—	evidentiranje novih članov za sprejem v ZK,
—	povezovanje z ostalimi 00 ZSMS v DO,
—	evidentiranje mladincev za razne oblike izobraževanja.
Na MDA smo poslali tri mladince, ki so svoje delo zelo uspešno opravili. Na razne načine smo naše mladince tudi usposabljali; tako smo poslali osem mladincev na tečaj za bodoče funkcioniranje v mladinski organizaciji, dve mladinki pa na dvainpol mesečni politični tečaj, ki ga organizira RK ZSS.
Uspešno sta delovali komisiji za šport in kulturo, saj sta delovali v skupni povezavi s
tema dvema komisijama na ravni DO.
Zelo plodna je bila tudi povezava z 00 ZSMS Konfekcija, saj smo skupno izvedli čistilno akcijo okoli našega vrtca. Ta akcija pomeni tudi uspešno vključitev mladih v stalibizacijski program. Povezava z 00 ZSMS DSSS ni bila uspešna zaradi njihove neaktivnosti.
Še vedno velik problem je bolniški stalež mladih, o katerem smo se veliko pogovarjali tudi na naših sestankih. Pogovarjali smo se s temi problematičnimi mladinci; rezultat tega je, da včasih tudi lepa beseda mnogo zaleže.
Na splošno je bilo naše delovanje v primerjavi s sprejš-njim letom zadovoljivo, čeprav
s tem še zdaleč ne smemo biti zadovoljni, saj še vedno ni takšno kot bi bilo zaželjeno. Še vedno v naših vrstah ni novega odziva, mi pa še nismo našli ključa za uspešnejše spodbujanje mladih. Veliko smo naredili že s tem, da ima 00 ZSMS kot enakovredna organizacija z ostalimi DPO svoje predstavnike v 00 ZK, v sindikatu in v delavskem svetu.
Morda bo danes kakšen mladinec v tovarniškem glasilu sploh prvič prebral nekaj vrstic o naši osnovni organizaciji, morda ga bo to spodbudilo, da se nam bo pridružil, ko bo slišal, da le nekje živimo, da smo prisotni. Če bo tako, bomo tega zelo veseli! Torej mladinci, ki ste pripravljeni resno delati, na plan! S tem, ko izvemo kaj in kako delamo, se bomo šele zavedali svoje odgovornosti in šele tako bomo uspešni.
VESNA SITAR

Nova mreža šol - razporeditev vzgojno - izobraževalnih programov
Pravkar mineva čas. ko po vsej Sloveniji vznemirljivo razpravljamo o novi mreži šol in s tem v zvezi o razporeditvi vzgojno-izobraževalnih programov (VIP) usmerjenega izobraževanja v srednjih šolah. V SR Sloveniji imamo že nekaj let značilen pojav:
želimo izobraževati več mladih, kot jih sploh imamo. Ta razlika znaša 5000—6000 srednješolcev. Pred nami je novo srednjeročno obdobje, ki nam nalaga, da vpis uskladimo z možnostmi.
Razen tega se je potrebno spoznati z naslednjim:
dejanskimi možnostmi ne bo enostaven proces. Vendar bo do dogovora, v katerem kraju bo stala kakšna šola in kaj se bo v njej poučevalo, moralo priti.
Ugotovljeno je, da predlag na razmestitev VIP ne odraža dejanskih potreb dolenjske regije. Zato sta morala Izvršni odbor občinske izobraževalne
skupnosti in komisija za razvoj usmerjenega izobraževanja izoblikovati spreminjevalne predloge. Spreminjevalrte programe so podprli in zahtevali uporabniki; programi so znani že dobri dve leti.
Program razvoja usmerjenega izobraževanja v Novem mestu je bil sprejet v skupščini OIS in skupščine občine v jeseni 1978.
Novo mesto in VIP srednjega
ŠTEV. ODDELKOV
družboslovno	proizvodno in naravnoslovno
izobraževanje	izobraževanje
tolsiu sistem	
dosedanji:	47%	53%
usmerjeno izobra- 30 %	70%
zevanje:	
Če bi upoštevali vse želje po družboslovnem izobraževanju, bi lahko celo ogrozili družbenoekonomski sistem. Zato se nevzdržno razmerje (47:53%) mora izboljšati v korist tistih vzgojno-izobraževalnih programov, ki vodijo v proizvodne poklice, posebej še v pred-, nostno opredeljene: agroživil-1 stvo, metalurgija, kovinsko-pre-delovalna in elektro industrija.
Zavedati se moramo, da usklajevanje med potrebami prednostnimi potrebami, občinskimi željami, regijskimi željami in
usmerjenega izobraževanja			mladina	odrasli
gimnazija Novo mesto	pedagoška	- VIP pedagoška usmeritev (SR)	3	
ekonomsko administra. šolski center No vo mesto	družboslovna	— upravno adm. dej. (SR)	3	i
	ekonomska	poslovna in fin. dejavnost (SR)	3	
zdravstvena šola Novo mesto	zdravstvena	- zdravstveno varstvo (SR)	3	
kmetijski šolski center	kmetijska	kmet. predeloval. (SKR) kmetijec (SR)	2	3
Grm Novo mesto			3	
šolski center za gost. Novo mesto	gost. in turiz.	kuhar (SR) strežba (SR)	3 3	2
izobraž .center za tehničke stroke	kmetijska	opravljalec kemij. str. in naprav (SKR)	2	
Novo mesto		pripravljalec kem. (SK R)		
		- kemik (SR)		
	gradnja	gradbinec 1 (SKR) gradbinec 2 (SR)	5	
	kov. pred. ind	oblik. kov. in upr. str. (SKR)	8	4
		kovinar strojnik		
	elektoteh-	elektronika (SR)	3	i
legenda: SKR - skrajšam program
SR - srednja šo la
HINKO ŠINTLER
Pri izvajanju načrtovanih akcij z različnimi predpostavkami akcije NNNP 1979 smo ugotovili, da je v DO NOVOTEKS odlično uspela in dala pomembne rezultate pri krepitvi in podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite, zlasti je ba dosežen viden napredek pri usposabljanju izvajalcev in občanov za naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V--------------------------->
Rezultati akcije NNNP v letu 1979 so pokazali, daje potrebno to vrsto aktivnosti dograjevati in nadaljevati tudi v bodoče kot stalno obliko preverjanja, saj bistveno prispeva k uresničevanju obrambnih priprav in spodbuja h konkretni aktivnosti v vseh sredinah.
Tako se bomo v zimskem in spomladanskem času ponovno vključili v načrtno usposabljanje in preverjanje usposobljenosti vseh delavcev pri različnih predpostavkah. Prav tako je načrtovano usposabljanje vseh delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na 8-urnem seminarju v šoslem letu 1980/81. Ta 8-urni seminar bo obvezen za vse občane. Kdaj in kje bo kdo vključen v seminar, bo pravočasno obveščen.
No, pa se povrnimo k akciji NNNP. Akcija NNNP-80 ima zlasti politično mobilizacijski pomen. Poleg krepitve moralno političnih vrednot in zavesti delovnih ljudi in občanov bo akcija prispevala k nadaljnemu poglabljanju zasnove SLO, varovanju življenjskih in delovnih razmer ter neposrednemu organiziranju delovnih ljudi in ob-
NNNP
čanov v družbeni samozaščiti, kot najbolj množičnemu temelju obrambne pripravljenosti.
Tako bomo v tem času v našem glasilu objavili strokovne prispevke, s katerimi bomo seznanjali delovne ljudi NOVO-TEKSA s sestavki s področja LO in DS.
Splošne zakonske določbe o civilni zaščiti in civilna zaščita v DO Novoteks
Zakon o ljudski obrambi pravi, da imajo vsi delovni ljudje in občani Jugoslavije pravico in dolžnost sodelovati pri graditvi sistema splošne ljudske obrambe in pri pripravah države na obrambo, se usposabljati in učiti za obrambo ter za svoje naloge v vojni.
Delovni ljudje in občani Jugoslavije imajo glede ljudske obrambe naslednje obveznosti:
1.	vojaško obveznost,
2.	obveznost služiti v civilni zaščiti,
3.	obveznost usposabljanja in učenja za obrambo in zaščito,
4.	delovno obveznost,
5.	materialno obveznost.
Razen tega so še nekatere druge obveznosti, kijih predpisuje zakon o ljudski obrambi. Obveznost služiti v civilni zaščiti velja za vse občane od dopolnjenega 16. do dopolnjenega 60. leta starosti (moški) oziroma do dopolnjenega 55. leta starosti (ženske).
Obveznosti služiti v civilni zaščiti pa niso zavezani:
1.	osebe v službi v stalnem sestavu oboroženih sil,
2.	vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored v oboroženih sil ali,
3.	pripadniki milice,
4.	nosečnice in ženske z otroki, ki še niso stari sedem let,
5.	osebe, ki iz zdravstvenih razlogov niso sposobne služiti v civilni zaščiti.
Civilna zaščita je kot del sistema ljudske obrambe najširša oblika pripravljanja in udeležbe delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter družbenopolitičnih skupnosti pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in elementarnimi nesrečami.
Civilna zaščita se organizira v naseljenem kraju, krajevni skupnosti, organizaciji združenega dela in drugi organizaciji in državnem organu ter v stanovanjski hiši in drugih objektih.
Štabi civilne zaščite vodijo enote in organizacijo ukrepov civilne zaščite na svojem območju.
Ukrepi civilne zaščite so:
1.	zaklanjanje prebivalstva in materijalnih dobrin,
2.	evakuacija,
3.	preskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva,
4.	zatemnitev,
5.	maskiranje,
6.	radiacijska, biološka in kemična zaščita,
7.	zaščita pred rušenji, poplavami, požari in eksplozijami,
8.	prva medicinska pomoč,
9.	prva veterinarska pomoč,
10.	asanacija terena,
11.	ukrepi za red.
Kakor predvideva zakon o ljudski obrambi, da morajo organizacije združenega dela organizirati enote civilne zašči-
te, tako smo tudi v DO NOVOTEKS organizirali enote civilne zaščite.
V	enotah civilne zaščite DO v Novem mestu imamo sedaj vključenih pribl. 200 ljudi, ki so organizirani v šestih enotah in jih vodi 6-članski štab CZ.
Enote civilne zaščite DO NOVOTEKS v Novem mestu
so:
1.	enota radiaciske, biološke in kemične zaščite — RBK,
2.	tehnično reševalna enota,
3.	obveščevalno—alarmna enota,
4.	gasilska enota,
5.	enota prve medicinske pomoči,
6.	enota za vzdrževanje reda in varnosti.
Štab civilne zaščite:
1.	Miklič Jože — poveljnik CZ
2.	Špehar Ivan — namestnik poveljnika CZ
3.	Ivkovič Ivo — načelnik štaba CZ
4.	Kovačič Danilo — namestnik načelnika štaba CZ
5.	Marčič Vlado — član štaba
6.	Jedlovčnik Branka — članica štaba.
Razen tega ima DO enote civilne zaščite tudi v dislociranih TOZD.
TOZD KONFEKCIJA II.
Vinica ima splošno enoto civilne zaščite, ki šteje 30 ljudi in je razdeljena na 4 ekipe:
1.	gasilska ekipa,
2.	reševalna ekipa,
3.	RBK ekipa,
4.	ekipa prve pomoči.
V	TOZD Predilnica Metlika štejejo enote civilne zaščite 60 ljudi, ki so razporejeni v:
1.	enoto prve medicinske pomoči,
2.	gasilsko enoto,
3.	reševalno enoto.
Štab CZ v TOZD Predilnica Metlika:
1.	Kukman Ivan — poveljnik CZ
2.	Šuštar Jože — nečalnik štaba CZ
3.	Gregorčič Tone — član štaba
4.	Siročič Ilija — namestnik poveljnika CZ
5.	Stipanovič Zorica — član štaba
To je na kratko opisana sestava civilne zaščite DO Novoteks.
Razen enot CZ pa imamo v DO še enote NZ in TO, o katerih pa bomo spregovorili v prihodnji številki.
Malčki iz našega vrtca po evakuaciji - prizorček z ene zadnjih vai NNNP v delovni organizaciji NOVOTEKS.
Jakčev dom v Novem mestu
28. oktobra je bil za Novo-meščane zgodovinsko pomemben dan. Ta dan so podpisali dogovor že dolgo prisotne zamisli o ureditvi kulturne hiše, v kateri bi hranili, proučevali in razstavljali umetnikova dela, ki jih bo le-ta podaril Novemu mestu. Temu slovesnemu dejanju so prisostvovali predstavniki novomeškega gospodarstva, kulturnega in družbenopolitičnega življenja.
Po predstavitvi akademika, profesorja, častnega občana in ustvarjalca opusa umetniških stvaritev, Novomeščana Božidarja Jakca in idejne zamisli o namembnosti Jakčevega doma, so podpisali sporazum med umetnikom in predstavniki občine o medsebojnih obveznostih pri ureditvi doma.
Stavba, ki jo je gradil oče Božidarja Jakca na Društvenem trgu št. 1, v kateri je sedaj Šolski center za gostinstvo, naj bi ponovno postal Jakčev dom.
Šolski center za gostinstvo se bo po izpraznitvi sedanje poklicne šole v šolskem letu 1981/82 preselil v njene izpraznjene prostore. Takoj po izpraznitvi stavbe se bodo pričela potrebna obnovitvena dela in leta 1983 bo po predvidenem programu Jakčev dom odprt.
V programu namembnosti Jakčevega doma so uvrščene dejavnosti, ki bodo celovito predstavljale življenje in umetniško ustvarjanje Božidarja Jakca. Z delom in programom, ki ga bo dom razvijal, želimo dopolniti kulturno življenje v Novem mestu, dom bo pa tudi središče za proučevanje Jakčevega obsežnega dela. Tako bo študijska naravnanost ustanove povezala ustvarjanje novomeškega rojaka z delom mladih generacij.
In kaj bo vse v Jakčevem domu?
-	Študijsko središče za proučevanje likovne ustvarjalnosti Božidarja Jakca, njegove vloge v slovenski, jugoslovanski in evropski umetnosti;
-	spominski muzej novomeškega rojaka;
-	razstavljena bodo dela iz bogatega opusa umetnika in človeka;
-	zaokroženo podobo Božidarja Jakca bo dopolnjevala zbirka domačih in tujih avtorjev, ki jih je v življenju zbral umetnik sam;
-	v domu bo urejena grafična delavnica, v njej bo ustvarjal avtor svoje nove grafike;
-	v poglobljen študij bodo vodile bogate zbirke umetnikove knjižnice, zbirke glasbenih posnetkov in drugih tonskih
zapisov, filmoteka s prvenci slovenskega filma;
- jogastvo rokopisov umetnikov in literatov bo razstavljeno v posebni zbirki, ki bo dragoceno študijsko gradivo umetnikom, literatom in zgodovinarjem.
Za program, ki je sestavljen, bo urejena vrsta prostorov. 1’oleg razstavnih dvoran, knjižnice in posebnih arhivov bodo urejeni študijski prostori, delovni atelje z zbirko plošč in lesorezov, sodobni depoji in restavratorska delavnica. Dom bo dopolnjeval večji prostor za
predvajanje audiovizulanih programov in k lubski prostori za kulturne delavce z družabnim prostorom za obiskovalce.
Tako je ob 80-letnici rojstva umetnika, našega rojaka, ponovno oživela zamisel o ureditvi kulturne hiše, v kateri bodo hranili, proučevali in razstavljali umetnikova dela.
Prepričani smo, da se je s podpisom dogovora začel izvajati projekt, s katerim se bomo Novomeščani oddolžili rojaku, umetniku in mojstru Božidarju Jakcu.
DANILO KOVAČIČ
Mojster Božidar Jakac, zaslužni umetnik in velik humanist, se s svojimi deli in dragocenimi zakladi vrača v očetovo hišo.
Razstava slik 10. dolenjske slikarske kolonije NOVOTEKS v Šentjerneju
V počastitev občinskega praznika občine Novo mesto smo razstavljali la 10. Dolenjske slikarske kolonije v avli nove, izredno lepe šole v Šentjerneju.
Letos v prvih dneh avgusta je praznovala desetletnico obstoja Dolenjska slikarska kolonija NOVOTEKS, za katero je značilno, da je za razliko od podobnih slikarskih kolonij imela skoraj vedno predpisano temo. Pred desetimi leti so slikarji ustvarjali na temo propadajočih mlinov na Krki, nato so se lotili upodabljanja izredno zanimive dolenjske kmečke arhitekture in mehke dolenjske pokrajine; peta in šesta Novo-teksova slikarska kolonija sta bili posvečeni Novemu mestu, medtem ko je tema v sedmi in
osmi zelo široko zajeta: vse od dolenjske metropole do človeka, ki preliva in dela na tem koščku zemlje.
Leta 1979 smo se na pobudo Franca Leskovška—Luke in odbora za varstvo spomenikov NOV na Rogu odločili za temo Partizanski Rog in Baza 20, ker so ti kraji povezani z nepretrgano verigo pomembnih zgodo-vinskih dogodkov in navadno si želimo vse tisto, kar nam je najdrage, tudi ohraniti. Eden izmed načinov ohranjevanja je tudi slikanje. Slike, ki jih naslikajo umetniki, imajo razen likovne vrednosti še dokumentarno, kajti skozi like na sporočila preseva tako realnost današnjega časa kakor tudi preteklost.
Jubilejna dolenjska slikarska kolonija NOVOTEKS 1980 je bila posvečena GORJANCEM, Gorjanskemu bataljonu in krajem, ki so povezani z zgodovino Gorjanskega bataljona.
V letošnji NOVOTEKSOVI slikarski koloniji so sodelovali pod vodstvom Andreja Pavlovca, ki je kakor dosedanjih devet tudi to deseto uspešno vodil, slikarji Anton Dolenc, Eva Hlimer, Jože Kotar. Kamilo Legat, Ignac Meden, Mirna Pavlovec, Marija Prelog, Evgen Sajovec in Tone Tomazin.
Slike desete Dolenjske slikarske kolonije Novoteks si bomo lahko ogledali tudi v Dolenjski galeriji v Novem mestu januarja 1981.
Kamilo Legat:	Pr e že k (a kvarel z 10. Dolenjske slikarske kolonije)
Ob 25. obletnici potovanja v službi miru in sožitja med narodi sveta
Piše: Ivan Ivkovič
IZ AD1NA PROTI DOMOVINI
Kratek čas, kolikor smo se zadržali v Adenu, je tovariš Tito izkoristil in vrnil obisk guvernerju mesta. Bilo je izredno vroče. Želeli smo si naše reške pitne vode; ta, ki smo jo tu ukrcali, je bila neprijetnega okusa, pa se je bilo z njo v tej vročini težko odžejati.
31. januarja ob 9. uri zvečer smo izpluli iz Adena, prisrčno pozdravljeni od meščanov in posadk ladij, ki so bile usidrane v luki. Izpluli smo po mirnem arabskem morju proti Suezu. Rdeče morje ni bilo tako mimo; zibalo in premetavalo nas je vse do priveza v Suezu, kjer nas je čakala velika množica ljudi. Vsi so želeli videti in pozdraviti visoke goste iz Jugoslavije. Na ladjo je prišel predsednik ZAP Naser; to je bilo prvo sračanje Tita z Naserjem.
Ljudje na obali in mornarji na ladjah so burno pozdravljali to snidenje. Tovariš Tito in Naser sta se na ladji pogovarjala o svetovni situaciji, razvoju in gospodarstvu ter možnosti za izvenblokovsko politiko. V času državniških razgovorov na Galebu smo v spremstvu številnih ladij pluli do Ismajlije. Tu se je premijer Naser po končanih razgovorili pozdravil s tovarišem Titom in z drugimi osebnostmi. Topovske salve na Galebu kakor tudi obale Egipta so pozdravljale to srečanje. Mi pa smo nadaljevali pot proti Fort Saidu po lepem in toplem dnevu. Sedaj smo si lahko boljše ogledovali okolico Sueškega prekopa; ko smo pluli na začetku te naše poti skozi prekop, je bila noč.
Prekrasno je pluti po prekopu, lepo se je videla peščena pustinja in poln prekop ladij.
Pripluli smo v Port Said, veliko egiptovsko luko. Tu smo ostali dva dni. Ogledali smo si mesto in zadnjič na tem našem potovanju smo se oskrbeli z južnim sadjem.
7.	februarja ob 7. uri zjutraj smo izpluli iz Port Saida. Luka je bila polna ljudi, pozdravljali so nas s kopnega in s številnih ladij v luki. Galeb je zarezal brazdo proti domovini, proti Reki, kjer bomo zaustavili motorje in končali to naše veliko potovanje.
Sredozemsko morje je bilo mimo. Bliže kot smo domovini, hladneje je. Za nami je Kreta; tu nas nekoliko močneje ziblje, vendar ni bilo hudo. Pred nami se že vidi rt Matapan; moramo še mimo Krfa, pa bomo v Jadranskem morju. Tako smo okoli polnoči 9. februarja vpluli v naše teritorialne vode. Srečni opazujemo našo obalo. Dolgo
nas ni bilo doma. V 74 dneh in nočeh smo prepluli pot, dolgo 1400 milj. Plujemo okoli otoka Visa, vsi smo na palubi. Letna oblačila smo zamenjali z zimskimi; nič več ni sončenja, vendar nič za to, saj smo doma. V naši domovini je najlepše, pa tudi zimo dobro poznamo. Tovariš Tito z daljnogledom s palube Galeba opazuje otok Vis. Spominja se slavnih dni osvobodilnih bojev in časa, ki ga je prebil na tem otoku.
Okoli 11. ure smo se srečali z našo floto, ki je priplula, da bi nas spremljala do Reke. Z robnim pozdravom so nas pozdravljali, mi jim veseli odzdrav-Ijamo. Pozdravljali smo se z vsako našo ladjo, ki smo jo srečali na tem delu naše poti.
Popoldan smo se fotografirali s tovarišem Titom, admiralom Čemim, komandantom mornarice Matom Jerkovičem in komandantom ,,Galeba” Abrom Stanislavom. Bili smo nadvse srečni in ponosni, da smo bili s Titom na tem zgodovinskem potovanju miru, da smo se srečno vrnili v domovino. Še en dan plovbe in pristali bomo v Reki, naši največji luki.
Piše PETER KUMER
V_________________J
SPOMINSKI P0H00
NOVO MESTO-PIlIJEDOll
1945 - 1980
KOZARA
PRIJEDOR - KOTLOVAČA
V Prijedoru so nas sprejeli Rifet, Ismet, Junus, Sakib, Muho in drugi prijatelji; sprejem je bil tako prisrčen, da ga je težko opisati.
Najprej smo se ustavili pri hiši tovariša Ismeta, enega izmed prijateljev gostiteljev. Njegova žena Nura nam je takoj postregla z žeanjem in kavo. Po kratkem klepetu nas je tovariš Rifet odpeljal v osnovno šolo „16. maj” pod prho. Tu smo sprali umazanijo in pot s teles, ki sta se nas držala že nekai dni. Ko smo se okopali in preoblekli, smo se počutili kot preroje-
ni. Zbrali smo se v hiši tovariša Rifeta; prišli so mnogi prijatelji tovariša Danila iz Prijedora. Tu so nam pripravili večerio s samimi bosenskimi specialitetami.
Predno nadaljujem je prav da povem, da je hiša tov. Rifeta v starem muslimanskem delu Prijedora z vso svojo značilno arhitekturo. Pa še nekaj: stanovanja so tako čista in tako prijetna zaradi pridnih rok žena; kamor pogledaš, so preproge, vezenine, okrasne blazine in podobno. Bil sem presenečen, končno, stopil sem prvič v muslimansko hišo.
Ob dobrotah, ki jih je gostoljubno pripravila Rifetova žena Kika in ob kozarčku hruškove-ea žganja, ki je posebnost teh krajev, je stekel sproščen pogovor o vsem mogočem in nemogočem, največ pa seveda o doživljajih na naši poti, ki jih tudi ni bilo tako malo. Ugotovili smo, da smo zopet med ljudmi, ki so izredno dobri in ki znajo biti izredno veliki prijatelji. Ta občutek, ki nas je spremljal na vsej naši poti, nas tudi tu ni izneveril.
HoteU smo si očistiti čevlje, pa so nam rekli, da je za to še čas in naj raje še pripovedujemo o prehojeni poti. Zanimalo jih je prav vse, kar smo med potjo doživeli in jim povedali, tako da smo kar z veseljem govorili. Pogovor se je zavlekel pozno v noč in se nam ni več mudilo,
saj smo bili veseli, da smo že skoraj na cilju; do Kozare nas je ločilo le še nekaj čez 20 kilometrov.
Končno smo se le odpra ili spat v čiste postelje in takoi smo zaspali, ker nas je premagala utrujenost.
Zjutraj, ko smo vstali je bilo sonce že visoko na nebu, toda to nas ni motilo, saj nismo bili več daleč. Takoj po umivanju in zajtrku smo šli po čevlje, da si jih očistimo, toda na naše veliko presenečenje smo našli čevlje zunaj na soncu lepo očiščene in posušene. Kdo jih je očistil, smo lahko le ueibali in si mislili. Presenečeni nad tem smo se s tov. Rifetom odpravili na kratek sprehod po okolici. Tu je veliko džamij z vitkimi minareti, na katerih so visele zelene muslimanske zastave na pol droga, še vedno v spomin in čast umrlemu tovarišu TITU. Hodili smo ob reki Sani. Sana je precej velika reka in poleti baje zelo topla in primerna za kopanje, kar pa se nam ni zdelo, ker je bila od stalnega dežja zelo narasla in umazana.
Po kratkem sprehodu smo se odpravili proti Kozari, točneje proti planinskemu domu Kotlo-vača. Skozi Kozarac smo hiteli cilju nasproti, toliko, da smo se utegnili ustaviti na pokopališču, kjer sem zasledil zanimiv muslimanski nagrobnik na katerem piše takole .-
..POPOTNIK,
v tem grobu ležim za vedno danes mrtev jaz, ki sem bil včeraj to kar si danes tl
Ti pa boš jutri to kar sem danes jaz ”.
Ta napis se mi je zdel dovolj simboličen in jasen, zato sem si ga tudi prepisal in ga objavljam.
Kozarac je zelo velika vas v Podkozariu, ki je med vojno zelo veliko trpela zaradi okupatorskega terorja, podobno kot tudi druga naselja v teh kraiih.
Naš cilj se je bližal in zato smo hiteli naprej. Z glavne ceste smo zavili na gozdno pot, ki se je vila po kanjonu potočka, ki smo ga čez nekaj časa prebredli in na koncu soteske zagledali ob izviru potočka kot v nekak-(Nadaljevanje na 16. str.)
mm
. *
Pred planinskim domom Prijedorčanov.
(Nadaljevanje s 15. str.)
šnem kotlu planinski dom planinskega društva Prijedor. Planinski dom je zelo lep in leži ob potočkk in lepi travnati jasi sredi mogočnih Kozarskih gozdov.
Prisrčno prijateljstvo in iskreno tovarištvo
Že od daleč se nam je dozdevalo, da se tu nekaj dogaja in res, ko smo prišli bliže, smo že videli, da se naši prijatelji pripravljajo na slavje nam v čast. Prijedorčani so pripravljali jagnje za raženj; sprejeli so nas veselo in z obveznim Šilcem. Takoj nam je bilo jasno, da danes ne bomo videli Mrakovice, ko je naš končni cilj. Hočeš nočeš, morali smo se prilagoditi. Namestili so nas v sobo. Komaj smo uspeli napisati nekaj kartic in kupiti značke, že so nas poklicali, naj se jim pridružimo in pomagamo. Najprej nas je tovariš Ismet, ki je direktor frizersko brivske zadruge Prijedor, vse po vrsti obril na teresi pred domom, tovariša Danila, ki je imel dolge lase, da so mu silili v oči, pa še ostrigel. Drugi so ta
Predaja zastave Planinske zveze Slovenije planinskemu društvu v Prijedoru.
čas jagnje postavili na raženj in vrteli. Tudi mi smo ga pomagali vrteti in čeprav tega dela vsaj jaz nisem vajen, mi je še kar dobro šlo od rok.
Ko je bilo jagnje pečeno, se je začela slovesnost. Menjavali so se govorniki in zdravice. V spomin na ta naš obisk smo gostiteljem predali spominska darila, planinskemu društvu pa zastavo Planinske zveze Slovenije. Oni so nas obdarili z domačim žganjem in velikim paketom najboljših svežih napolitank iz Krašove tovarne keksov v Prijedoru. Da so bile res najbolj sveže, je bilo razbrati iz žiga datuma izdelave, saj smo prečitali leto 1981. Dobrota z ražnja nam je prijala, pa tudi kozarci so se kar nekam hitro praznili. Zato ni nič čudnega,
da smo kaj kmalu začeli prepevati; res da nismo peli kot slavčki ubrano, prepevali pa
Ker se zadnje čase pojavlja več naših delavcev, ki ne vedo pravilnega postopka za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka, dajem sledeče pojasni-
lo.
Delavec je lahko odgovoren samo na podlagi samoupravnih splošnih aktov ter zakonov.
Medsebojne obveznosti in odgovornosti v delovnem razmerju so delavci TO dogovorili v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v TO ; v pravilniku o obveznostih in odgovornostih delavcev TO združenega dela in DSSS so te obveznosti in odgovornosti opredeljene podrobneje. V njem so določene oblike, postopek in organi, ki ugotavljajo delavčevo odgovornost, kakšna sankcija zadeve delavca, ki ne spoštuje delovne discipline, pogoje za odstranitev iz TO ter pogoje delavčeve materialne odgovornosti za škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom.
Vsak delavec je odgovoren za uresničevanje skupnih ciljev organizacije združenega dela ter za storitve in opustitve, ki so v nasprotju z obveznostmi, sprejetimi v samoupravnOi sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih.
Delavec je disciplinsko odgovoren samo če je kriv.
Če je delavec kršil delovne obveznosti, mu je mogoče izreči le ukrep, določen v pravilniku o obveznostih in odgovornostih delavcev TO
smo le. Za mizo se nas je zbralo kar dosti; bili so prisotni tudi predstavniki družbenopolitične-
združenega dela in DSSS in po postopku, ki ga določa ta pravilnik.
Vsi delavci v naši DO so v disciplinskem postopku enakopravni.
Disciplinsko odgovornost pri nas ugotavlja skupna disciplinska kkmisija na sedežu DO Novoteks kot organ prve stopnje. Ona odloča o delavi evi disciplinski odgovornosti in .nu izreče tudi disciplinski ukrep. Če je s kršivijo delovne obveznosti ali z drugimi kršitvami delovne discipline nastala škoda, lahko disciplinska komisija odloči tudi o povrnitvi škode ali pa da pobudo za odškodninski postopek.
Postopek za ugotavljanje odgovornosti delavcev se začne na zahtevo delavskega sveta, individualnega poslovodnega organa ali predsednika kolegijskega poslovodnega organa, organa samoupravne delavske kontrole, zbora delovne enote, družbenega pravobranilca samoupravljanja ali sindikata kakor tudi pristojnega organa družbenopolitične skupnosti.
Navedeni organi torej lahko zahtevajo uvedbo disciplinskega postopka, medtem ko vsak delavec lahko da pobudo za uvedbo disciplinskega postopka.
pazlika med pobudo in zahtevo je očitna. Če bo disciplinska komisija dobila pobudo za
ga življenja Prijedora, člani planinskega društva, predvsem pa dobri tovariši. Še posebej naj omenim čika Branka, sedemdesetletnega moža, prvoborca, ki je sodeloval v bojih na Kozari. Ko nam je pripovedoval o tistih težkih časih, je govoril tako bistro in zavzeto, da mu teh le t ne bi nikoli prisodil.
Naše slavje je za kratek čas zmotil dež, vendar smo lahko kmalu nadaljevali pogovore do večera, ko se je bilo treba posloviti od prijateljev, ki so morah nazaj v Prijedor. Mi smo seveda morali iti spat, ker smo planirali zjutraj pot naprej na Mrakovico. Hitro smo zaspali in kar prehitro je napočil dan, ki je bil podoben prejšnjim. Čemeren hladen dan in oblaki so pretili z degem. Kljub temu pa smo se takoj po zajtrku napotili proti Mrakovici.
uvedbo disciplinskega postopka, bo šele tehtala in presojala, ali bo sploh uvedla disciplinski postopek. Če bo dobila od pristojnega organa „zahtevo“ za uvedbo disciplinskega postopka, bo morala začeti oziroma nadaljevati disciplinski postopek, ne da bi presojala umetnost oziroma ustreznost uvedbe disciplinskega postopka.
Glede na statusni položaj vsakega delavca v združenem delu že iz njegovega statusa izhaja pravica, da lahko vedno da pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Takšno pobudo delavcev poda pri organu, ki je sicer upravičen zahtevati uvedbo disciplinskega postopka ali pa neposredno pri disciplinski komisiji. Če je pismena pobuda za uvedbo disciplinskega postopka bila oddana pri disciplinski komisiji, jo ona oceni in če ugotovi, da je utemeljena, začne z disciplinskim postopkom.
Uvedbo disciplinskega postopka ne zahtevajo samo organi temeljne organizacije, pač pa tudi tako imenovani »zunanji organi1*, to je družbeni pravobranilec samoupravljanja, sindikat ter pristojni organ družbenopolitične skupnosti (npr. občine). To je gotovo odraz zaostrene odgovornosti v združenem delu.
(Nadaljevanje sledi!)
MAFIJA HODŽIČ, iur.
XXXXXXXNXXXXXXVXXXXXXXXXXXVXVX\XVXXXNXXXXVVXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXX\XXXXXXXXXXX\X\XXXXXXXNNXXXXXXXXXXXX\XXXVSNXXVSXNXXV\X\XXX\.V
Pojasnilo o uvedbi in vodenju disciplinskega postopka
MOEA SKOZI SICLEinA
pOEmnse	MK.
Zgodnja in kasna renesansa (1400-1600)
Izraz renesansa (italij. .rena-scere“) pomeni preporod V tej dobi je to preporod antične umetnosti in načina življenja nasploh Začel se je v Italiji, kamor so se po padcu Carigrada zatekli bizantinski znanstveniki. Slikarji in kiparji so se zgledovali po starih Grkih in Rimljanih, stavbe so bile zidane v. svobodnih in uravnovešenih razmerjih okroglih oblik. Palače niso bile več grajene v višino, ampak ostajajo trdno na tleh Človek postaja merilo vsemu Mesta se močno uveljavijo, utrdijo si sodne in upravne* pracive. Veliko moč mest spoznava tudi plemstvo, ki si sposoja od velikih bančnikov denar. Moč denarja zrahlja trdni red Tej dobi bi lahko rekli tudi plemiško meščanska doba, ki pa je bila za kmete prav žalostna
Renesansa • v oblačenju se je začela že v pozni gotiki. Tedaj začnejo mladeniči nositi dolge lase, žene si izrezujejo vse večje izreze na oblekah S tem jasno pokažejo, da ne cenijo več* skromnosti in onostranstva kamor jih je usmerjala vera in cerkev, -temveč cenijo tudi lastno lepoto in tudi to, da, drugi uživajo njihovo prikupnost
Za renesanso je značilen gizdavi individualizem; v svoji noši kažejo ponos: ponos na osebnost, mogočnost, lepoto, predvsem pa na bogastvo, zlasti v visoki renesansi.
Obleke meščanov so bile v tem času precej široke in udobne, podložene z drugim blagom, največkrat s svilo, z večjimi ali manjšimi razporki, skozi katere se je videlo spodnje blaga
Značilnost moške mode je bil vedno krajši život pri jopičuJ in podaljšani spodnji del Rokavi so bili od komolca navzgor
Moda renesanse je ohranjena na velikih umetniških delih itahjanskih slikarjev.
močno široki in nagubano všiti v rokovni izrez.
Jopiči so bili različne dolžine, nekateri so komaj pokrivali, kolke, drugi so segali do polovice stegen Prevezovali so jih s pasom. Večina jopičev je bik brez ovratnika, nekateri pa so imeli nizke stoječe ali položene. Pod jopičem so nosili srajce,, gosto nagubane na prsih. Hlačne nogavice, ki so se prej tesno prilegale telesu, se sedaj razdelijo v široke hlače do kolen in nogavice.
Pri meščanih je bil posebno v veljavi kožuhovinast plašč z velikim ovratnikom Moški so nosili dostojanstveno brado, ki je bila večinoma vodoravno pristrižena Če vlji so bili spredaj pretirano širold, imenovani kravji gobec S to obliko čevljev je hotel bogat meščan pokazati trdnost in stabilnost svojega stanu
Ženske se v tem času oblačijo v bolj ohlapna oblačila Pretirano stisnjen život, dolge vlečke, koničasti čevlji in viso-
ka pokrivala izginjajo život je v renesansi spet v naravni višini. Nagubani rokavi, ki so služili često pri oblekah za okras, so se lahko menjali, kajti bili so le pripeti in ne všiti Za pokrivanje globokih izrezov so uporabljale tančico in bogato okrašen velik ovratnik, ki se je kasneje razvil v brezrokavno jopico.
V tem času se pojavi kot modna novost robček in dolge, nadišavljene rokavice. Pri nakitu so bile najbolj priljubljene težke zlate verižice.
Pokrivala so bik enostavnejša od gotskih. Ženske so nosile neke vrste avbe, okrašene s trakovi in z biseri, tančice in šale, ki so jih ovijale kot turban. Nosile so že klobuke, ki so bilii podobni baretkam Moška baretka je bik srednje velika in okrogla, ženska nekoliko širša
Dekleta so imek v kito spletene kse, okrašene s trakovi in z nakitom Pri ženskah je bik moda visoko čelo. Sredi 14. stol se pojavijo bogate tkanine: brokat, žamet, atks in naravna svila Močno razvita industrija, svile je bila v Benetkah, Firencah in Miknu Italijanska svik s
kovinskimi vtkanimi nitmi je kmalu prepkvik evropski trg.
V drugi polovici 16. stol vodi v modi španski dvor. Ra zkošje z vsemi modnim, novostmi se je sedaj širilo po kraljevskih, knežjih in grofov, skih gradovih in bogatih meščanskih palačah
NEKOČ: 6 LITROV NAFTE ZA 1 kg PŠENICE
Letošnje napovedi kažejo, da svetovni pridelek žita ne bo dosegel količin iz leta 1979, ko smo doživeli drugo izmed rekordnih letin v zadnjih desetletjih. Izvoz žita na svetu bo zato manjši od uvoznih potreb, kar bo hkrati povečalo cene žitu. Slednje bodo prišle v korak s skoki cen nafte, ki ne korakajo več, temveč „divjajo" navzgor proti vsem pričakovanjem. Cene pšenice in nafte so skoraj že izenačene, nekdaj pa je normalno razmerje znašalo: 1 bušel (27,2 kg) pšenice = 1 barel (sodček 159 litrov) nafte, kar bi pomenilo 6 litrov nafte za kilogram pšenice.
Neodvisnost od uvoza krušnih in krmnih žit pomeni tudi za našo državo osnovni pogoj, da bomo imeli pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco v kmetijstvu. Naš,,zeleni načrt" zato ne poudarja zaman, kako izrednega pomena je osamosvojitev Jugoslavije v pridelovanju krušnih žit. Pri žitih se moramo čimprej uvrstiti med izvoznike. Celo Grčija izvaža zadnja leta pribl, četrt milijona ton žita.
NA MESEC LANI 1548 UMRLIH LJUDI
V letu 1979 je umrlo v Sloveniji 18.574 ljudi ali 1548 poprečno mesečno. V času od septembra 1979 do avgusta 1980 se v primerjavi z obdobjem leto dni prej koeficient na 1000 prebivalcev ni spremenil (9,8). Vresnost tega koeficienta za avgust 1980 je že nižja — 8,9.
Novo mesto v davnini in pred sto leti
Leta 1469. so Turki Metliko in samostan požgali. Redovnike so sprejeli Novomeščani, da jim opravljajo službo božjo. Neka gospa iz Črnomlja, Elizabeta Sopčanova, sezidala jim je samostan poleg kapelice sv. Leonarda, katero jim je prepustil Kostanjeviški opat Egidij ter izročil v dan 7. januvarja 1470. leta.
Leta 1494. je ustanovil papež Aleksander VI. na željo česa rja Friderika kapitel; cesar Maksimilijan mu je pa 1509. leta svoja posestva v dohodke izročil, zato slovi tudi ta vladar sploh kot ustanovitelj Novomeškega kapitelna.
V cerkvenem oziru je bilo mesto podložno Oglejskim patrijarhom. Ti so imeli svoje namestnike v duhovnih stvareh za Kranjsko, Štirsko in Koroško. To častno službo so opravljali Novomeški prošti Polidor Montagnana 1587. leta. Marko Khun 1599. leta;prošje Nikolaj Mrav 1599. leta, Mihael pl. Kumberg 1650. leta, Janez Andrej pl. Stemberg 1653. — 1666. leta in Jurij de Marotti 1716. leta pa kot titulami ali pravi škofje so toliko laže zastopali patrijarhe. Ko se je 1787. leta dovršila nova uravnava do tega časa jako neugodnih mej škofijskih pripadale so Ljubljan-skej škofiji vse duhovnije, ki so bile doslej pod Oglejskimi patri-jarhi, torej tudi Novomesto.
Avstrijski nadvojvoda Karol je izpremenil 158. leta Karlovec v mejno trdnjavo proti Turkom. Vojaki z uradi so se preselili v Karlovec. To je bil hud udarec za mesto. Turki so se polastili mesta Kaniže na dolenjem Ogrskem; s tem je bila kupčija ustavljena. Da je nesreča priki-pela do vrhunca, vpepelil je požar 1664. leta mesto malo ne popolnoma. To je pripravilo mesto v neizrečeno nesrečo. Kdor je še kaj imel, užival je
dobiček svojega truda brez upanja, da si pridobi novega. Tako je izginilo iz mesta prej-šno blagostanje. Da bi se mesto vsaj nekoliko opomoglo, ustanovila je blaga cesarica Marija Terezija 1746. leta gimnazijo, a 1778. leta tako zvano 3 razredno normalno šlo ter poduk izročila redovnikom sv. Frančiška. Poduk na gimnaziji so oskrbovali frančiškani do 1870. leta. Tudi je postalo Novomesto »okrožno mesto," ko so bili vicedomi 1748. leta nadomest-eni z okrožnimi glavarji.
Pred mestnimi vrati poleg ceste proti Ljubljani je stal 1672. leta sezidani samostan kapucinski, ki pa je bil zaprt 1786. leta. Tu je pisal slovenski pisa-
mračilo, ter napadejo hišo nece-ga ubožnega meščana. Meščani, misleč, da so roparji, zaženo glas: »Roparji, roparji so v mestu!" Po cerkvah prične plat zvona biti, a bobnar z bobnom meščane k orožji klicati. Meščani se hitro oborože in hite nad razbojnike. Francozi, slišavši ropot in zvenenje po mestu, mislijo, da je to znamenje po okolici razpostavljenim vojakom, naj mestu na pomoč pri-lete, hitro zapuste mesto in se še po noči umaknejo do Trebnjega. Bila je namreč raznesena govorica, da nad 60.000 cesarskih tu preži na Francoze, da jim zabrani odhod. Ta srčnost je za sedaj rešila mesto druge nadležnosti:, kajti kmalu potem
oboroženi s kosami, vilami in jednacim orodjem okolo mesta čakajoč Franczov. V tem šopa plenili po mestu in okolici, dokler jih rtiso francoski vojaki razkropili in pomirili.
Vsak kmet, ki so ga zasačili v mestu, bil je umorjen brez milosti, a meščanom je bilo prepovedano pod smrtno kaznijo sprejeti kakega človeka pod streho. Za kazen so požgali Bršljin in druge vasi po okolici.
Naj pogine z letopisa Krvotočnih dni spomin!
Mesto svetega Feliksa Žaril polen si Beršljin!
Rjoveli so kanoni V kmetiče razljutene:
D’narjov lakomni Frankoni Spim tali Kočevarje.
Dr. J. Zupan.
Vsled Dunajskega miru v 14. dan oktobra ’809. leta je prišlo mesto pod francosko vlado in ostalo do 1813. leta. V 15. dan avgusta tega leta se je še slovesno obhajal god cesarja Napoleona I., malo dni potem so francoski vojaki zapustili mesto ter ga cesarski zasedli.
Od leta 1814. do 1817. je trla ljudi najhujša lakota, ki se pomni. Mnogo ljudi je od lakote pomrlo. Mernik turšiceje stal nad 7 gld. Mnogi so si ohranili življenje z juho, katero je iznašel Rumfort, (roj. 1752. 1. v Ameriki, umrl 1814. 1. pri Parizu).
V letih 1836. 1850 in 1855 je kolera mnogo ljudi pomorila.
Sedanje mesto ima 2066 prebivalcev, ki se največ žive z obrtnijo in trgovstvom, a tudi z poljedeljstvom. Meščani imajo uniformiran meščanski kor z dobro izurjeno godbo, ki potrebščinam popolnoma zadostuje. Cesar Franjo Josip L mu je daroval krasno zastavo, ki se (Nadaljevanje na 19. strani)
Nekdanja .bolnišnica cesarice Elizabete” (pred letom 1900 arhiva SK Mirana Jarca).
telj P. Hipoht. V mestnem obzidji, ki je bilo deloma 1786. leta porušeno, osem stolpov ob mestnem obzidji pa na očitni dražbi prodanih, bilo je pet cerkva z župno vred.
Za časa prvega prihoda Francozov na Kranjsko je baje general Bemadotte, poveljnik fran-coskej armadi na Kranjskem, poslal oddelek vojakov iz Ljubljane proti Novomestu, češ, naj zasede mesto. Bilo je meseca aprila 1797. leta. Francozi pridejo v mesto, ko se je ravno
je bilo sklenjeno primiije v Ljubnem (Leoben) ter mejna črta zaznamovana od Trebnjega do Litije in Celja, v 19. dan meseca oktobra 1797. leta pa mir v Kampoformiji.
Leta 1809. so Francozi drugič zasedli mesto. Okolo mesta je bila zbrana črna vojska, kije mnogo kvare naredila okolici ter mnogim življenje vzela. Iz Žuženperške, Hinjske in Višnje-gorske okolice so se zbrali kme tje, zapeljani od neprevidne svetne in duhovske gosposke.
Pogled na Novo mesto okoli leta 1902 (iz arhiva študijske knjižnice Mirana larca).
Nommriki pred tr
Novomeški predor kopljejo - razglednica J. Kosa iz poletja 1914 (Arhiv ŠK Mirana Ja rca, Novo mesto)
Na levo: grad Kamen, desno: „bolnišnica usmilienih bratov pri Novem mestu” pred letom 1900 (iz aihiva ŠK Mirana Jarca).
(Nadaljevanje z 18. strani) je slovesno blagoslovila v 26. dan junija 1875. leta. V mestu je c. kr. okr. glavarstvo, deželna in mestno delegirala sodnija. Za naobraženost skrbi c. kr. višja gimnazija, četerorazredna deška in dvorazredna dekliška ljudska šola.
Duhovno pastirstvo oskrblju-je infulirani prošt se štirimi kanoniki in vikarjem. Sedanji prošt, v. č. g, Peter Urh je 29. v vrsti novomeških proštov.
Nad mestom na prijaznem holmci stoji farna kapitelska cerkev z lepim starinskim prezbiterijem. V cerkvi je sedem oltarjev; veliki vgotiškem zlogu izdelani oltar kinča prelepa podoba sv. Nikolaja, ki je delo slavnega umetnika J. R. Tintoretta. Pod oltarjem so ostanki sv. Feliksa, katere je prinesel iz Rima prošt Grmanik 1775. leta
o svetem letu. Tudi je v cerkvi mnogo starih grobnih in drugih napisov. Od zunaj pa lepša cerkev krasen zvonik z iepo ubranim zvenenjem. Zlasti si je: mnogo prizadeval v dan 4. novembra 1881. leta umrli prošt Simon vitez pl. Wilfan za olepšavo cerkve. Tudi je skrbel, da se je uredil razmetani kapitelsld
arhiv, v katerem je mnogo za zgodovino jako važnih listin, med druzimi tudi dva lista slovenskega pistelja Matije Kastelca.
Razen farne je v mestu še frančiškanska cerkev z jako oskusno izdelanim licem. Tu počivaju med drugimi tudi
osstanki slov. pisatelja Matije Kastelca, bivšega kanonika. Njegov brat je bil namreč frančiškan v Novomestu; ker sta se v' življenji ljubila, nista hotela tudi po smrti ločena biti. Tudi spomenik Janeza pl. Lenkoviča, predstavljajoč ga v pravi velikosti, je še ohranjen. Pokopan je mej kapelicama sv. Antona in sv. Frančiška.
Iz mej poslopij naj se omeni še „Prvi narodni dom”, katerega so lansko leto čisto dodelali.
Ti pa, Novomesto, bodi središče narodnega življenja na Dolenjskem, razcvetaj se k nekdanjemu blagostanju, ostani zvesto po izgledu svojih pradedov, cesarju in domovini; pokaži, da zaslužiš imeti „prvi narodni dom”, in da v tebi rebivajo zvesti in verni sinovi lovenije.
Poceni, drago, predrago -v zadnjih desetih letih...
Razmerje med poprečnimi cenami in poprečnim osebnim osebnim dohodkom delavcev v združenem delu nam ponazarja kupno moč za nekatera življenjske potrebščine in storitve. O njej povzemamo iz podatkov Zavoda SRS za statistiko nekaj zanimivih navedb.
Področja cen nas vsekakor vedno zanima, čeprav največkrat govorimo o nenehni rasti cen, pozabljamo pa, da hkrati rastejo tudi osebni dohodki. V zadnjih 10 letih so se poprečni OD delavcev povečali za več kot petkrat. Toda, kaj lahko kupimo s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom — urnim, dnevnim ali mesečnim? Statistika zajema podatke o poprečnih cenah, ki so računane iz cen, ki jih opazujejo mesečno v 14 večjih mestih v Sloveniji.
Medtem ko smo za poprečni urni osebni dohodek leta 1970 lahko kupili 1,11 kg riža, 4,97 kg črnega kruha ali 1,29 kg testenin z jajci, smo dobili lani za poprečni urni osebni dohodek 1,45 kg riža, 6,44 kg črnega kruha ali 1,94 kg testenin z jajci.
Dosegljive količine mesnin so se od leta 1970 do 1979 iz leta v leto večale. Tudi mleka, surovega masla in sira je bilo mogoče lani kupiti za poprečni urni zaslužek več kot pred 10 leti. Medtem ko se je kupna moč za olje manj povečala, pa smo svinjske masti lahko lani kupili s poprečnim urnim OD dvakrat več kot leta 1970. Pred 10 leti smo za poprečni urni zaslužek lahko kupili 20 dkg prave kave, lani pa le še 15 dkg.
Sladkorja: leta 1970 2,68 kg, lani 2,90 kg.
Za en poprečni dnevni OD smo leta 1970 v Sloveniji lahko kupili 0,73 moške srajce iz poplina, 3,76 brisač iz frotirja in 0,58 nizkih ženskih čevljev, lani pa: 0,97 srajce, 5,11 brisač in le še 0,51 ženskih čevljev. Torej so se ženski čevlji dejansko podražili. Podplatenje moških čevlje in striženje sta šla v korak z višanjem poprečnih OD, pocenilo pa se je kemično čiščenje moške obleke. Za poprečni OD smo lani lahko kupili dva kavča, pred 10 leti pa le enega.
Tudi za osebni avtomobil Zastava 750 se je kupna moč povečala: v letu 1970 smo morali za nakup tega avtomobila odšteti 12,6 poprečne mesečne plače, lani pa le še 7,2 - a
na splošno mislimo, da so avtomobili zelo dragi. Bencina pa smo za poprečni urni zaslužek aobili lani manj kot pred 10 leti. Tu bodo izračuni letos seveda postavljeni na glavo. Ob splošnih vsestranskih podražitvah in padcu realnih osebnih dohodkov bodo tudi sicer podatki za 1980 precej drugačni kot jih pove desetletno poprečje za čas od 1970 do 1979.
N. S.
O SMRTNOSTI DOJENČKOV V AVGUSTU 1980
Značilen pokazatelj zdravstvenega stanja otrok in splošnega socialno—ekonomskega ter kulturnega razvoja družbe je podatek o smrtnosti dojenčkov. V zadnjih 12 mesecih je koeficient umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih otrok 14,9, leto prej je bil višji (15,3), avgusta letos pa je presegel oba (17,1). Na 1000 živorojenih otrok je v avgustu letos umrlo 17 otrok, starih do enega leta.
Naredimo nekaj tudi zase!
Čas hitro teče — danes si mlad in okreten, jutri star, utrujen in bolehen. Ali lahko naredimo kaj, da ne oziraje se na leta starosti, tudi v odmaknjenih letih zadržimo gibčnost, čilost, vedrino in zadovoljstvo?
Lahko! Ali lahko naredimo kaj za odpornost telesa in duha proti malodušnosti in starostnim obolenjem? Lahko! Samo hoteti je treba.
Danes živimo v času napredka, mehanizacije in avtomatizacije. Obrnite se samo okoli sebe, poglejte v kuhinjo doma, koliko raznih strojčkov in aparatov, ki jih do nedavna še nismo poznalit danes lajša delo gospodinjam. Se več pa je takih strojev, aparatov in drugih pripomočkov v tovarnah na delovnih mestih. Stroji so zamenjali naporno delo človeka
Pa poglejmo še naprej. Skoro vsak občan ima avtomobil in
Vreteno
1.	POLMER
2.	GRŠKA ČRKA
3.	MOŠKO IME
4.	OKONČINA
5.	ŽABA
6.	PREVIJALEC VOTKA
7.	STANOVANJSKA ČETRT
8.	OZEK PAS TKANINE
9.	UMETNOST (LATINSKO)
10.	KONEC POLOTOKA
11.	MERSKA ENOTA -TEŽA
malo daljša pot, ki bi jo moral prehoditi, mu je že napor, pa se zato raje vozi. Vse te dobrine so koristne, saj nam pomagajo pri delu in z manj napora hitreje in več naredimo. Nekoč smo za enako delo potrebovali več časa, moči in spretnosti za enako delo. Danes namesto mišic oporabljamo aparate — telo nam slabi. Razen tega pa vse te novine delno tudi zaradi naše malomarnosti oesnažujejo okolje. Zelenice niso več tako zelene kot nekoč, tudi potoki, reke in jezera so onesnažena. O zraku da ne govorimo! In v takem okolju živiš ti, človek.
Udobje in tehnika nas delata lene
Standard nas je polenil. Zrak, ki ga vdihavamo, nas zastruplja; hitro podležemo zaradi manjše odpornosti telesa raznim boleznim.
Vse te nevšečnosti pa lahko delno odpravimo z nekaj več discipline, reda in truda. In še nekaj:	v mladosti je ^treba
narediti nekaj za starost! Športno rekreacijsko udejstvovanje, sistematična vadba nam pri tem zelo dostiv koristi, samo hoteti moramo. Čas, ki ga boste za to uporabili, je čas, naložen v banki zdravja, moči in veselja za starost.
V današnjem času lahko pridobivamo znanje v raznih večernih šolah s študijem ob delu in nikakršna nesreča ni, če se v času šolanja iz ne vem kakšnega razloga posameznik ni
naučil računanja, zemljepisa. To kar je zamudil v letih mladosti, lahko nadoknadi tudi v starosti. Če pa v mladosti zanemarimo svoje telo, se v starosti izgubljeno ne da nadoknaditi.
Zato moramo skrbeti za prijetno starost že v mladosti. Skrbeti moramo za telesno kondicijo in zdravje. Oblik za to je več. Naj jih naštejem le nekaj: izleti v zdravo okolje, hitrejša hoja navkreber, lahek tek, plavanje, smučanje, kolesarjenje itd. Vrsta je društev tudi v Novem mestu, ki nudi občanom športno rekreativne aktivnosti pod strokovnim vodstvom.
Tako ima tudi naša DO na voljo veliko športnih objektov, ki pa niso izkoriščeni. Vsako sredo je na voljo telovadnica v OŠ Bršljin od 19. do 21. ure. V telovadnici so možne razne oblike rekreacije od iger z žogo pa do športne gimnastike. Tudi letos je slaba udeležba, kajti v telovadnico prihaja le pet do sedem ljudi, kar je občutno premalo za našo DO. Iz leta v
leto se zmanjšuje število ljudi, ki se ukvarjajo z rekreacijo in s tem zanemarjajo svojo telesno vzdržljivost.
Sprašuiem se, ali smo pozabili na sprostitev in družabnost, ki je zelo potrebna v današnjem tempu življenja. Mislim, da bi lahko vsak imel vsaj dve uri v tednu časa za rekreacijo v telovadnici. Veliko ljudi se posmehuje tej obliki sprostitve in pravijo: delaj, pa se boš ravno tako razgibal in sprostil! Res, tudi fizično delo je ena izmed oblik razgibavanja, vendar je rekreacija tista, ki pripomore k boljši razgibanosti in počutju posameznika, medtem ko je fizično delo večkrat utrujajoče. Na primer delo v tkalnici ali kateremkoli drugem obratu, kjer je veliko prepogiba-nja in stanja na mestu, prihaja do poškodb hrbtenice ali drugih
delov telesa zaradi vsakodnevnega enoličnega gibanja.
Za 7 ljudi: po 200 din na uro v telovadnici....
Ni prijetno videti mlade ljudi, ki že občutijo bolečine v križu in se težko prepogibajo. Vsako leto pride v našo DO veliko mladih, pri katerih pa opažam, da jim rekreacija ni najbolj privlačna. Ko sestavljamo ekipe za delavske športne igre občine Novo mesto, se že vrsto let pojavljajo ista imena, saj mlade zelo težko pripravimo za sodelovanje. Za konec bi še poudaril, da sindikalna organizacija DO Novoteks plačuje za uporabo telovadnice v OŠ Bršljin po 200 din za eno uro samo za borih — sedem ljudi .. .
Razmislite in prišli boste do sklepa, da je res potrebna sprostitev in družabnost, ki vpliva na vaše boljše počutje. Pridite ob sredah v telovadnico — ne bo vam žal!
MIHA LEGAN
Hvala za vašo kri!
Od 1. julija do 30. septembra so darovali kri naslednji krvodajalci:
TO TKANINA : Kapš Marta (5-krat), Galič Milena (2), Novak Marija (8), Dujmovič Damir
(9)	, Staniša Ivan (6), Kulovec Štefka (14), Kuplenk Franc
(10)	, Sadikovič Asim (1), Pintar Franc (23), Bukovec Peter (11), Medle Marjeta (19), Kobe Jožica ( 7), Pavlič Marija (12), Kajak Mile (22), Matoh Vera (3), Kotnik Zdenka (12), Kocjančič Jože (18), Smole Anica (12), Može Martin (21), Kovšca Franc (11), Mitag Jože (14), Mesojedec Ljudmila (15), Radovanovič Milan (14), Fideršek Majda (9), Tomšič Cvetka (15), Hočevar Alojz (9), Avbar Brane (33), Mirtič Edita (4), Klemenčič Marjeta (14), Cesar Anica (22), Šmalc Ivanka (17), Zadkovič Milivoj (19), Gerzetič Milan (17), Štandekar Anica
(18)	, Mlakar Jožica (12), Kajta-zovič Draga (39), Kranjc Marija (7), Prešeren Marija (9), Bol tez Jože, Kocjan Anica (15), Pate Anton (19), Pa n ere Pavla (12), Šuštar Gabrijela (13), Mam Jože (20), Novak Ludva (11);
Košir Tilka (5), Vidrih Majda (12), Udovič Cirila (7), Pate Jožefa (25), Radoš Ivan (43), Zupančič Magda (20), Turk Mihaela (9), Gril Mihael (15), Kupljenik Pavle (33), Stanič Stanko (12), Sluga Franc (15), Bol tez Jože (3), Resnik Rihard
(19)	, Nadu Franc (20), Rukše Antonija (28), Ho s tar Jože (19), Klemenčič Matjaž (3), Gegiš Stanko (7), Kristan Alojz (29), Senica Vida (22), Erlah Jože (14), Avsec Viktor (29),
Župevc Anica (40), Barbič Karolina (19), Kocjančič Ivan (31), Sitar Vesna (9), Ašič . Frančiška (8), Malešič Branko (14), Mitag Brane (23), Udovč \ Marija (13) in Miklavčič Darin- ' ka (2).
TO KONFEKCIJA: Vovko Duška, Glinšek Jožica (6), Gazvoda Rudi J 7), Škedelj Marija (13), Škrbec Fani, Vidrih Majda (12), Radež Beti (19), Vrščaj Jože (34), Levstik Valentin (19) in Smrekar Jože (35).
DSSS: Golob Cvetka (15), Terzin Miroslava (1), Kinčič Jože (21), Bele Ivan (3), Hrovat Stane (1), Anžlovar Stane (17) in Čeh Bojan (40).

mr NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto Iz haja vsako zadnjo sredo mesecu v nakladi 2500 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet v sestavi: Hinko Šintler (predsednik), Danilo Kovačič, Mladen Radojčin, Martina Vidic, Mojca Peroci, Jana Jovič, Bojan Pureber, Jože Klobučar in Mirko Albijanič. Glavni in odgovorni urednik: Danilo Kova čič. - Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foer-sterjeva 10. — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.