jfjmSka Domovi ima
-
AM€RICAN^ SPIRIT, ffORQON'IN LANGUAG€ ONLY
IVi'ER
NO. 230
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 1, 1965
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€S
es
ŠTEV. LX HI — VOL- LXHI
Akcija za mednarodno sodelovanje v ZDA je zagrabila na široko
Te dni razpravljajo o tem vprašanju razni odbori, ki jih je lani imenoval v ta namen predsednik L. B. Johnson.
WASHINGTON, D.C. — Pokojni indijski predsednik Nehru je že 1. 1961 sprožil v Združenih narodih idejo, naj bi ZN pozvali vse narode, da ji predložijo ideje, kako bi mogli sodelovati kjerkoli mogoče vsi narodi sveta. Ideja je padla na plodna tla vsaj v naši deželi. Na njeno pobudo je predsednik Johnson že lani ustanovil 29 odborov, ki naj obogatijo našo deželo in ves svet z novimi idejami o mednarodnem sodelovanju. Odbori naj se letos sestanejo na skupne konference in obdelajo na skupnih sejah svoje predloge. Tako bodo najbolj počastili tudi “leto mednarodnega sodelovanja”, kot je generalna skupščina ZN krstila letošnje leto.	• ,
Konferenca se vrši ta teden v Washingtonu. Vsak odbor bo na njej obdelal svoje poročilo. Poročila so pa zelo obširna, ravno tako ne manjka tudi udeležencev na sejah. Seje finančnega odbora se je na primer udeležilo kaJkih 200 strokovnjakov iz vseh ameriških držav. Dati pregled o vsebini vseh poročil je naravnost nemogoče, tako obsežna so. Vsa pa imajo eno skupno potezo: le malo je predlogov, ki bi bili vsi zanje. V načelnem pogledu vlada še kolikor toliko skladnost med stališči, v praktičnih podrobnostih se pa različne misli ostro krešejo med seboj.
Sedanja ameriška konferenca za mednarodno sodelovanje pa ne bo dala samo gradiva za delo ZN. Gradivo bo lahko koristilo tudi Johnsonovi adminstraciji pri odrejanju smeri za njeno zunanjo politiko. Zato je Johnson pozdravil konferenco s posebno spomenico, Humphrey pa je imel uvodni govor na prvi seji.
Nemški begunski voditelji ne računajo z zedinjenjem
BONN, Nem. — Med volivni-mi tfoji so v Nemčiji vse stranke namigavale, da se bodo z vso silo potegovale za zedinjenje nemškega naroda. Med begunci je radi tega zavladal optimizem, da so bodo res lahko kmalu vrnili domov. Da se optimizem ne bi preveč razpasel, je sedaj voditelj svobodne nemške demokratske stranke dr. Mende uradno opozoril vse nemške begunske organizacije, naj ne računajo na zedinjenje v bližnji bodočnosti.
Vse merodajne velesile nimajo namreč prav nobenega veselja, da bi se resno pečale s problemom nemškega zedinjenja, akoravno morda na zunaj govorijo drugače. Prav isto je na drug način povedal nemškim beguncem tudi nemški zunanji minister dr. Schroeder.
CtCAftlM*
Večinoma sončno in malo toplejše. Naj višja temperatura 29. _______.	.... •	njihovih
Finančni iajnik Fowler proti višjim obrestim
WASHINGTON, D.C. — Zakladni tajnik Fowler mora med drugim tudi skrbeti, kako bo plačeval obresti ze federalne dolgove, ki že presegajo čeden znesek $11 bilijonov. Ker federalni dolg raste, je treba zmeraj več federalnih dohodkov zadržati za plačevanje obresti. Zato ga razumemo, da je proti zvišanju splošne obrestne mere. Bankirji so pa drugih misli. Pravijo, da so posojila podobna navadnemu blagu, cena za te vrste blago je pa izražena v obrestih. Čim več ljudi želi posojila, tem višje so lahko obresti.
Sedaj je nastopil čas, da je povpraševanje po posojilih zelo veliko, kajti naša gospodarska konjunktura je na vrhu. Banke bi radi tega rade zvišale obrestno mero, da bi več zaslužile, obenem pa tudi zavrle rast konjunkture in draginje.
Spor med Fowlerjem in bankami je zmeraj ostrejši, banke se namreč ne dajo ugnati. Fowler predlaga sedaj neke vrste premirje: sedanja višina obrestne mere naj ostane nespremenjena, dokler Johnson ne predloži svojega poročila o stanju u-nije in predloga za federalni proračun. V njem bo predsednik razložil svoje poglede na vsa pereča gospodarska vprašanja in šele takrat se bo lahko začela debata, ali so višje obresti potrebne za miren napredek ameriškega gospodarstva.
Fowlerjevo stališče je za banke &amo deloma prepričljivo. Banke mu namreč odgovarjajo, da bo sedanji proračun zaključen s primanjkljajem nad $10 bilijonov, treba je torej proračun uravnovesiti, višja obrestna mera pa naj federacijo na to prisili.
Policijski pes poginil na begu v svobodo
BERLIN, Nem. — Komunistični stražarji ob berlinskem zidu imajo za vsak slučaj tudi dobro izvežbane policijske pse. V okraju Neukoeln v Berlinu se je nekemu psu posrečilo, da je stražniku ušel. Ubral jo je naravnost v svobodo v Zahodni Berlin.
Takoj je nekaj stražnikov namerilo nanj svoje strojne puške, ki so hitro opravile svoje delo. Slučajno je bilo pa na strani svobodnega Berlina nekaj domačinov, ki so z zanimanjem o-pazovali beg psa v svobodo in njegov žalosten konec. Pikrih opazk ni manjkalo.
Zatemnile? v Britaniji
Kot pred nekaj tedni v Ameriki in Kanadi je prišlo sedaj do prekinitve in odpovedi električne napeljave v dobrem delu Velike Britanije.
LONDON, Vel. Brit. — Ko je prišlo do odpovedi električne napeljave sredi preteklega meseca v vzhodnem delu Združenih držav in Kanade, so vodniki britanskih elektrarn trdili, da se v Veliki Britaniji kaj takega ne more zgoditi. Pretekli teden so bili hudo razočarani. Nenadno je pritisnil mraz in zapadel sneg. Vsi domovi so vključili električni ogrev, peči in vse druge električne naprave za dom, ki so se v zadnjih letih na temelju obsežnega oglaševanja izredno pomnožile. Električno omrežje je bilo nenadno tako preobremenjeno, da je prišlo do prekinitve napeljave v več delih dežele in je bilo več milijonov domov brez električnega toka v temi in mrazu.
Elektrarne, ki so v Veliki Britaniji javna lastnina, so priznale, da v svojem razvoju niso šle vzporedno s porastom potrošnje električnega toka. Ko je prišlo nenadno do hudega mraza, so bile še nekatere elektrarne v “poletnem pregledu”, kar je položaj še poslabšalo.
Vlada je odredila takojšnjo u-kinitev vsega oglaševanja za nakup električnih gospodinjskih naprav in javnosti svetovala, naj v izrednih razmerah ne vključuje na enkrat vseh električnih naprav, ki jih ima v svojih domovih, ampak le najnujnejše, o-stale pa postopno kasneje, ker se sicer izpostavlja nevarnosti, da bo prišlo do prekinitve električnega toka in tega ne bo niti za luč.
Nova smer v politiki Združenih držav?
WASHINGTON. D.C. — Posebni posvetovalni odbor, v katerega je predsednik imenoval 15 članov, da preudarijo nove možnosti omejitve oboroževanjaj je te dni izročil predsedniku Johnsonu svoja dognanja.
Na čelu tega odbora je dr. J. Wiesner, znansvetni svetovalec predsednika Kennedyja in nato nekaj časa Johnsona, med člani pa so splošno znane osebnosti kot bivši obrambni podtajnik Gilpatric, Harold Stassen in drugi.
Predsedniku so svetovali, naj se Združene države malo odmaknejo od Evrope in vojaško-obrambnih pogodb z njo, da ne bodo škodovale ustvarjanju novih, boljših odnosov s Sovjetsko zvezo. Z rdečo Kitajsko naj začno neposredne razgovore in ji odprejo pot v Združene narode. NATO in Varšavska obrambna zveza naj se dogovorita o nenapadanju. V ta dogovor naj bosta vključeni seveda tudi Amerika in Rusija.
Staro orožje najde zmeraj odjemalce
HONG KONG. — Trgovina s starim orožjem še zmeraj cvete, posebno v Evropi in Bližnjem vzhodu. Z njo se pa pečajo velika podjetja, ki imajo svoje centrale navadno v Švici ali pa blizu nje.
Štiri švicarske firme so sedaj poslale svojega agenta Seiden-schnura v Peiping, da tam proda med drugim tudi 170 starih vojnih letal s primerno zalogo rezervnih delov. Agent je že napravil podobno kupčijo z Indonezijo, kamor je prodal starega orožja za $3.6 milijone.
Rusi utegnejo zgraditi prvo nadzvočno potniško letalo
LONDON, Vel. Brit. — “Jane’s All The World Aircraft” za leto 1966, po vsem svetu znan almanah, ki je pravkar izšel, trdi, da utegnejo Rusi prehiteti zahodni svet in zgraditi ter dati v promet kot prvi nadzvočno potniško letaloj č r y bi se moglo zgoditi leta 19fko: , bodo Rusi praznovali 50"** ..^ 'V	vi-
ške revolucije.
Francozi in Angleži grade skupaj nadzvočno potniško letalo Concorde, Iki naj bi bilo gotovo za poskusne polete v enem ali dveh letih. Ameriško letalo te vrste, ki pa bo po vsem sodeč za eno tretjino hitrejše, ne bo v zraku pred letom 1970.
Rusija naj bi bila pred Ameriko tudi v gradnji “letalskega busa”, potniškega letala, ki bo sposobno ponesti na enkrat, do 720 ljudi več tisoč milj daleč.
Francoski satelit molči
PARIZ, Fr. — Francoska pošta se tako veseli prvega francoskega satelita, da je dala njemu v čast posebne poštne znamke v prodajo. Veselje je pa Francozom skazil sam satelit, je-njal je namreč že po par dnevih z oddajanjem znakov. Strokovnjaki pravijo, da so morale odpovedati baterije.
Satelit bi moral predvidoma oddajati svoja poročila vsaj dva tedna.
Konferenca OAS v Rio de Janeiro končala svoje delo
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Konferenca zunanjih ministrov OAS je včeraj končala svoje delo. Malo manj kot 14 dni so zunanji ministri skušali najti novo zdravilo, ki naj poživi delo te organizacije in jo usposobi za vse tiste naloge, ki so napisane v ustanovni listini. Ne bi mogli reči, da je konferenca popolnoma dosegla ta cilj.
Da ne spelje posvetovanja na konferenci v brezplodne debate, je naša diplomacija prevzela nase že pred konferenco par žrtev: ni se hotela spuščati v nobeno debato, ali je bila njena politika v dominikanski krizi pravilna ali ne. čisto pravilno je prišla do sklepa, da čas še ni prišel za nepristransko presojo našega posega v dominikansko revolucijo. Treba je, da se dogodki odmaknejo vsaj v polpreteklost, šele potem jih bo lahko soditi po sadovih. Sadovi so
namreč danes že vidni, temu nihče ne oporeka, toda nihče pa tudi ne ve, ali so trajni ali ne. Dominikanske r e v o 1 u cije ni namreš še konec. Končana bo šele takrat, ko bo v Santo Domingu prevzela oblast svobodno izvoljena administracija s primerno avtoriteto. Tega trenutka pa danes ne more predvideti noben trezen političen opazovalec.
Ameriška diplomacija tudi ni vztrajala na obravnavanju vprašanja, ali naj OAS ustanovi posebne skupne oborožene sile, ki naj bi varovale politično svobodo v državah Latinske Amerike v tistih trenutkih, ko bi grozila nevarnost, da komunisti prevzamejo oblast.
Ta problem muči Latinsko A-meriko že od dneva dominikanske revolucije. Zmeraj bolj se u veljavlja stališče, da je takrat res v nekaterih trenutkih obsto-
jala nevarnost, da komunisti u-tegnejo prevzeti oblast, toda o-cena te nevarnosti se menja od države do države v Latinski A-meriki. Nekatere države ne dajo dosti nanjo, druge zopet mislijo, da bi se bila brez posega a-meriških čet gotovo uresničila. Če torej države Latinske Amerike gledajo že na konkreten slučaj v Santo Domingu s tako različnih stališč, kako velike morajo biti še le razlike v načelnem .gledanju! Zato je to vprašanje bilo črtano z dnevnega reda konference.
Konferenca se je zato posvetila le organizacijskim problemom. Poudarila je, da OAS ni več samo politična bratovščina, da ima tudi gospodarske in soci-jalne naloge. Zato je šklenila, da vključi v svoje delovanje tudi načela ameriške Zveze za napredek. To pa dosledno zahteva spremembo v OAS. Rojena bo-
sta najmanj dva nova odbora za gospodarstvo in socijalno politiko, bosta ravnopravna s političnim. Dalje je bilo sklenjeno, naj se zunanji ministri OAS sestajajo vsako leto in ne vsakih pet let.
Ti sklepi — in še cela vrsta drugih — tvorijo ogrodje posebne resolucije, ki bo znana v diplomatski zgodovini pod imenom “Akt iz Rio de Janeiro”. Besedilo novega akta bo sestavljala posebna komisija OAS. S svojim delom mora biti gotova do srede julija, kajti takrat se bodo zunanji ministri OAS zopet sestali, da odobrijo akt. Dokument sam bodo morali odobriti še parlamenti držav OAS, šele potem bo postal obvezen za vse članice OAS. Po svoji veljavi bo torej precej podoben ustanovni listini OAS.
Zavarovanje proti ognju ponekod preveč tvegano
RDEČA KITAJSKA POŠILJA VEDNO VEČ POMOČ! HANOI U
Ko postajajo izgube rdečih v Vietnamu vedno večje in narašča škoda od letalskih napadov na Severni Vietnam, je rdeča Kitajska povečala pomoč Severnemu Vietnamu, ki dejansko vodi in oskrbuje Osvobodilno fronto Južnega Vietnama.
WASHINGTON. D.C. — V vedno večjem številu prihajajo razne vrste kitajskih strokovnjakov v Severni Vietnam, da pomagajo temu popraviti škodo, ki jo povzročajo ameriški letalski napadi. Prav tako prihajajo iz Kitajske vedno nove količine orožja in drugih vojnih potrebščin, s katerimi oskrbuje Severni Vietnam “osvobodilno armado” v Južnem Vietnamu. Vesti iz zahodnih diplomatskih krogov trdijo, da je trenutno v Severnem Vietnamu vsaj 15,000 kitajskih strokovnjakov, pomoč v materialu pa postaja tako obsežna, da utegne prisiliti rdečo Kitajsko, da omeji lastne gospodarske načrte.
Komunistična Kitajska pod-, ~	... "
pira Severni Vietnam od njegove ustanovitve leta 1954, kot je* preje podpirala Ho-Či-Min-hov upor proti Francozom, dotedanjim gospodarjem Vietnama in ostale Indokine. Ta pomoč naj bi v vrednosti dosegla blizu 900 milijonov dolarjev in je obsežnejša od one, ki jo je Severni Vitanam tekom svojega obstoja dobil iz Sovjetske zveze. Kitajska, ki pritiska na Severni Vietnam, da boj za Južni Vietnam nadaljuje, je v zadnjih mesecih svojo pomoč tako v strokovnjakih kot v materialu vseh vrst povečala. Nekatere vesti trdijo, da je postala kitajska pomoč tako obsežna, da bo imela nujno vpliv na kitajske gospodarske načrte. Ti bodo morali biti omejeni, če bo Kitajska nadaljevala s podpiranjem Severnega Vietnama v dosedanjem obsegu.
Kitajska pomoč prihaja v Severni Vietnam po kopnem. Po tej poti prihaja tja tudi večji del pomoči, ki jo dobiva Severni Vietnam iz Sovjetske zveze. Le malenkosten del vozijo Rusi po morju v Hajfong.
Vojna postaja v Vietnamu vedno obsežnejša in vedno dražja tako v ljudeh kot v vojnih potrebščinah. Rdeči imajo na razpolago dovolj ljudi, v kolikor teh ni v Južnem Vietnamu, so v Severnem in na Kitajskem, težavnejša pa je osbrka z vojnimi potrebščinami. Moderno orožje ima na razpolago Sovjetska zveza, Kitajska razpolaga le z lahkim pehotnim orožjem, nima pa na razpolago modernih letal in protiletalskih raket, s katerimi bi mogla priti pomagat branit Severni Vietnam pred ameriškimi letalskimi napadi.
Iz Clevelanda in okolice
Upokojenci na izlet v Slovenijo—
Federacija klubov slovenskih upokojencev pripravlja za letošnje poletje skupinski izlet v Slovenijo. Z letalom bodo izletniki odleteli 6. junija iz New Yorka naravnost v Ljubljano (letališče Brnik), od tam pa so vrnili 15. avgusta. Za podrobnosti se obrnite na A. Kollan-der Travel Bureau na 6419 St. Clair Avenue.
Zakaj zastoj gradnje—
Glavni uradniki General Services Administration zvezne vlade so prišli včeraj v mesto, da doženejo, zakaj je gradnja novega poslopja zvezne vlade zastala za skoraj 3 mesece. Nove poslopje na E. 9 St. in Lakeside Ave. bo imelo 32 nadstropij in bo stalo preko 34 milijonov dolarjev. V njem bodo nameščeni vsi uradi zvezne vlade, v kolikor že nimajo primernih lastnih prostorov.
Povprečna miljnina ukinjena—
Z odredbo okrajnega šerifa je bila včeraj ukinjena povprečna miljnina v njegovem uradu. Doslej je 22 uslužbencev v tem uradu prejemalo mesečno na račun uradnih voženj v njihovih privatnih avtomobilih po $125, poslej bodo morali dati ti točno potrdilo za ’’sako miljo in bodo plačani po številu de-
CLEVELAND, O. — V zadnjem času je prišlo v javnost, da so zavarovalnice odpovedale zavarovalnino proti požarom v nekaterih predelih na vzhodni strani mesta, posebno v znanem področju okoli Hough Avenue. Tako so prenekateri domovi v tem predelu brez vsakega zavarovanja in izročeni na milost in nemilost slučaju.
Zavarovalnice trdijo, da je skušnja v predmestju Los Angelesa Watts v preteklem avgustu pokazala, da so zavarovanja proti požaru v predc-bu	M- .
še stisnjene druga ob drugo, pri .10nsko prevoženih m.lj.
sedanjih zavarovalninah preveč tvegana. Tako so zavarovalnice določile nekatere mestne predele kot neprimerne za zavarovanje. Tam je zavarovanje po redni lestvici nemogoče, možno pa po veliko višji. Ta je velikokrat nasprejemljiva za lastnike hiš, ki žive ob pičlih dohodkih ali starostni pokojnini Social Security.
Tak postopek zavarovalnic seveda ne velja samo v Clevelandu, ampak po vseh večjih mestih dežele.
Če porotniki ne znajo brati
E. NAPLES, Fla. — Tu je bila nedavno razprava proti nekemu belcu. V poroti so bili sami črnci, od katerih jih več ni znalo pisati. Nepismen je bil tudi načelnik porote. Tako se je moglo zgoditi, da je načelnik porote objavil ustmeno sklep porote “Kriv”, med tem ko je bilo v pismenem poročilu zapisano, da je obtoženec “nedolžen”.
Načelnik je priznal, da ne zna brati in pisati, tako je izjavilo tudi nekaj drugih članov porote. Ko jih je sodnik vprašal glede sklepa, ni bil nihče prav na jasnem, kakšen je ta bil. Seveda je moral nato razsodbo razveljaviti in napovedati novo razpra-
Gana se opravičuje
WASHINGTON, D.C. — Vlada republike Gane v Afriki je v posebni noti Združenim državam skušala “obrazložiti” pisanje knjige predsednika Nkruma-ha “Neokolonializem: zadnja o-blika imperializma”, v kateri je ta izredno ostro napadel Združene države. Te so nato odklonile gansko prošnjo za pšenico in ostale deželne pridelke V skupni vrednosti 100 milijonov dolarjev.
Ta odklonitev je zadela Gano in njenega predsednika v živo, ker ni nikogar drugega, ki bi hotel igrati Miklavža za Gano.
vo.
Usluge na obe strani
SAIGON, J. Viet. — V krogih brodarskih družb trdijo, da večina tujih ladij, ki prevažajo vojaške potrebščine za ameriške čete v Južni Vietnam, plove nato v Hajfong v Severni Vietnam s tovorom za potrebe komunističnih oboroženih sil.
Daljni sorodnik
A: “Gospod Mrežar, ali ste kaj v sorodu z Gašperjem Mrežar-jem?”
B: “No, tako v daljnem sorodstvu sva. Jaz sem prvi, on pa enajsti sin ene matere.”
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
»MEHIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 1, 1965


-,i vi
’j ','	^SRv
..■ti	.1
6117 St. Clair Ave. — HInderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fa Združene države:
$14.00 na leto; $3.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece fc* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
pri tem zanemaril pozornost na razne slabosti v administraciji, bi Johnson utegnil priti večkrat v zagate.
V zunanji politiki Johnson ni imel in nima sreče. Mori ga dediščina, ki jo je prevzel v Vietnamu. Vojskovanje v Vietnamu bo zmeraj bolj vplivalo tudj. na ameriško domačo politiko. Če bi preveč, ne bi bilo deželi v korist, Johnson to ve, zato bi tako zelo rad doseg.el hiter konec vojskovanja. Ve pa to tudi komunizem in bo seveda gledal, da dela Johnsonu čim več preglavic. To je po našem mnenju trenutno največje breme za Johnsona. Napačno bi postopal, kdor bi mu skušal breme še povečati.
BESEDA IZ NARODA
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1S.0G per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 230 Wed., Dec. 1, 1965
Prvi dve leti Johnsonovega režima
v y-<■ <•-<	■ v>:. yX'Xy X V
Dne 22. novembra sta potekli dve leti, odkar je sedanji predsednik Johnson tako nepričakovano moral postati gospodar v Beli hiši. V svojem življenju je bil že pripravljen na vse, še na smrt, namreč potem, ko ga je zadela pred leti srčna kap, toda na atentat na Kennedyja ni mislil. Zato je bil v zadregi, kako naj začne gospodariti. K sreči mu je njegov prednik pustil dosti obširno dediščino v nedokon-čanern političnem delu, posebno v Kongresu. Johnson je porabil veliko priljubljenost pokojnega predsednika, da je iz Kongresa iztisnil vse, kar se je dalo iztisniti, še celo kongresno zasedanje prav do konca leta. Zato je že koncem 1. 1963 lahko pokazal na celo vrsto uspehov, ki jih njegov prednik verjetno ne bi bil dosegel.
Johnson je namreč že prve tedne svojega režima pokazal, da je mojster v obravnavanju politike na Kapitolu. Dolgoletna praksa ga je naučila, da vidi nevarnost na pravem mestu in da se ogne tudi navidezno nedolžnim skušnjavam. Pri tem je imel še to srečo, da mu nihče med Ken-nedyjevimi sodelavci ni odpovedal službe, zato mu ni bilo treba hiteti z nabiranjem sotrudnikov po svoji volji. Ves političen svet je pa vedel, da se Kennedy in Johnson zelo razlikujeta po svojih značajih in da Kennedyjevi sodelavci ne bodo dolgo časa ostali v Beli hiši. Odhajali so drug za drugim, toda nikoli ni prišlo do škandalov. Nekateri med njimi so ostali tudi po novembrskih volitvah. V vsakem je pa Johnson videl sotrudnika, ki je vestno sodeloval, se radi tega ni jezil na nikogar, ki je odšel iz federalne^ administracije. Ostal je z njimi v dobrih zvezah in jim še danes rad Domaga, ako je treba.
Ni pa Johnson imel toliko sreče s svojimi federalnimi tajniki. Samo par stebrov iz Kennedyjevega režima je še ostalo: McNamara v tajništvu za narodno obrambo, Rusk v državnem tajništvu. V vseh drugih tajništvih gospodarijo že zaupniki postavljeni po Johnsonu samem. Ne bi mogli reči, da je imel pri izbiranju federalnih tajnikov posebno srečo ali nesrečo. Skoraj vsi novi federalni tajniki so možje na svojem mestu; seveda ne morejo zmeraj ustreči ne Johnsonu ne javnosti, toda to ne krni njihove sposobnosti. Johnson to ve, zato jih ima rad, akoravno tupatam zarohni nad njimi, seveda ne v njihovi navzočnosti. Ker ga političen svet v Washingtonu pozna, mu tega nihče ne zameri. Le tako je treba razlagati dejstvo, da toliko prvovrstnih strokovnjakov in politikov zdrži na vodilnih polo žajih v sedanji administraciji.
Še večjo srečo je imel Johnson v stikih s Kongresom. Menda ni predsednika v tem stoletju, ki bi tako dobro oral s kongresniki in senatorji. Še nikoli ni kongres izglasoval Beli hiši v tako kratkem času tako veliko število tako važnih zakonov. V tem pogledu je Johnson prekosil celo pokojnega Roosevelta. Seveda ni vsak zakon dobil v svojem končnem besedilu tiste podobe, kot jo je Johnson želel. Pri pogajanjih s kongresniki in senatorji so morali Johnsonovi zaupniki, posebno O’Brien, zelo veliko popuščati, da so dosegli vsaj nekaj.
Johnsonova zakonodaja je seveda imela tudi praktičen namen: utrditi njegov političen položaj. To je tudi dosegla. Resda je nesrečna roka republikanskega kandidata Goldwaterja mnogo pripomogla k tako ogromni Johnsonovi zmagi pri novembrskih predsedniških volitvah, toda precej glasov je Johnson dobil tudi na podlagi uspehov, ki jih je dosegel v Kongresu, velikokrat po zelo hudih zakulisnih bojih in prebrisanih političnih potezah. Ni mesto, da bi naštevali zakone, ki jih je Kongres izglasoval zadnji dve leti. Mislimo, da jih je toliko, da ima od njih korist — če ne od vseh, pa vsaj od nekaterih — prav vsak Amerikanec, naj bo bogat ali reven, mlad ali star, zdrav ali bolehen, zaposlen ali brez posla. Novi zakoni seveda niso brez hib, jih bo tekom let treba še mnogokrat popravljati, toda prebili so led, preorali so ledino.
Pa ne samo to. Zakoni sami še ne pomenijo ničesar, ako ne obstoja federalni upravni aparat, ki naj bi jih izvrševal. Tak aparat pa obstoja samo v izjemnih slučajih, na primer pri novem bolniškem zavarovanju, pri novi davčni zakonodaji itd. Največkrat pa federacija še nima zavodov, ki bi nove zakone izvajali. To se čuti posebno pri vojskovanju proti revščini, pri organiziranju podpiranja prosvete, pri izvajanju gospodarskih reform itd. Ravno na teh področjih so pomanjkljivosti v federalni upravi tako velike, da nekateri mislijo, da bi bilo najpametnejše, da bi Johnson manj zahteval na novih zakonih od Kongresa zato pa se posvetil reformam v federalni upravi. Ako namreč federalna uprava ne bp primerno modernizirana, bo kar sama po sebi zavria izvrševanje ravno tistih zakonov, ki od njih dežela pričakuje največ dobrot.
Johnson še ni povedal, za kaj se je odločil. To bo sto ril najbrže šele v spomenicah, ki jih bo po novem letu po slal na Kapitol. Nekateri njegovi administrativni sklepi namigavajo, da se hoče zopet vreči na zakonodajo. Ako bi
Prihod sv. Miklavža v Coliiawood
Cleveland, O. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti je povabila sv. Miklavža naj pride o-biskat tudi njene otroke. Obljubil je, — če se bo izkazalo, da so zadosti pridni. Nekateri sicer niso v tem oziru prav mirne vesti, pa molijo k sv. Miklavžu, naj jih nikar ne prezre in se priporočajo svojim angelcem varuhom, naj jim pridejo na pomoč, če bo sila velika in jih bodo morda hudobni in nevoščljivi parkelni hoteli pred sv. Miklavžem očrniti in naslikati vse njihove neumnosti kot grozovito zla dejanja.
Na ta večer se pripravljajo o-troci z igrico “Na nebeški tehtnici”, kjer angeli varuhi dveh sestric in šestih bratcev, ki so celo leto na tihem zbirali dobra dela teh otrok, prineso nebeško tehtnico, da jih stehtajo in po-
NEKDAJ
rta. //^
CHICAGO
• ’SiA
VČERAJ
Križišče Amerike
CAS HITRO MELJE INI pati voditelji od komunizma za-VOZI PO SVOJE NAPREJ. — temnjenega sveta. Amerikanci
rož na njegov grob v teh dneh ob Vseh svetih ali na Spominski dan koncem maja? Če tega nismo storili, ker je predaleč in smo vsi prezaposleni — nič zato! Toda v svojim molitvah vsaj se spomnimo tudi njega in njegovih, živih in rajnih! To zahteva resnična ljubezen in pieteta do blagega pokojnika! Kakor se je on vsega žrtvoval za resnično večjo čast in slavo božjo ter za uresničevanje in uveljavljanje vseh plemenitih krščanskih načel v svojem trpljenja, trdih preizkušenj, razočaranj prepolnem življenju,-tako tudi mi od časa do časa radi žrtvujmo za pokoj njegove duše kak “Oče naš” ali “Zdrava Marijo”, ali kakr šnokoli kratko molitvico, zanj in za njegove! Pozabljen je in bo sčasoma še bolj njegov grob. Toda lep spomin nanj naj ostane živ v naših dušah in naših srcih še mnogo, mnogo let! “Gospod, ljubil sem lepoto Tvoje hiše in kraj, kjer prebiva
kažejo sv. Miklavžu, kako pridni Tvoje veličastvo!” Ni majhna so bili njihovi varovanci. Pa so žrtev za na smrt bolnega glasbe-
že tudi parkelni tu in hitro prineso tudi svojo vrečo s slabimi deli, ki je pa žal težja od dobrih. Tedaj se angeli varuhi spomnijo še velike ljubezni otrok do svoje mamice in polože še na tehtnico, d vsled te dodatne teže požene kvišku vse slabosti nakopičene od parkelnov in reši otroke. Seveda pride potem sv. Miklavž v velikem spremstvu in vse bogato obdaruje.
Igrica, ki jo pripravlja naš veliki prijatelj mladine g. Rudi Knez, je prepletena z ljubkim petjem in rajanjem. Kako se bo vse godilo, boste lahko videli prihodnjo nedeljo, 5. dec., ob 3h pop. v šolski dvorani pri Mariji VnebovzCti.
Kakor po navadi bo sv. Miklavž razdelil darove tudi tistim, ki mu jih boste vi še posebej priporočili. To storite lahko isti dan od 1.30 naprej v dvorani pod staro cerkvijo. Listki z imeni obdarovancev naj bodo dobro pritrjeni na zavitkih.
Pridite na prireditev vsi, ki se radi veselite z otroci, posebno še starši, tete in strici naših slovenskih otrok, pridite, morda sv. Miklavž prinese kaj tudi vam!
Vabi vas
Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti
nega umetnika kljub smrtonosni bolezni presedeti po 3-4 ure vsak dan pri orglah ter vršiti vse, vse dolžnosti svoje, kakor normalno zdrav človek.
Slava njegovemu spominu! Pa molimo zanj in za njegove svojce!
Rev. Nace Beran
'Vabilo na .^9 sejo Kiiiba iggfokojerciiv v Eisciidm
EUCLID, O. — Klub slovenskih upokojencev ima v četrtek, 2. decembra, svojo redno letno sejo. Vsi člani in članice so vabljeni, da se te seje prav gotovo udeleže. Letne seje so zelo važne, ker se na njih ukrene vse, kar naj klub dela za celo leto. Na letnih sejah se volijo tudi novi odbori, ki so odgovorni za vse društveno delovanje do pri-' hodnje lete seje. Na letni seji je treba povedati, kar je komu posebej na srcu in staviti predloge za društveno delo.
Po seji bo na razpolago prigrizek, nato pa domača zabava. Seja se začne ob dveh popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
Pridite, vsi bomo veseli!
Franlk Rupert
Za nami je poletje, poletni prazniki in v jesenskih dnevih smo.
S časom je prišlo med nas in ves ostali svet še marsikaj in marsikaj drugega. Kar je veljajo še nekaj včeraj, kot politični dogovori in pogodbe, je vse že preživeta preteklost. Marsikateri zna k temu pristaviti svoje vprašanje: Zakaj tako — zakaj vse tako? Mnogi imajo precej pravilne odgovore na taka vprašanja, mnogi napačna. Odgovori zavi-sijo od tega, kako kdo pozna in razume probleme in zadeve, katere se tičejo problemov teh težav.
Ozrimo se na nekatere politične probleme minulega desetlet ja. V letih, ko je govoril v imenu Sovjetske zveze (Rusije) Nikita Hruščev, se je politika Sovjetske zveze spreminjala kakor jesensko vreme v nekaterih delih sveta. Danes tako, naslednji dan že čisto drugače.
Predvčerajšnjim skorb še so prihajali sovjetski predstavniki k nam v deželo našega Strica Sama na razne obiske. Naši predstavniki pa tja v Moskvo in na obrežje Volge gledat, če tudi tamkaj teče voda proti nižavam kakor pri nas. Tu in tam so se malo pikali in zbadali. Hruščev in Nixon sta se celo v neki kuhinji v Moskvi dajala, kje se kaj bolj dobrega in po boljših načinih peče in praži — pri nas, ali tam za železnim zastorom. In vse se je končavalo, predno so napravili takim sestankom in o-biskom piko, da ljudje smo na svetu za to, da bi se razumeli in drug drugega spoštovali. To čednost so krstili z imenom “sožitje” (coexistence), ki je mogoča le, če drug drugega vpoštevamo. In pri teh pogajanjih so prišli nekateri do prepričanja, da poizkusiti je treba, če bo šlo, zraven pa seveda imeti odprte oči in ušesa, da če oni na drugi strani ne bodo spoštovali teh dogovorov, potem je treba imeti za pasom “pištolo” in še kaj drugega za bran, če potreba. Tako so začeli voziti in tako vozijo še danes gospodje v Moskvi in v Washingtonu. Ponekod voz teče naprej, tu in tam privozi na zelo robato pot. Pri Kubi je privozil skoro na rob propada. Hruščev je pripeljal za našim hrbtom tja par ducatov strašnih raket. Kennedy je protestiral in zelo blizu grozne nevihte smo bili. Od te-
Oii shlešuŠG! prerane smrti pskojnega g, Ladislava lempla
Collis, Minn. — Eno leto je minulo dne 12. novembra, odkar je smrt iztrgala iz naše srede fanta klenega — kremenitega značaja in nadarjenega glasbenika - zborovodjo, g. L a d o t a Lempla. V mesecu novembru, ki je posvečen spominu naših rajnih, ki so pred nami odšli v večnost ter spominu vernih duš na splošno, je prav, da se spomnimo vsaj njegovi prijatelji ter njegovi pevci nanj ter se oddolžimo njegovemu spominu s toplo molitvijo za pokoj njegove po značaju tako lepe ter umetniških sposobnostih tako krasne duše!
Vsi tisti, ki ste kdaj poslušali njegova izvajanja na orglah, ki ste peli pod njegovo taktirko in ki ste ga srečavali v vsakdanjem življenju, ko ste hiteli po ulicah po svojih opravkih, ga ne boste, upam, tako hitro izbrisali iz spomina. Ne vem, ali je kdo od njegovih prijateljev v Cleve-
iiklavževanje v Chicagu
Chicago, 111. — Prihod sv. Miklavža v naše slovensko občestvo pri Sv. Štefanu bo letos združen s prizorom “Ura teče — nič ne reče”, ki ga bodo podali učenci in učenke nižje skupine slovenske sobotne šole. Prav pridno se uče za ta nastop, da bi s tem pokazali sv. Miklavžu in tudi nam, kaj vse znajo. Sveti Miklavž bo gotovo upošteval njihovo prizadevanje in jih bogato obdaril.
Sv. Miklavž naroča vsem prijateljem slovenske šole, naj se te prireditve gotovo udeleže. Prišel bo v vsem svojem sijaju s spremstvom krilatcev in rogat-cev, da nagradi pridne in posvari poredne. S polno udeležbo bomo naši mladini dokazali, da še vedno cenimo lepe slovenske navade in običaje. — Na svidenje v nedeljo, 5. decembra, ob treh popoldne v veliki farni dvorani!
Liga S.K.A.
imamo zelo občutljivo peto v ihem morju, drugo v Atlanti-Ku in nekaj takih pet še po drugih krajih sveta.
V Tihem morju so nam hoteli postaviti ograjo pred dobrimi 25 eti Japonci, ko so udarili zahrbtno in nepričakovano na Havajsko otočje. Zato hočemo zdaj bolj varno ograjo tamkaj. Zato in radi drugih ozirov se borimo v Vietnamu. Iz podobnih ozirov hočemo biti zavarovani od južne strani Atlantika v in okrog Karibskih otokov, da, ne bodo komu odprta pota, da bi nas od spodaj potipal s Karibskih otokov in skozi Mehiški zaliv. Hočemo, da so naše morske ceste odprte naši plovbi. To pa le, če kontroliramo ta pota. To in še vse več zahtevajo naši interesi.
Pri čuvanju demokratičnega dela sveta ter potov in cest o-krog njega se poslužujemo različnih metod in načinov. Tu in tam stojimo pripravljeni z o-brambo, drugje s podpiranjem raznih narodov in dežel z različnimi podporami. V nekatere kraje se zdi, da skoro kar tjaven-dan trošimo denar. To, ko podpiramo nekatere komunistične kaj one, kakor je Tito. Po južno-vzhodni Aziji zopet druge vrste “Tite” in celo po krajih in otočjih Latinske Amerike podpiramo nekatere take “Tite”. Naši politiki na vrhu pravijo, da naši “zeleni metulji” so cenejši kakor pa naša kri. To je sicer res, če to kaj pomaga in ima kaj uspeha. A zdi se, da s tem privabljamo k našim cestam in potom, po katerih vozimo le še vedno več takih navihanih “gospodov beračev”, ki znajo pomižikavati nam, kadar gledajo proti nam kadar pa gledajo proti Moskvi po pomižikujejo komunističnim “svetnikom”. Toda, tako vozimo naprej. Precej podobno je tako vozila vedno anglosaška politika in ker smo Amerikanci šele po zadnji vojni nekako podedovali odgovornost za čuvanje Zapad-nega sveta, se v mnogih slučajih obračamo za nasvete tja v mrzli in vseh sitnosti naveličani London. Tam jih nam dajejo po svojih načinih, kako je treba češnje zobati s takimi ptiči, kakor so Kitajci in vsi drugi Mongoli ter ruski komunisti, za temi Arabci in še cela vrsta drugih. Ni čudno, da naš Stric Sam postaja malo nervozen, ko mu vsa “o-
Tako je danes svet razdeljen — čudno razdeljen! Na eni strani ga obsevajo žarki demokracije in svobode, kolikor so ti žarki vredni njenega imena. Na drugi strani ga obsevajo žarki komunizma, kateremu pa vsepovsod sledijo na vseh njegovih cestah in potih temni oblaki in za temi črna noč suženjstva. Pravega čistega zraka komunizem ne pozna, ker za tak zrak pod oblaki komunizma ni prostora. Ljudstva so se dala zapeljati in zdaj so pod črnimi oblaki komunizma. Mi na Zapadu se ga otepamo, sili pa neprestano v naša območja. Končnemu obračunu se bo težko izogniti. Borba bo huda, trpljenje dolgo, predno bodo narodi in ljudstva, ki so se dala zapeljati, nekateri pa bili s silo podvrženi, prišli do spoznanja, da brezbožni komunizem nima za človeka ne svobode ne demokracije, ampak hoče iz njega le napraviti poslušnega in suženjsko vdanega robota.
Človeštvo čakajo še velike naloge. Kadar bo postal človek res človek — pravi človek, tedaj bo reševal svoje in drugih naloge drugače, kakor jih rešuje danes. Tedaj bo reševal svoje težave in sitnosti s pravo krščansko ljubeznijo, ne pa z bombniki, tanki, kanoni in raznimi plini.
Regerčan
Velika razdalja
NEW YORK, N.Y. — Zračna črta od tu do Melbourna v Av-landu ali Parmi ponesel šopek straliji je dolga 10,542 milj.
daj naprej smo bolj previdni. mefJenau zlahta. Z ^ konah Sedanji predsednik L. B. John- m kra^lh ^gaja. Tolaz! m pod-son je v takih ozirih bolj previ- Pira tu, m tam’ kJer menJ; f den. Rodom iz Teksasa, kjer za- treba kateremu datl tudl kako upajo največ v dejanja in odločnost in ne toliko v prazne besede, je treba ubrisati s palico po kaki buči in nato šele vprašati, kako je onemu, ki jo je dobil po buči ime in v kakem imenu govori in prodaja svojo “modrost”.
Ta odločnost seveda ustvarja zadnje čase nove razmere in druge odnošaje v njih do nas.
Tisti, ki so hoteli nas postaviti v nekako odgovornost “Status Quo” sožitja, gledajo na nas zdaj drugače. Ne radi tega, da mi nismo vredni zaupanja, ampak radi tega, ker oni so mislili, da imajo nas kot ujeto ribo na trnku in da v kalni vodi lahko ribarijo, kakor hočejo za svoje zamišljene načrte, kako prodreti v meje demokratičnega Zapa-da z svojimi komunističnimi načrti. Pri tem in v tem oziru je predsednik Johnson prijel raz-širjevalce komunizma za njihovo Ahilovo peto. To v republiki Domingo, v Vietnamu in še par drugih krajih. Je pa seveda teh Ahilovih pet več in več in zna biti jih bo še več. V teh borbah ima seveda tudi naš Stric Sam svojo Ahilovo peto tu in tam, za katero ga skušajo stiskati in .šči-
palko (orožje) za obrambo proti drugemu, se taki hitro stepejo med seboj. Zgled za to je sedaj v Indiji. Preje smo jim dali nekaj letal, tankov in drugega orožja, da bi tam čuvali prehode proti komunistom iz Kitajske in Sovjetije, pa so se zdaj z istim sami začeli vojskovati. Tako vse spreminja čas. Kar smo mislili, da je bilo dobro za včeraj, to je nam v škodo danes! Tako gre.
Gledajoč na vse to kdo more jamčiti, da ne znamo v prihod-njosti doživeti še več takih razočaranj. V Pacifiku smo postavili zopet na močne noge Japonce, v Evropi Nemce in nekatere druge. Na Bližnjem vzhodu smo pomagali tem in onim. Kdo more jamčiti, da v kakem splošnem konfliktu ne bo mnogo teh proti nam? Vse to sicer vidijo, a pravijo, danes tako kaže, za danes ni druge poti. Kar bo prišlo z jutrajšnjim dnevom, bo treba ocenjevati jutri. Kadar pridemo do novih prepadov, bo treba ta krat graditi nove mostove preko njih. To bodo brige in skrbi pri-hodnjosti. Zdaj moramo naprej le po teh potih, na katerih smo danes ■— zdaj.
Zopei v svoj rodni kraj
Cleveland, O. — Po daljšem nestrpnem čakanju pred ljubljanskim kolodvorom sem le dočakal prevoz. Pred menoj se je ustavil avtomobil nemške znamke Opel-Blitz, ponudil mi je prevoz. Dogovorila sva se za ceno do Ježice. Večkrat me je vprašal, od kod prihajam. Tarnati in jamrati je začel, češ da potrebuje devize, ker je še dolžan za avtomobil. Obljubil sem mu dva dolarja in kar videl sem, kako mu je smeh zaigral na obrazu. Poslovil sem se od prijatelja Ri-benčana, katerega sem -prvega srečal v Ljubljani. Z voznikom pa sva se odpeljala proti Stoži-cam, kjer živi moja sestra z družino. šoferju sem dal točen naslov, vendar tudi on ni točno vedel, kje to je. Zapeljala sva se predaleč, pri Ruskem Carju sva obrnila in se peljala nazaj. Postala sva pri neki ozki ulici, voznik je prižgal žveplenke in si začel ogledovati hišne številke in končno je le zaklical: “Aha, sedaj sva na mestu!” Moram vam povedati, da po tolikih letih ni dobro potovati ponoči, marsikaj so zgradili in se je kraj precej spremenil, tako da mi ni bilo mogoče spoznati okolice.
Pri moji sestri so vsi sladko spali, midva pa sva začela precej močno trkati po oknih, kmalu je zasvetila luč po hiši. “Kdo je,” je bilo prvo vprašanje. “A-merikanca sem vam pripeljal,” je zaklical šofer. Vrata so se odprla in kar zdrveli so vsi iz hiše. Po tolikih letih skoraj lastne sestre nisem spoznal, objela sva se in prve njene besede so bile: “Da si le še živ!” Od vseh strani sem bil obdan in nisem vedel, kdo so vsi okoli mene. Sestra ima tri otroke, ki so že odrasli v prave velikane, nisem jih spoznal, dokler se niso predstavili. Odpravil sem šoferja, ki je že težko čakal na obljubljena dva dolarja. Sestra mi je takoj povedala, da je ta šofer oderuške sorte in da ima tri avtomobile. Pa jaz se za to nisem dosti zmenil, srečen sem bil, da sem spet doma. Lahko si predstavljate, kako je to, ko si po tolikih letih spet med svojimi.
Toliko vprašanj je bilo, da nisem vedel, komu naj odgovorim. Moram vam še to napisati, da so mi otroci pripovedovali kasneje, da sem prispel kot sv. Miklavž. Seveda žepe sem imel res napolnjene, ker sem jih imel veliko za obdariti. Mojih bližnjih in daljnih sorodnikov je okoli šestdeset. Prišel je čas počitka, res sem bil že zmučen od poti. Danilo se je že, ko smo legli. Komaj sem malo zadremal, me je že nekdo budil. Bil je moj naj-(Dalje na 3. strani)
XMEKISka DOMOVINA,



KRALJ GORA
EDMUND ABOUT

Našel ga je na Washingtonovem trgu vsega upognjenega, z rokama v hlačnih žepih pred neko hišo, ki je gorela. Viljem ga je potrkal po rami; obrnil se je.
“Ti si!” je rekel. “Dober dan, Bill! slabo si naletel, moj otrok. Vidiš požar, ki me bo uničil! imel sem štirideset tisoč dolarjev v hiši; rešili pa ne bomo niti ene vžigalice.”
“Kaj boš naredil sedaj?” ga je vprašal potrto otrok.
“Kaj naj napravim? Sedaj je ura enajst, lačen sem in v mojem hlačnem žepu mi je ostalo nekaj zlata; povabim te na kosilo.”
Haris je najbolj živahen in najbolj eleganten človek, kar sem jih kdaj spoznal; njegov obraz je bled, čelo visoko in oči so svetle in ponosne. Ti Ameri-kanci niso nikdar niti hudobni, niti grdi in veste zakaj? Zato ker se ne dušijo v jezikih ozke civilizacije; za šolo imajo prosti zrak, za učitelja vajo in za hrano jim služi prostost.
Nikdar nisem pričakoval bog-vekaj od g. Merinaya; Giacoma Fondi j a sem opazoval z brezbrižno radovednostjo, mali Viljem Lobster mi je vzbujal zanimanje srednje vrste; toda za Harrisa sem občutil prijateljstvo. Njegova odkrita osebnost, njegove preproste navade, njegov ognjevit, a pri vsem tem uljuden značaj, privlačnost njegove dobre volje in ogenj njegovih čuvstev, vse to me je privlačilo tembolj, ker jaz sam nisem ne ognjevit, ne strasten. Mi ljubimo okoli nas to, kar pogrešamo v nas samih. Giacomo se je oblačil belo, ker je bil sam črn, jaz sem častil Amerikance, ker sem sam Nemec.
Kaj je Grčija pravzaprav, o tem sem še zelo malo vedel po štirih mesecih svojega bivanja v Grčiji. Ničesar ni lažjega kot to, da bivaš v Atenah, pa se ne zanimaš za naravne lepote dežele. V kavarno nisem hodil, Pandore nisem bral, niti Minerve, niti kakega drugega domačega časnika; gledišč nisem obiskoval, ker imam občutljiva ušesa in me en sam napačen glas krutejše rani kot udarec s pestjo: zato sem živel doma s svojimi gostitelji, s svojim herbarijem in z Johnom Harrisom. Lahko bi se bil predstavil na dvoru, ker sem imel diploma-tični potni list in pa zaradi svojega službenega značaja. Oddal sem svoj list dvornem mojstru in veliki gospodarici in lahko sem računal, da dobim povabilo na prvi dvorni ples. Za ta slučaj sem imel pripravljeno lepo rdečo suknjo, vezeno s srebrom, katero mi je prinesla moja teta Rosenthaler na predvečer mojega odhoda. Spadala je k uniformi njenega pokojnega moža, ki je bil preparator prirodoslovja na filomatičnem zavodu v Min-denu. Moja dobra teta, ki je bila žena velikih misli, je vedela, da je uniforma dobro sprejeta v vsaki deželi, zlasti še, če je rdeča. Moj starejši brat je pripomnil, da sem jaz večji od mojega strica in da rokavi njegove suknje ne segajo niti do konca mojih spodnjih lakti; toda papa je živahno odgovoril, da bo srebrna vezenina oslepila ves svet in da princezinje ne ogledujejo tako od blizu.
Toda žalibog, dvor ne pleše celo sezono. Zimsko veselje je tvorilo takrat cvetje breskev in limon. Le z negotovostjo se je govorilo o plesu, ki naj bi se vršil 15. maja; bile so to samo
lep, ne posebno bogat; podoben e vreči, ki jo hitro izpraznimo. Kraljevi vrt nudi več virov; nek inteligenten Francoz je zbral tu vsa rastlinska bogastva dežele od otoških palm do kamenokreč iz rta Suniuma. Prebil sem tu lepe dneve sredi rastlinstva g. Bareauda. Vrt je dostopen javnosti samo gotove ure; toda govoril sem grški s stražnikom in iz ljubezni do grščine mi je dovolil vstop. G. Bareaud se ni dolgočasil z menoj; vodil me je povsod okrog iz radosti, da je lahko govoril o botaniki in da je govoril francoski. V njegovi odsotnosti sem poiskal nekega velikega suhega vrtnarja, ki je imel škrlatastordeče lase in katerega sem izpraševal nemški; dobro je, če je človek poliglot.
Vsak dan sem nekaj časa nabiral rastline v okolici, toda nikoli nisem šel tako daleč, kot bi bil rad: tolovaji so taborili okoli Aten. Jaz nisem lenuh in potek te povesti vam bo dokazal, da ljubim življenje. To je dar, ki sem ga dobil od svojih staršev; hočem ga ohraniti, kar najdalj e mogoče in se pri tem spominjati svojega očeta in svoje matere. Meseca aprila 1856. 1 je bilo nevarno zapustiti mesto; bilo je celo neprevidno, stanovati v njem. Nikdar se nisem sprehajal po pobočju Lycabet-e, ne da bi mislil na ono ubogo gospo Darand, ki je bila oropana ob svetlem dnevu. Griči Dafne so me spominjali obglavljenja dveh francoskih častnikov. Na poti v Pirej sem nehote mislil na tisto četo tatov, ki se je sprehajala okoli v šestih kočijah, kot bi bila kaka poroka in ki je streljala na potnike med hišnimi vrati. Pot v Pentelikon me je spominjala na ujetništvo kneginje Plaisance; ali na še čisto novo povest o Harrisu in Lobsterju. Vračala sta se iz sprehoda na dveh perzijskih konjih, ki sta bila Harrisova last; padla sta v zasedo. Dva tolovaja z bodal v rokah sta ju ustavila sredi mostu. Gledala sta okoli sebe in sta videla spodaj v soteski kakih dvanajst roparjev, ki so bili oboroženi do zob in so varovali kakih petdeset ali šestdeset ujetnikov. Vsi, ki so šli tu mimo, po solnčnem vzhodu, so bili izropani in potem zvezani, da nihče ne bi mogel uteči in obvestiti potnikov. Harris je bil brez orožja kot tudi njegov nečak. Zato mu je rekel angleški: “Vrziva jim naš denar; za dvajset dolarjev se nihče ne pusti ubiti. Tolovaja sta pobrala novce, a nista izpustila vajeti; pokazala sta v sotesko in dala znamenje, da je treba stopiti raz konj. V tem trenutku je Harris izgubil potrpežljivost; jezilo ga je, da bi bil ujet; on namreč ne živi v koži, iz katere se delajo jermena. Pogledal je malega Lobsterja in v istem hipu sta padla zaporedoma dva udarca kot dva kola po glavah tolovajev. Viljemov na sprotnik se je zvalil na hrbet in je izpustil pištolo; Harrisov pa, ki je bil vržen z večjo silo, je letel čez orgajo in padel v sredo svojih tovarišev. Harris in Lobster sta bila že daleč, stiskajoč svoje konje z ostrogami. Četa se je dvignila kot en sam mož in je streljala iz vseh svojih pušk. Konje so sicer ubili, jezdeca sta se oprostila iz sedla, letela peš in obvestila orožni-štvo, ki se je podalo na pot naslednji dan zjutraj.
Naš izvrstni Kristodil je spre-iel z resnično žalostjo vest o
Zopet v svoj rodni kraj
(Nadaljevanje z 2. strani)
mlajši brat, katerega nisem videl 22 let. Prišel je iz Domžal, mojega rojstnega kraja, in se na poti v službo oglasil. Bil sem še napol v spanju, tako da najmlajšega brata še dobro' nisem videl, ko mi je zašepetal na uho: “Jaz sem tvoj brat, ali me ne poznaš?” Bil sem še ves omotičen, saj sem spal komaj poldrugo uro v rodni domovini in so mi motorji letala še brneli po u-šesih. Brat pa je že stekel po stopnicah in mi zaklical: “Vidimo se popoldan doma.”
Ves omamljen sem vstal, skozi okno pa je posijalo lepo, zlato jutranje sonce, ki se ga kar nisem mogel nagledati. Nagnil sem se skozi okno in reči moram, dragi čitatelji, da tako krasnega jutra že dolga leta nisem dočakal. Na levi strani se je napol v megli dvigala mogočna Šmarna gora, na desno ob vznožju pa vas Rašica, ki so jo Nemci leta 1941 do tal požgali, ker je nudila partizanom prvo zatočišče. Dalje pod Rašico se je raz-giinjal zeleni gozd prav do Čer-nuč. Ko sem občudoval to božjo lepoto, sem čul šumenje valovite Save, ki je ravno takrat zelo narasla in poplavljala.
Tako je bilo moje prvo jutro v prelepi Sloveniji. Svak mi je dal na razpolago svoj majhen Fičo, kakor imenujejo majhne avtomobile italijanske znamke Fiat, ki jih izdelujejo v Jugoslaviji. Tako je šla moja pot dalje proti Domžalam, tam je moj rojstni kraj in sem ga tako zelo želel zopet videti. Moja prva pot je bila na Goričico, tam stoji prelepa cerkvica, v kateri sem bil krščen, zahvalil sem se vsemogočnemu Bogu za srečno pot in vse drugo. Moji starši kakor tudi več drugih članov naše družine so pokopani na novem pokopališču. Prižgal sem sveče, ki sem jih s seboj prinesel in sem v duhu zopet bil z njimi. Pokopališče je lepo urejeno.
Zdaj pa proti domu, dobro sem moral paziti, da nisem zgrešil naše stare bajte. Vse naokoli je na novo pozidano. Že od daleč pa sem videl slavoloke in zastave pri vhodu na domače dvorišče. Zdaj pa sem se domislil, zakaj se je mlajšemu bratu tako mudilo, ni šel na delo, ampak domov, da je to vse pripravil. Tudi domžalska muzika me je pričakala. Zbrali so se vsi moji, kakor tudi sosedje in več molih šolskih prijateljev. Vse to presenečenje mi je pripravil moj mlajši brat. Muzikantje so mi zaigrali dobrodošlico, mene so pa kar prenašali po dvorišču. Toliko rokovanja, toliko objemov, otroci bratov in sester, katerih nisem nikoli videl, so vsi prišli. Ne morem vam popisati kako lepo je, če se po tolikih letih spet srečaš s svojimi ljudmi in znanci.
(Dalje prihodnjič)
M. P.
V Dominikanski republiki gospodarstvo naglo peša
SANTO DOMINGO, Dom, rep. — Amerika je do sedaj poklonila Dominikanski republiki v eni ali drugi obliki že nad $80 milijonov, povrhu pa nosi še stroške za čete OAS, kar nanese $10 milijonov na mesec. Vse to pa se dominikanskemu g o spodarstvu nič ne pozna. Dominikanska narodna banka je dejansko v kon-kurzu, državne sladkorne tovarne pa imajo že nad $80 milijonov dolga.
Domači dominikanski kapital beži iz dežele, za njim se pripravlja na odhod tudi ameriški. Brezposelnost še zmeraj raste, je dosegla že 35% vsega dela zmožnega prebivalstva. Vsi so prepričani, da bi sedanji režim padel tisto uro, ko bi čete OAS zapustile deželo.
Vse to ne spametuje dominikanskih politikov. Ker je predsednik Garcia pregnal generala Wessina, zahtevajo sedaj desničarski politiki in generali, naj prežene še levičarskega vojaškega voditelja polkovnika Caama-no, ki je sedaj
Večjih nemirov ni, zato pa so stalni incidenti v vseh večjih mestih. Tu pa tam se končajo tudi s prelivanjem (krvi in smrtnimi žrtvami, pa je javnost na to že navajena in se radi njih nihče ne razburja.
Prebivalci v Vietnamu čutijo vojno zmeraj bolj
SAIGON, J. Viet. — Naše civilne in vojaške kroge zanima zmeraj bolj vprašanje, kaj pravi vietnamsko prebivalstvo k sedanji vojni vihri. Poročila, ki jih dobivajo, nimajo navadno ničesar skupnega. Nekje so prebivalci prestrašeni in se bojijo še hujših časov, drugje so obupani in apatični, drugod so zopet zmešani in ne vedo, kam bi se skrili. Celo lokalni voditelji ne morejo dognati, kaj ljudje mislijo. Vse je namreč postalo skrajno nezaupljivo, celo o svojih skrbeh in težavah se mnogi bojijo razgovorov.
Budistični in katoliški voditelji opozarjajo, da bo hujše vojskovanje moralo roditi tudi sla-
be posledice. Ljudje se ne bojijo v vladni službi, toliko bombardiranj iz zraka,

i A. Brofman DepL Store
6806 St. Clair Avenue — Phone EN 1-0150
■
S
[ Naznanjamo,
da imamo v zalogi:
popolno izbiro jesenskih in zimskih oblačil za moške, ženske in otroke, ženske obleke po najnovejši modi in krojih,
tudi manjše mere za deklice in punčke, za žene priljubljene polovične številke.
ZIMSKI JOPICI, ri rTTERJI IN ŠPORTNA OBLAČILA v- . VSO DRUŽINO
Na izbiro so krasni vzorci za bodoče praznike. Oblačila vseh popularnih vrst po zelo nizkih cenah.
KUPUTE SEDAJ, ZGODAJ, DOKLER JE ŠE VEČJA IZBIRA
Ce želite, Vam shranimo odbrane kose po našem načrtu. DAJEMO IN ODKUPUJEMO ZELENE EAGLE ZNAMKE
Za vsako blago jamčimo in povrnemo kupnino.
rnaiiBBHinRBBnanaiaanaBaMflSHH»aDMHa*HMBnHBaH»aiHBi
MODE! MEAT MARKET
610 East 200 Street EUCLID, OHIO, 44119 - KE 1-7447
ima vedno na prodaji: odlične RIŽEVE in KRVAVE KLOBASE, prekajene in sveže MESENE KLOBASE, raznovrstno SUHO MESO, domače KUHANE SALAME, domače zelje in repo. KVALITETNO SVEŽE MESO. FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika
Odprto vsak dan od 8. do 6. zv, v sredo od devetih do dveh.
mestne čenče, katere so potrje-'usmrtitvi obeh konj; toda niti
vali nekateri napol uradni čas- besedice graje ni našel za ubi
niki, toda na vsak način je bilo treba računati ž njim.
Moje študije kot tudi moje zabave so le počasi napredovale. Dodobra sem spoznal atenski rastlinski vrt, ki ni ne posebno
jake. “Kaj hočete,” je rekel^ s prekrasno dobrodušnostjo, “to je njih posel.” Vsi Grki so nekoliko mnenja našega gostitelja.
(Dalje prihodnjič!
------o------
večji strah imajo pred artilerijskim streljanjem, ki menda dela več škode civilnemu prebivalstvu kot bombardiranje iz zraka. Odnosi med prebivalstvom in partizani se niso dosti spremenili, Zdi se pa, da se ljudje partizanov zmeraj bolj bojijo in da jim ni do iskrenega sodelovanja z gverilci. Zato se partizanom tudi ni posrečilo, da bi organizirali demonstracije za konec vojskovanja.
večkrat nevarnejše bojevnikov.
od rdečih
MALI OGLASI
V najem
Oddam stanovanje spodaj na S07 E. 70 St. 5 lepe čiste, velike sobe, kopalnica, plinski furnez, klet, odrasli mirni družini. Najemnina zmerna. Anton Ogrinc, 6414 St. EN 1-3716.
-(231)
Kongoški predsednik Mobutu zaprisegel novo vlado
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Čim je kongoški parlament izglasoval zaupnico novemu kabinetu ministrskega predsednika Mulambe, je Mobutu vse ministre takoj zaprisegel. Ministrov bi moralo biti 22, pa še niso vsi imenovani. Mobutu se je namreč postavil na stališče, da mora vsaka med 22 kongoškimi provincami biti zastopana v kabinetu po svojem ministru. Dve provinci se še prepirata, koga naj bi poslali v vlado.
Mobutu je dalje dal obema skupinama, ki sta se preje borili za oblast, po 12 mest v kabinetu. Tako ima Čombejeva stran ka Comeco 12 ministrov, Kasa wubujeva FDC pa isto število. To naj bo po Mobutujevemu mnenju “vlada narodne edinosti”. V resnici je pa to precej pisana tovarišija, ki bosta v njej po svoje rovarila Čombe in Ka-sawubUj akoravno nista člana kabineta.
Vsekako pa je sedanji poskus Mobutu j eve politike za Kongo nekaj novega in mu vsaj načelnih simpatij ne manjka.
E. 71 St.
1081, stanovanje v najem, 5 sob, 2 spalnici. Kličite VI 3-8033.	(x)
Opremljene sobe v najem
Štiri sobe za 2 samca; furnez in vse udobnosti, lastna kopalnica. Na 1142 E. 66 St. V soboto od. 2. do 4. ure bom tam. Kličite '731-1396.	(232)
V najem
Oddamo 4 neopremljene sobe in kopalnico odraslim. $35.00. Vprašajte na 1334 E. 55 St.
(234)
Katoličani in presbiteri-janci naj bi imeli skupne molitvenike?
PHILADELPHIA, Pa. — Na pobudo posebne komisije ZN so se poleti sestali delegatje katoliške in presbiterijanske Cerkve v Philadelphiji, da se pogovorijo o skupnem molitveniku. Z o-beh strani je prišlo po 15 teologov, ki so skušali najti podlago za skupen molitvenik. Na zadnji dvodnevni seji so našli skupno osnovo za besedilo molitvenika.
Podlago bodo še temeljito preštudirali in predelali. Upajo, da bo skupno besedilo obdelano že do januarja, koncem maja bodo pa odločilni pogovori, ali besedilo odgovarja potrebam obeh verskih skupnosti. Ako bo besedila načelno odobreno, ga bo s katoliške strani morala odobriti še konferenca vseh ameriških škofov, odnosno tisti škofje, ki bodo od konference pooblaščeni za to delo.
V	najem
4 sobe zgoraj z gorkoto in kopalnico $60.00; tudi 4-sobno stanovanje v kleti z gorkoto in kopalnico na 1122 Ansel Rd. $45. Kličite KE 1-1291.	—(232)
V	najem
Oddamo 5-sobno čisto stanovanje, spodaj, na 6906 Bayliss Ave. Kličite HE 1-5804.
(232)
Naprodaj
hiša pet sob na 1034 E. 70 St. da se uredi zapuščina. Za hitro prodajo $6500 ali dajte ponudbo. Kličite 431-6031 Mrs. Bednafz ali HE 1-1773 Mr. Zorman.
(232)
Vila naprodaj
V Ribnici na Dolenjskem je naprodaj moderna enodružinska vila z lepim vrtom po zmerni ceni. Zelo primerno za družino upokojenca. Kličite 432-0484 po 6. zvečer.
—(19,26,29,30 nov. 1 dec)
V	najem	ua
Oddam 4 lepe, čiste, venso
sobe, zgoraj na 907 E. 70 St. Kopalnica, plinski furnez, klet, odrasli mirni družini. Najemnina zmerna. Anton Ogrinc, 6414 St.'tlair Ave. EN 1-3716.
________________________-(231)
Gostilna naprodaj
D-5 licenca; na St. Clair Ave. Kličite 361-9686.	(233)
Kače nevaren sovražnik v Južnem Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — Armadni inženirji v Južnem Vietnamu trijo, da so vročina, pesek, prav posebno pa kače, med njimi so posebno nevarne kraljevske kobre, gadi in razne vrste pitonov,
Ženske dobijo delo
Cook Wanted
Experienced cook wanted for restaurant. Call LO 1-7195.
(231)
Delo za žensko
Iščemo žensko, 30 do 40 let stara, za čiščenje 1 ali 2 dni v tednu. Mora govoriti angleško. Nič otrok. Kličite po 5. uri FA 1-0313.	(231)
V najem
Oddamo 6 sob zgoraj, na 1248 E. 79 St. Nič otrok. $65. Vse na novo dekorirano.	—(231)
Lastnik prodaja
25635 Chardon Rd. zidan in lesen bungalow, 3 spalnice, 2 kopalnici, predeljena klet, priključena 1% garaža krasno vsajeno, 75 x 200 čev. lot. $22,-500. Kličite 261-0550.
(233)
Avto naprodaj
Ford 1965 Galaxie, convertible, full power, A-l stanju. Kličite 531-5568.	(233)
MAL) OGLASI
V najem
Oddamo 6 opremljenih sob, popolnoma moderno, blizu E. 74 St., in St. Clair Ave. Kličite KE 1-7542.	(231)
SKOZI ZOBE — Lynda Curran iz Ithace. N'T-verige na nekem tovarniškem stroju.
gleda skozi zobe močne pogonske
Rudy Ujcic Construction
Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuhinje-kopalnice-razv. sobe-verande in pritiklin,e.-GRADIMO NOVE HIŠE!
1G115 Parkgrove Ave. 531-4664 Clev. 10, Ohio
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
V najem
Oddamo 4 sobe s kopalnico na E. 61 St., med Bonna in Glass Ave. Kličite UT 1-9947. ___________________ (231)
Hiša naprodaj
Enodružinska 6-sObna hiša. aluminijaste strani, nova streha, obita kuhinja in kopalnica, preproge, hiša v izvrstnem stanju. Blizu 3 šol, cerkve in trgovin. V Collinwoodu na 1110 E. 146 St. Kličite lastnika 261-3082 za sestanek. Dajte ponudbo, se lahko takoj vselite.
(234)
Pohištvo naprodaj
Za 3 sobe, tudi plinske peč in hladilnik v dobrem stanju. Tudi 5 sob se odda. Kličite KE 1-5215 ali KE 1-4230.
“Obtožnica visoko častite duhovščine in več katoliških prebivalcev mesta Pechlarna proti gospodu Veldemdorffu, nekato-liškemu deželanu, ki se je vložila in predložila redovito gospodom v Bogu duhovnim itd. komisarjem, ki so jo vzeli na znanje.”
Spis je komaj prišel izpod peresa. Napisala sta ga bila doktor Rosenthal in doktor Burg-hof. Izčrpal je vse; vseboval je najhujše in najnedolžnejše, da, marsikaj, kar je bilo manj važno, je bilo popisano natančneje kot pomembno gradivo. Komisiji v tem oziru ni bilo očitati s pogansko zmerjalno besedo: Deus magna curat, parva negli-git. (Bog se briga za veliko malenkostno zanemarja).
Poleg hujskajočih spisov Sau-berta in Hoeja in najhujše obsodbe vredne nemške biblije doktorja Lutra, ki jih je Vel-demdorff sejal po deželi, se je omenjal Komenskega slikani abecednik njegove nečakinje in norimberška knjiga modelov njegove žene. Po vrsti je nato prišel nesramni “Jožef v Egiptu”, ki je v svojih drzkih vrsticah nesramno smešil svetnike, Mater božjo in duhovnike, psom Kleslom. Zločin je pomenilo, da je razpršil procesijo na cvetno nedeljo, in drug zločin, da je nosil izzivač hugenotski klobuk.
Kdor se je hotel smejati, se je mogel pošteno. Smejal se je res tudi mladi obtoženec, ki je sedel nemarno plemiški, z roko na kolenih, z očmi sam Bog ve kje; večkrat se je glasno zasmejal in s tem ogorčil v Bogu duhovne gospode. Drugič zopet je grbančil čelo;... lepo so ga že zamrežili, vsako besedo, vsak korak so izvohali in nabreknili
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — MALE
MACHINISTS
(QUALIFIED)
$3.60 PER HOUR PLUS NIGHT PREMIUM No age limit. Unusual opportunity. Free medical, surgical and life insurance. Paid pension plan and lunch period. Paid holidays and vacation. Steady employment. No job shop.
Contact Mr. Alexander
Bellwood, Illinois LI 7-7700
(231)
FEMALE HELP
KEYPUNCH OPERATORS
Experienced operators for full time, part time, and Saturdays. Top Starting Salary. Regular increases. Pleasant working conditions, Liberal Company benefits.
J. C. Penney Co.
MONDAY THRU FRIDAY 9 A.M. to 5 P.M.
' '*1
9933 Lawler, Skokie, Illinois 679-2000
Across from Old Orchard shopping center on the new Westmoreland just off Edens Expressway.
(231)
v zločin; pa se je vzravnal visoko in jih pogledal z bliskom svojih sinjih oči — raztrgal bom to mrežo, boste že videli, kako bom odgovoril.
Začelo se je podrobno izpraševanje. Zopet sprašuje Wind-hag, železni Rimljan z železnim glasom: — “...Ali ste hranili na svojem domu prepovedane knjige, kot so Durrnbacher, Ge-rengel in spisi hereziarhovi? Ali ste res take knjige delili tudi med ljudi?”
“Delal sem to; — knjige niso slabe, marveč izvrstne; božja svetla beseda in besede mož so, ki so gotovo bolj svetle ko marsikateri katoliški doktorji.”
“Vaš popče Durrnbacher da prekaša celo svetega Tomaža?” je dejal opat Matej in se mirno smehljal. “Vedno slišimo in se naučimo še kaj novega. — Gospod baron, vprašajte ga, ali je bral reskripte, kjer se prepovedujejo krivoverski spisi!”
“Ali pozna gospod Veldern-dorff mandate zoper krivoverske spise, n. pr. mandat de anno 1640?”
“41,” je popravil Matej tiho.
“Da, 41,” je ponovil Windhag in še namrdnil. “Nadalje generalni mandat de anno 1646 in reformacijski patent de anno 55 in od preteklega leta?”
“O, seveda, poznam vse to! Cesar Maks je prepovedal Ede-rja, katerega vi častite. Dunajska knjižna cenzura je sleparija dvornih svetnikov in rimskih prelatov.”
Žile na čelu so nabreknile dvornemu svetniku Nj. Veličanstva; ves srdit je vzrojil: “Ne pripustim, da bi blatili naše naj-svetejše institucije, še eno tako besedo, pa spregovorim drugače z vami!”
“Nisem vedel,” je odvrnil Jese, “da je indeks zakrament.”
“.. .Dali ste sramoteče ime vašem psu po prečastitem in blaženem kardinalu Kleslu. Je li to res?”
“Je, res sem to storil.”
“Dati ime velikega in svetega moža, ki vrhu tega počiva že v grobu, umazanemu ščenetu! Ali vas ni sram take podlosti?” “Moj pes ni nikako umazano ščene; čistokrvne angleške pasme je. Saj je mnogo psov, ki jih kličejo za Brandla; ta pa je bil župan v Amstettenu, zakaj se ne bi eden imenoval Klesel? Če je bil Klesel v resnici velik mož, ga to poimenovanje ne sramoti’; pa ni bil, marveč samo velik
zvijačnež.”
Tako se je nadaljevalo izpraševanje, dvoboj svoje vrste; stari inkvizitor je divjal z mi-notavrsko jezo v svojem labirintu paragrafov, in mladi Tezej, katerega je hotel pohoditi, ga je vedno zopet treščil po glavi.
Komisarji so pazljivo sledili dvoboju, čigar konec je bil sicer že vnaprej določen. Mladenič je bil izgubljen, če bi bil tudi zmagal.
Najbolj pazljivo sta poslušala opat Matej in pater Maury. Poslušala sta s kaj različnimi občutki, opat tako, da je v svojem srcu drzkega fanta vedno manj prizanesljivo obsojal, rektor, da ga je vedno prisrčneje obžaloval. Opat je bil svet mož; zato sp ga razburjale psovke, ki jih je evangeličan venomer vpletal v svoj zagovor... Opat pa je bil tudi prvi učenjak v Avstriji, samo šolnik sicer, a prvi. Zato sp ga kačile bravurade mladostnega fanta, ki jih je poslušal konzistorij tako pazljivo kakor prepovedi izbranega pridigarja. Žalile so njegov učenjaški ponos, ne da bi si bil sam to priznal: Človek ostane človek, doktor ostane doktor, in lepa ženska ni tako ljubosumna na drugo kot veliki doktor na novo zvezdo, ki grozi, da bo njegovo zatemnila.
Vse drugačne občutke je imel pater Maury. Tudi on je svet mož; tudi on je stopil v dvorano poln nejevolje nasproti hudobcu, ki je hotel tri vasi pripraviti do odpada. — Mož je res pobožen, a prihaja iz šole, od otrok. Ko je zagledal zločinca v njega plavolasi mladosti, lepo rastle-ga, s plemenitim, lepim obličjem, s sinjimi očmi, iz katerih pogleda zdaj angel, zdaj pa hudič — a srčkan je ta hudič — tedaj se je ogrelo srce staremu otrokoljubu in mladinoljubu in si je mislil: “Ljubi Bog! Kako dolgo pa je temu, da je sedel mladenič v kolegiju! Morda dve leti ali kvečjemu tri. Bog ve, kakšne slabe, brezvestne učitelje je imel, ki so ga zapeljali s svojimi hujskajočimi besedami in skvarili njegovo čisto in dobro dušo!”
Nato se je začelo izpraševanje in tedaj si je mislil Maurus: To je hud krivoverec. Pa se vsaj pokaže, kar je. Ne krije se, kakor sb se Leiseriški! — Dobra glavica, spreten govornik! — Siromak, pa tebe bomo morali izgnati! Ko bi te mogel pridobiti za našo sveto cerkev — o to bi mi bilo ljubo! V veliko večjo čast katoliški Avstriji je pač plemenit izpreobrnjenec kakor siromašen izgnanec. Že pre-nekaterega krivoverca srnjo spreobrnili; uganjali so hujše reči ko ta. Ludovicus iz Einsied-la je z bogokletnimi burkami na veliki petek oskrunil procesijo v Ingolstadtu, deset let kasneje pa je že šel kot karmeli-čanski brat s prav tisto procesijo in nosil težek križ na ramah
za pokoro. — Kaj to, če je Jese sin furije iz Oedta? Kuefstein je prisegel v svoji slepoti večno sovraštvo nam jezuitom in imenoval svojega sina Gotthilf, kar pomeni: Bog, pomagaj lutrov-stvu proti papeštvu; in zdaj posluša pater Gotthilf spoved svojega starega očeta in ga blagoslavlja na čelo; —- pri Bogu ni nič nemogočega! — Tako je pletel stari duhovni svoje misli naprej, naslanjajo glavo na roko, in posluhnil le tedaj, kadar je nadomestil zvočni glas obtožen-čev zagrljeno in grgrajočo besedo zaslišujočega ga komisarja.
“ .. .Najhujše, česar vas dolže! — Opravljali ste evangeljske obrede. Dali ste se tukaj poročiti lutrsko in sprejeli obhajilo po krivoversko. Vzdržujete krivoverskega predikanta. Vse to je prepovedano po reformacijskem patentu de anno 1625, ediket de anno 52, odprti patent anno 38, glede predikantov zelo strogo z generalnim mandatom de anno 27. Nepokorneže sodi deželsko sodišče.”
“Prav, tako je z menoj. Pa se tolažim spričo tega. Prvi kristjani so pod cesarjem Neronom napravili prav tisto. In papisti na Angleškem tudi pod kraljico Elizabeto. Tiste, ki so bili mnogi med njimi samo intrigantje, močno častite in jih imenujete svetnike, nas pa sujete in zmerjate; zakaj taka dvojna mera?”
“To je sofistika!” je dejal opat
Matej umerjeno, vendar z jeznim pogledom. “Primere, ki jih navajate, šepajo na vseh štirih nogah. Ali je zlato medenina, je li vera isto ko nevera?”
“Kaj pa je nevera? Ali je vera v Kristusa in njegovo besedo, ali pa je Marijino malikovalstvo?”
“Kaj si znorel?” je skočil pokonci Windhag in izbuhnil oči.
“Prav pri čisti pameti sem, a gospod, se mi zdi, da je zmešan, ker ne ve, kako se govori med vitezi!”
“Tak predrzen fantalin pač ne zasluži drugega kakor klofuto.”
“Zelo mi vas je žal, gospod Enzmuller!”
“To je že preveč,” je zaklical rektor. “Pomislite, gospodje, kje ste?”
“Zaključite izpraševanje!” je zapovedal z močnim glasom Matej. “Zadnje pa, o malikovalstvu, zapišite točno v protokolu. Priče naj vstopijo!”
Windhag jih je poklical v dvorano, meščane in kmete iz Starega Pechlarna in okolice, in nekaj kmetov iz Melškega in iz Krummnussbauma. Prišli so, nerodno stopaj e drug za drugim, vedno več; dvorana se vedno bolj polni, postane temna kakor nebo, kadar se bliža nevihta; postavili so se, kakor jim je pokazal baron, tiho mrmraje, na levi od konzistorija, in so stali tu z bolščečimi očmi, a vendar grozečimi obličji in
HOLMES AVL MARKET
Tudi letos, kakor vsa druga leta, imamo polno zalogo svežega in prekajenega mesa in vseh vrst grocerije po zelo zmernih božičnih cenah!
Sprejemamo naročila in pošiljamo po pošti tudi izven mesta!
151j}8 Holmes Ave.	Liberty 1-8139
Cleveland 10, Ohio


GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers

UMETNOST! — Obiskovalec Muzeja moderne umetnosti v New Yorku se je ustavil pred sliko R. Mo-therwella “Elegija španski republiki”. Bila naj bi primer abstraktnega ekspresionizma.
slaboten vonj po senu in hue-vih, ki ga je njihova obleka vedno polna, je začel vedno močneje zaudarjati v dvorani.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Največ je petrolejsko polje
F O R T W O E R T H, Tex. — Vzhodno teksaško petrolejsko polje je naj večje in naj bogatejše v vsej deželi. Iz njega pride pov-pi-ečno vsak 14. sod vsega petroleja, ki ga pridobe na svetu.
H
. .
V BLAG SPOMIN
OB OSMI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Anton Grdina
ki je zaspal v Gospodu 1. decembra 1957.
i
Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Tebe pa vedro je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori.
Žalujoči ostali:
SINOVI in HČERE SNAHE, ZET, VNUKI
Cleveland, Ohio, 1. decembra 1965.
'JI
/•'m

NAZNANILO IN ZAHVALA
V žalosti naznanjamo, da je dne 1. novembra 1965 v Gospodu preminul naš preljubi oče in stari oče
George Bajnich (Bajnič)
Pokojni je bil rojen dne 15. aprila 1882 v Samoboru ra Hrvat-skem, Jugoslavija. V Ameriko je prišel leta 1902.
Pokopali smo ga dne 4. novembra na pokopališču Kalvarija. Pogrebne svete obrede je opravil v pogrebnem zavodu in na pokopališču Rev. Victor Cimperman, ki je za pokojnega tudi daroval slovesno pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Vida.
Naj prejmeta našo naj iskrenejšo zahvalo Rt. Msgr. Louis Baznik, ki je pokojnemu podelil svete zakramente in ga pripravil za srečno zadnjo uro, in Rev. Victor Cimperman za vso naklonjenost in tolažbo pri pogrebu.
Zelo smo hvaležni društvu Sv. Nikole HBZ št. 14 za lepo počastitev pokojnega člana, zlasti tistim članom, ki so nosili krsto, dobrim sosedom, ki so zbrali sklad za venec in sv. maše, zlasti Mrs. Ana Podnar in Mrs. Rose Česnik, ki sta zbirali, kakor tudi vsem drugim, ki so darovali za svete mače, poklonili cvetje in vence ali dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Hvala najlepša vsem, ki so prišli kropit ali se udeležili pogreba, najlepša hvala za vse izraze sožalja in vso ljubeznivo pomoč v urah največje žalosti.
Iskreno priznanje in zahvalo naj prejme Grdinov pogrebni zavod na St. Clair Ave., ki nam je ljubeznivo in skrbno uredil vse pogrebne priprave in odlično izvedel pogreb.
Njegovi blagi duši daj Bog svoj nebeški raj.
Žalujoči:
ANN STRAGISHER, hči	JOSEPH, zet
Vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje.
Cleveland, O., 1. decembra 1965.__________________________
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAS LJUBLJENI SOPROG IN OCE
Frank Zajc
Umrl je dne 1. decembra 1964.
Ura slovesa pred letom je bila, težke ločitve spomin se budi, ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori.
Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas, kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas.
O Jezus, neskončna dobrota, daj, da je njegova duša deležna zaklada Tvojega neskončnega zasluženja!
Žalujoči:
soproga JOSEPHINE, sin FRANK in ostalo sorodstvo.
Cleveland, O., 1. decembra 1965.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
priredi
KONCERT
v nedeSjo, 5. decembra ISIS
V SLOVENSKEM DRUŠTVENEM DOMU (A. J. C.) na Recher Ave.
Pričetek ob 4. uri popoldne.
Po koncertu domača zabava in ples. IGRALA BO GRABNERJEVA GODBA. Občinstvo je vljudno vabljeno!