Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejciuan velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en tuesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta fi ((ld., za četrt leta 8 *ld., za en mesec 1 »ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamazno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in (¡¿špedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša tiskanji se cena pri Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednifitvo je v Semeniških ulieah h. it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \,6. uri popoludne. I^tev. I • >. V Ljubljani, v petek 18. januarija 1889. X^etaiilv XYII. „Laib. Scliiilzeitimg" in ^Schundliteratur". Pod naslovom „Schundliteratur" zagnalo se je glasilo nemškega „Kranjskega učiteljskega društva" v 24 štev. dne 25. grudna minulega leta v naš list ter ga obsulo z izrazi, kakoršnih ne čitamo v najslabšem zakotnem lističu. „Laib. Schulzeitung" namreč piše v imenovani številki, katero smo slučajno dobili v roke, o neki knjižuri, ki je izšla v slovenskem prevodu 1. 1886, mej drugim to-le: „Wie die Arbeit, so der Lobn." Diese sogenannte Erzählung wurde vor einiger Zeit itn „Slovenec", Organ der Geistlichkeit, folgondermassen begutachtet: „Für uusere Jugend erschien ein neues „Buch" (?!): „Wie die Arbeit, so der Lohn, deutsch von Max Kümmel, übersetzt von Ig. Hladuik. Wir be-grilssen es mit Freuden und empfehlen es zum ileissigen Ankaufe. Dem Herrn Verleger aber wünschen wir den besten Erfolg." Naravnost rečemo, da se nam je zdela drznost, s katero postopajo ljubeznjivi naši nasprotniki, prevelika. Ne bi se pečali z imenovanim listom, a da tudi naše občinstvo ve presojati skoke naših ne-spravljivih n e m š k o - kranjskih, š u 1 v er e i n s k i h in protestanških učiteljev, ki se skrivajo za ta list, podali smo čitateljem označeni sostavek ter prepuščamo sodbo o njem vsem razumnikom, da si bodo vedeli na podlagi tega razložiti marsikatero početje one stranke, ki grdi in blati v nemških listih z lažnjivimi dopisi naše slovenske razmere. „Laib. Schulzeitung" dalje meče na naš list mnogo psovk in zabavljic, kakoršnih smo vajeni le od ljudi z vnetimi možgani, ki se neopravičeno ponašajo pred svetom, da delajo za omiko in napredek naroda. Mi rečemo le toliko: Bog nas vdruj takih razširjevalcev omiko, ki se jeze, da so zadnje mesece brez vspeha razlili toliko črnila za službe okrajnih šolskih nadzornikov. Tudi zavedni a pravični Nemci med nami morajo odločno obsojati tako početje. Dalje očita „Laib. Suhulzeitung", da je naš list prvi, ki iz čudovite ljubezni do bližnjega porablja vsak pregrešek učitelja rekoč: „Glejte, taki so naši učitelji!" Od vredništva imenovanega lista odločno zahtevamo, da nam iz našega lista navede take ali enake besede, sicer moramo njegovo trditev naravnost imenovati laž in obrekovanje. „Laib. Schulzeitung" dostavlja: „Ako se v katerikoli ,povesti' učiteljstvo zaničuje ter opisuje omikovalec naroda kot ,Hanswurst' ali .elender Wicht', tedaj pozdravlja isti list to z veseljem ter čestita mladini k najnovejšemu"prirastku v slovstvu." „In ta list", piše konečno „Laib. Schulztg.", „sanja še o najvišjem cerkvenem nadzorstvu v šoli." Ko smo čitali to zbirko lepodonečih izrazov glasila nemškega „Kranjskega učiteljskega društva", zdelo se nam je takoj nemogoče, da bi bili kedaj priporočili občinstvu tako spako, kakor je imenovana knjižura „Kakoršuo delo, tako plačilo". Ker pa se pri trudapolnem vrejevanji dnevnika marsikaj lahko spregleda, pregledali smo tri letnike našega lista, a nikjer nismo našli take kritike, kakoršno nam podtika „Laib. Schulzeitung", pač pa smo našli ostro obsodbo omenjene knjižice, katero naj gospodje pri „Laib. Schulzeitung" dvakrat, trikrat prečitajo: „Slovenec" je pisal v št. 161 dne 19. julija 1886 nastopno: „Kakeršno delo, tako plačilo", povest, nemški spisal Maks Kümmel, prosto predelal Ign. Hlad ni k. Originala tej potvori ne poznamo, torej tudi ne moremo soditi, koliko da se vjema s „prosto prestavo". Z dobro vestjo pa lahko rečemo, da če je original identičen s prestavo, bil bi Ig. Hladnik pač bolje storil, ko bi bil tedaj fižol zbiral, kakor da je to povest prestavljal. Nikakor je ne moremo odobravati ne s pisateljskega in ne s socijalnega stališča. Napak je ondi nakopičenih kakor mravljincevnamravljišči.kedar s palico vanj dregneš; vsebina naj bi bila pa menda slabo namerjena klofuta kakemu učitelju, če morda ne skupnemu učiteljskemu stanu. V resnici pa ta klofuta ni druzega, kakor to, da je Ig. Hladnik z dlanjo po vodi udaril. Takega učitelja na celem Slovenskem ne najdeš, če ga tudi pri belem dnevu z lučjo iščeš, kakor je Hladnikov učitelj, ob enem vodja zverinskih tatov. Zato se nam pa tudi ne zdi vredno, daljeopotvori govoriti. Pač pa moramo še pristaviti, da knji-žure ne dajte otrokom v roke, če hočete, da ne bodo zgubili spoštovanja do svojih učiteljev. Dodati nam je k tej kritiki še to, da je nemški izvirnik „Wie die Arbeit, so der Lohn" izšel pri protestanški tvrdki Julij Bagel, Mühlheim a/d Kühr, in se dotični učitelj opisuje kot tolovaj, morilec in samomorilec, ker se je kazal pobožnega (str. 91, 93) in si nagrabil veliko premoženja (str. 96). — Ali ni tu nekak skriven namen, grditi ravno verne učitelje ter izpodkopati njih veljavo med ljudstvom? Kako morejo gospodje pri „Laib. Schulztg." misliti, da bi ravno mi bili nasprotniki vernih in varčnih učiteljev! To delo Maksa Kiimmelna bi morda prej ugajalo pristašem nemškega „Kranjskega učiteljskega društva". Nauka o ljubezni do bližnjega, o šolskem nadzorstvu in sodbe o našem listu pa ne potrebujemo od „Laib. Schuizeituug" ter ji vrnemo njene besede: „Jeder Billigdenkende muss auch ein Blatt mit Eckel von sich werfen, das übelriechende Jauche als Parfüm empfiehlt." Morava Iii. in. Pogubna germaniiacija, ki se s svojimi valovi na krasno Moravo od vseh strani vali, ni še za-prečena, premagana in nevarnost za češko narodnost ne odstranjena. Očite sledove tega pritiska videti je Za poklicem. (Češki spisal Fr. Jurij Koštal.) (Konec) Ko bi ne bili vsi tako ginoni gledali župnika, katerega oseba je bila zdaj toliko povzdignena — bili bi se zgrozili. Propadnik sedi pri pripovedovanji goSpe kakor mrlič! Pri srcu mu je, kakor človeku, ko mu nad glavo vdarja grem in šviga blisk, iu oiif mora skloniti glavo svest si svoje slabosti in se miora tresti. V besedah visoke gospo je bila za u'jega huda ura, iz katere je švigal blisk nad njegovo glavo. In on je bil primorau slišati vse in se ni mogel vzdigniti in oditi s prostora. Propadniku je tako, kakor bi moral vsak spo-zuati, da je on, on, razposajeni sin pregrešno žene — z gorečo slamo! „Oh!" zaupije. Iu kakor bi mu bil dal ta vzklik moči, vzdigne se in brez sape, bled beži iz salona. Ostali ostrme. Vsi ostanejo tako, dokler no zaropota tisti voz, ki jih je prej zmotil. Zganejo se proti volji „dandy", bankir, njegova hči in žid-politik. Gledajo za duhovnikom smehlja- jočim se. Kako gledajo zdaj? Videti je na njihovi obmolklosti. Zvečer neha dež in vihar, oblaki se razkrope iu solnce se pokaže. Hitro stopijo na balkon ter se tam oddahnejo! Oni pa, ki so ostali še notri, oddahnejo se tudi. Ljubo jim je, da so sami. Pri veliki peči v salonu pripoveduje visoka gospa župniku svoje življenje ter ga prosi odpu-ščenja, da je v hrumu velikega mesta na njega pozabila. In starec ? — Ta se zdaj smeja. * * Drugi dan naznani topliški vestnik dve novici: Ministerski svetovalec F. se je pripeljal za svojo soprogo — in zgodaj zjutraj je odpotoval zasebnik-propadnik S. — Starček-duhovnik se preseli iz svojega stanovanja v lepe sobe ministerskega svetovalca. Zdaj je njujin najljubši prijatelj. Na „dandy-ja" je vplivalo, kakor bi ga polil z mrzlo vodo! Prej je spremljal on gospo — in zdaj?! Ko bi vsaj ne bila soproga ministerskega svetovalca! Ta ministerski svetovalec! Žid-politik gaje začel zavidati. „Kakšna čast bi bila za Iiraela", mrmra, „ko bi bil oni rabin ? Gott gerechte !" Le bankirja je vleklo nekaj k staremu župniku ! Zakaj?! Tisti večer, ko je pripovedoval dogodbo iz svojega življenja, sklonila je krasna hči glavo na njegove prsi in je rekla: „Oče, zakaj imamo milijone, skazujmo dobrote I" Bankir objame hči, poljubi jo! Išče zdaj župnika ter mu skazuje veliko pozornost. Ko se je topliška sezona skončala, dirjali ste dve kočiji k vasi N., Icjer je bil stari duhovnik župnik. V enej starec, ministerski svetovalec in njegova žena, in v drugej bankir s svojo hčerjo. — Slednja nastopila sta novo pot — pot radodarnosti. * * •t-. Popotujem jako rad! Ko pride človek v božjo prirodo, v pogorsko vas, okreva, oddahne se iz celega srca. Nekega dne pridem do lepega sela. Okrog zeleni bregovi, in po njih so čedne kočice, kakor nasajene. Nad kočami stoji kakor pastir na majhnem griču cerkvica! „To je naš zaklad", pravi meni neki pogorski mož. „Tako?" Moje srce je prešinil blagor. „Da," pritrjuje mož — „in tam za cerkvico je naš drugi zaklad." „Kje pa?" „No, za cerkvijo je drugi zaklad, naš župnik." — „Župnik?" „Seveda" — in možu se blišče oči — „le idite k njemu, pozdravil vas bo, kakor vsacega." Grem k župniku. Spoznal sem koj, da je v resnici tako, ko me povsodi: na mejah češkega kraljestva med „Podho-niky", na zamolklem Valaškem in opevanem Slovaškem, da i na tej bujni, zlatoklasi Hani, koja sluje običajno za uajzaveduejši kraj moravski. Na severozapad k Zabrehu, kjer neprestano, a neizprosno ponemčuje odvisno in malo zavedno češko ljudstvo pruski milijonar Kras s, iu tudi proti severu do Šternberka, do mesta Jaroslava, slavnega viteza nad Tatari, širi se največ gerraanizacija, da tudi Hana ni prosta teh sovražnikov. Obdavši se z nasipi poneračenih mest, je slepo njih sovraštvo zoper vse, kar je češkega, ueumevuo, da smešno, ker jedro njih stanovnikov je dandanes popolnem češko. Toda to narodno popačeuje zakrivila je množica nemških šol, koje so pogoltnile iu odtujile že marsikatero češko generacijo. V najnovejši dobi postavile so se vsled založbe nekoliko srednjih šol čeških temu umetnemu odtujevanju starše mladine češke, hvala Bogu, nekake meje, toda delo blagoslovljeno kazi še marsikak pre-napetež in predsodek, ki je zoper te šole. Nihče ne dvoji o tem, kdor pozna razmere, in kakor slepcu ni možno govoriti o barvah, istotako ni možno govoriti o šolah teh ljudi, katerih razum je Kalil leta in leta nauk lažiliberalcev, ki je učil, naj ljud hrepeni le po strupenem ovočji, kakoršno raste in zori na drevji nemških šol ter se je nevoljno in zabavljivo obračal od zlatega ploda, ki pada z drevesa čeških šol. Ni se nam bati, da ljud češki s časoma ne bode premenil teh neblagih svojih nazorov, kakoršne ima doslej večina v čeških šolah, toda treba je, da bi bil k pravemu spoznanju priveden po neumornem in marljivem delu onih, ki se odlikujejo med njim s svojim izobražeujem in narodno zavednostjo. Narodni inteligenci je tu odmerjeni tako vzvišen delokrog, da je kar čudo, zakaj se ne poprime dela in si ne pridobiva nevenljivih zaslug. Med narodnim razumništvnm zavladala je, žal, neka ošabnost, združena z nezmotljivostjo, koja se pa še razširja in blagodejno narodno življenje naravnost ostruplja. Razumništvo naše se je deloma odpovedalo idejalnemu domorodnemu delovanju, in manjšina, ki je častua izjema, ne zadostuje vsemu pri najboljši volji, marljivosti in požrtvovalnosti. Delo njeno je raztreseno in malokdaj je naperjeno v jedno smer. Posamičniki pod težo narodnih dolž-nostij kar omagujejo, iu podpore od drugod ni. Skoro nijeden veliki, a zaslužni čin pravega priznanja in vrednosti nima, pač pa se vrsti sumui-čenje z zavistjo. Dokaz grde nehvaležnosti bodi ta način, kako se ruje proti voditelju moravskih Cehov, zaslužnemu dr. vitezu Antonu Šromu, ali pa oni način, kako se je bojevalo pri zadnjih volitvah proti prvemu domoljubu moravskemu, kavalirju grofa E. Belcrediju, ki je med svojimi propal in je torej dobil mandat od veleposestva. Najboljše dokazuje te razmere društvo „N&rodni jeduota pro severovychodni Mo-ravu". Domoljubne to društvo je v istini postalo iz istinite potrebe, in velike nadeje so se stavile je peljal župnik v cerkev. Toliko lepega bi nihče ne iskal v takej cerkvici! Župnik mi je rad pojasnjeval. „Lepo je, kaj ne? Pa ima naša cerkev dobrotnike. Ta-le podoba trpečega Kristusa je od mini-sterskega svetovalca! Ono je od njegove soproge — in to-le — cela olepšava od bankirja L. —Čakajte! Ko bodete pregledali, povem vam vse. V župnijskem poslopji pa sem slišal celo do-godbo, ki sem jo tu pripovedoval. Ko je končal, pelje me župnik za roko v drugo sobo. Tam vzame iz omare zavitek in pokaže mi — zaslužni križec. „To sta mi preskrbela Maruša in njen soprog! — Nisem si ga želel, pa ko je tu, je tu! Kaj pa hočemo! Ne nosim ga, le rad ga gledam! In veste kaj me pri tem prešine? Da more biti vsak zadovoljen, če hodi za svojim poklicem, dasi tudi mora trpeti." Stari župnik se sladko smehlja — ginen sem bil. Dobro vem, da so mi po ušesih donele besede, ko sem odhajal od dobrega starea : „Kdor hodi za svojim poklicem zvesto, more biti zadovoljen, ako ve, da je storil svojo dolžnost, če prav je včasih trpel." Te besede mi donijo v duši še zdaj! — Napisal sem to dogodbo takorekoč primoran z močjo starčeve besede, kateri je pred kratkim izročil svojo dušo Bogu. vanj. Poprijelo se je marljivo dela iu vspehi bi bili že lehko dandanes večji in izdatnejši, ko bi to društvo zadostno iu izdatno podporo dobivalo od češkega razumništva, toda ta mu obrača hrbet iz nedoumnega vzroka. In odbori te „Jednote" so tudi predčasno zaspali vsled nedelavnosti svojih načelnikov. A baš to društvo bi moglo mnogo koristiti narodni stvari. Nevarnost se bliža torej; vzdramite se, vrli Mora-vaui, in „opasujte uma svetle meče"; na narodno delo! Pokažite z moškimi čini, dokler je še čas, da je Morava še češka, slovanska in dragocen biser v korani sv. Vaclava! Politični pregled. V Ljubljani, 18. januarija. Tržaški mestni svet je enoglasno naročil predsedstvu, da Nj. veličanstvu naznani čestitanje tržaškega mesta povodom zaroke nadvojvodiuje Valerije. — Občinski delegaciji se je zaukazalo, naj prosi za dovolitev posojila do 11 milijonov gold., s katerim izneskom se bodo zidala in vzdrževala skladišča. Črnogorski princesinji Milica in Stana, ki sta se na Dunaji mudili štiri dni, odpotovali sta včeraj v Peterburg. Moravski namestnik pl. L o bi je rekel okrajnemu glavarju vitezu Pfefferkor u u , ki je hotel opravičiti zakasnenje neke zadeve s tem, da ne zna češki: „Ako se morem jaz kot star mož učiti češki, storiti morete to tudi Vi. Kdor hoče na Moravskem uradovati češki, mora tudi češki znati." G-ališko namestništvo je izdalo vsem okrajnim glavarstvom okrožnico, s katero jih pozivi je, naj strogo pazijo na vsakega tujca, ker se po deželi klati mnogo vohunov. Rudimpeštanski velikošolci so povabili k znanemu shodu in izjavi zoper orožno postavo s posebnimi deputacijami tudi velikošolce v provinciji. Vnanj© države. Priznalno pismo srbskega kralja Nikoli Kri-stiču je obširno in prisrčno, ono Savi Gruiču kratko in suhoparno. Radikalna stranka se čuti vsled tega žaljeno, ker meni, da kralj nezasluženo prezira radikalno stranko. — Poslanik Bogičevic bo ostal na Dunaji do Velike noči, akoravno je došel že njegov namestnik Petronjevič. — Vojaška komisija je iz-gotovila načrt nove postave ter ga izročila generalnemu štabu, da ga predrugači na podlagi nove ustave oziroma deželne razdelitve. Delovanje bolgarskih tajnih agentov v Makedoniji in posebno stari Srbiji je jako razburilo belgrajske kroge. Neodvisni srbski listi so s svojimi poročili o rovanji Stambulovih najetih agentov razširili to razburjenost tudi med priprosti narod. Tako pripoveduje „Srbska Nezavisnost": Bolgarskega agitatorja Ratkoviča so na zahtevanje srbskega konzula v Skoplji zgrabili in odvedli v zapor, ker je zvodil turške oblastnije, da so preiskale srbske samostane, v katerih so menile najti orožje. Lahko si je misliti, s kako slastjo in brezozirnostjo so to izvršili mohamedanski sodnijski hlapci. Akoravno niso v samostanih našli ničesa, samostani in cerkve so vendar onečaščeni, in kdo bo dal sedaj za to zadoščenje makedonskim Srbom ? Ratkovič je agi-toval navadno pod tujim imenom, da je tem lažje o pravem času ušel ter našel zavetje pri Stambulovih redarstveuih oblastnijah. Turška vlada je Srbiji zatrdila, da ne bo več trpela takega posredovanja makedonskih oblastnij in se ne bo več dala od bolgarskih agentov speljati na led. V kakšnem soglasji je tako postopanje ministerskega predsednika Stambulova z novoletnima napitnicama princa Ferdinanda in srbskega zastopnika? Na tak način se ne goji vzajemnost in bratstvo, marveč sovraštvo in črtonje mej jugoslovanskimi rodovi. Rusija je načeloma sklenila imenovanje diplomatskega zastopnika pri sv. Stolu; kdo bo dobil to službo, ni še dognano, a Rusija bo rešila to vprašanje že v bližnjem času. — Na novoletno čestitanje mesta Moskve je car odgovoril generalnemu gubernatorju Dolgorukemu s pismom, ki slove z ozirom na 17. dan decembra: „Bog je hotel, da se iz presenečenja vsled pogina, ki nam je pretil, in veselja nad rešitvijo pred nami iu celim svetom pokažejo ona čutila neizmerne ljubezni in udanosti naroda, ki so moč Rusije, kajti ta čutila navdušujejo carja in narod k delu in dejanjem. Z novo vero v božjo previdnost stopam v novo leto ter prosim Boga, naj vodi našo osodo in dejanja v Svojo slavo in blagor domovine." Nemški zavezni sovet je imel včeraj sejo, na katere dnevnem redu je bila tudi predloga, zadevajoča kazensko pravdo zoper Gfcffckena. — Državni zbor je zopet izvolil pl. Kollerja predsednikom, barona Heeremana prvim in pl. Bendo drugim podpredsednikom. Finančni minister je poslancem pred-iožil državni proračun s poročilom, po katerem se bo finančni položaj v prihodnjem letu, kolikor se more sedaj že soditi, zboljšal za 62 milijonov mark. Proračun balansuje z izneskom 1.513,894.879 mark v dohodkih iu troških. Iz prejšnjega leta ostali upravni presežek okroglih 36 milijonov se bo porabil v izvauredno poplačanje dolgov. Kolikor bolj so bliža 27. dan t. m., tem večja razburjenost se opazuje v francoskem glavnem mostu. Vedno bolj postaja verojetno, da bo zmagal Boulanger, kajti sedania vlada je jako malo priljubljena mej narodom. Republikanski krogi so potrti, ker vedo, da bodo tako rojalisti kakor tudi imperi-jalisti vzlic znanemu pismu grofa Pariškega podpirali Boulangerjevo izvolitev. O mirovnem shodu, ki se je minolo nedeljo vršil v Milanu, je došlo nadrobnejše poročilo: Italijanska vlada je ukrenila velike varstvene naredbe; vsi vojaki so bili po vojašnicah pripravljeni. Ob 12. uri so se začeli vdeleženci shoda po ulicah pomikati v sprevodu mej neizmerno množico ljudstva in — karabinijerov. Narod in gostje so vpili: „Evviva la Francia!" „Evviva 1' Italia!" Tudi črna, Avstriji sovražna Oburdaukova zastava ni manjkala. Na shodu samem je Cluseret za Francijo nazaj zahteval Alza-cijo-Loreno, za Italijo pa — Trst. Stara pesem! Pennesi je gromel zoper trodržavno zvezo, psoval je Avstrijo in Nemčijo ter apeloval na republiko kot zadnjo rešitev Italije. Shod se je razšel, ko se je potrdila resolucija, ki imenuje trodržavno zvezo neprestano vojskino nevarnost, in se je sklenilo delati velikansko mirovno propagando in ustanoviti v ta namen razsodišča. Pri banketu je vzbudila veliko navdušenje nanitnica na oprostitev Alza-cija-Lorene in Trsta. Označivno za mišljenje italijanskega naroda je to, da bodo po milanskem vzgledu priredili enake shode tudi v Napolji, Pratu, Parmi in .Legvanu. To pa seveda ne bo motilo be-rolinskih listov, da ne bi i nadalje zatrjevali svetu: „Trocarska zveza ni samo zveza ministerstev, marveč tudi srčna zveza narodov." Iz belgijske prostolnice se poroča: „Tu v mestu, Chaussee d' Auvers, je stanoval leto dni neki nemški fotograf imenom E h r 1 i c h ; včeraj (dne 15. t. m.) so ga hoteli ua predlog nemške vlade zgrabiti, ker je zatožen, da je za veliko svoto prodal Franciji trdnjavske načrte Frankobroda ob Odri in Strassburga. Ehrlich pa je ušel ter do danes ne vedo, kje se mudi, kakor tudi ni imela nikakoršnega vspeha preiskava v njegovem stanovanji. Reuterjevo izvestje poroča o Stanleyevem pismu, ki je pisauo 17. dan avgusta v Borni of Bonalyi in namenjeno Tippo-Tipu. Stanley ž njim naznanja, da je zapustil ob Nyanza-jezeru Emina pašo pred 82 dnevi; na celi poti je izgubil le tri ljudi ter konečno našel belega moža, katerega je šel iskat. Emin se popolnoma dobro počuti, isto tako Casati. Emin ima veliko slonove kosti in živine. Eminova radodarnost je nepresegljtva. Stanley je priporočil Eminovim vojakom, naj počakajo, da se vrne in prinese blago ostalim osebam, katere je pusti v Yambungi. Konečno Stanley poživlja Tippo-Tipa, naj ga, ako hoče, spremi v Yambungo. kamor bo odšel 28. dan avgusta. Vsi Stanleyevi „beli" so zdravi. Perzijski šah bo dne 28. marcija nastopil potovanje v Evropo. Obiskal bo Peterburg, Beroliu, pariško razstavo, London in Carjigrad, potem pa se bo povrnil v domovino skozi Kavkaz. Izvirni dopisi. Z Vrhnike, 15. prosinca. Dovolite mi v svojem velecenjenem listu zopet nekoliko prostora. Ko sem zadnji dopis končal z besedami: „za danes dovolj!", nisem mislil, da me bode zaradi onega dopisa kdo dolžil laži, ker je bil dopis popolnoma resničen. Akoravno so mi prepiri po javnih listih zoprni, vendar ne smem in ne morem molčati o „popravku", koji Vam je poslati blagovolil gospod Jakob Kovač, prvi občinski svetovalec in županov namestnik na Vrhniki, gledd mojega dopisa, koji ste priobčili v 297. štev. „Slovenca". Zaradi omenjenega dopisa čuti se g. J. Kovač na „svoji časti jako kaljenega", tembolj čutim se jaz razžaljenega na svoji časti, kajti vse, kar sem pisal, je, kakor pravi, neresnično. Javno priznavam, gospod vrednik, da gosp. županov namestnik onega „popravka" nikdar sam skoval ni, čeprav trdi, da je slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožen, ker nahajajo se v njem besede, kojih še izgovarjati ne znii, nikar da bi vedel, kaj pomenijo. Dobro nam je znan oče tega neresničnega „popravka", žal, da se s takimi rečmi ukvarja, katere niso nikomur koristne, najmanje pa njemu. Mislim, da sam gosp. županov namestnik in njegovi drugovi so prepričani o resničnosti mojega dopisa in o neresničnosti omenjenega „popravka", kajti ne verujem, da bi zlasti gosp. župan ue imel več čuta za resnico v sebi, vsaj, kakor pravi, svoj posel zvršuje postavno, redno in pošteno. Gosp. županov namestnik trdi v svojem „popravku", da ni res, da so je dve nedelji zaporedoma pred adventom pretepalo, da so tri osebe dobro otepene bile; da ni res, da v adventu miru ni bilo; da ni res, da razsajalci napadajo mirno fante in. jih pretopavajo. Jako kratek spomin mora imeti, da vse to zanikava in moje poročilo očitno kot lažujivo razglaša. Vprašam ga: Ni bil pretep v trgu 4. novembra m. 1. in čez teden dni (11. novembra) zopet? Nista ii bila pri teh dveh pretepih dva močuo ranjena, da je moral jeden gospodov kapelanov 4. novembra ob 11. uri ponoči ga v sv. olje dejati, dru-zega pa dva ali tri dni pozneje? In niso li razsa-jalci dva mirna fanta — da sta res mirna, doka-auje to, da nista ponočnjaka — kakor hitro sta se na ulice pokazala, dne 6. grudna m. 1. napadli in jednega hudo na glavi ranili? C. kr. okrajno sodišče naše Vam vse to lahko spriča, saj je imelo ž njima opraviti. Saj so bili vsi obsojeni; oni zaradi pretepa z dne 4. novembra na osem mesecev ječa in 50 gld. odškodnine, in oni z dne 11. novembra na šest mesecev; in razsajalci z dne 6. grudna dobili so jeden deset dni zapora in drugi trije po štiriindvajset ur. Co tedaj ni bilo pretepa, in razsajalcev pri nas sploh ni, zakaj so bili obsojeni? Mislim, da on kot varuh in čuvaj pravice bi se moral za nedolžne potegniti! Dalje trdi, da ni res, da krčmarji brez dovoljenja točijo; rekel sem, da čez uro točijo brez dovoljenja, danes pa še pristavim: če kateri zaupnih mož take krčmarje zasači, le redko se kaznujejo. Kdo bi se tedaj, ako kaj dobička kaže, ne posluževal tako lepo prostosti, in meni in tebi nič ne točil čez uro in zraven tega še vesel pri plesu lepo čakal bližajočega se jutra? To se zgodi večkrat, tudi v županovi hiši se raja in pleše, le ne vem, ali i dovoljenjem, ali brez njega. Ni li v resnici liberalno tako načelništvo? — Jedino to, da župan brati in pisati ne zrni, mi je preklicati, kajti pisal sem, da „menda" brati in pisati ne znil. Zaradi tega mi je reči: Oče, grešil sem! — Občinski blagor v istini trpi veliko škodo, a ne zaradi tega, ker sem rekel, da brati in pisati ne zna, ampak zaradi vednega prepira in zaradi nekaterih v resnici ekscentričnih in fanatičnih nasprotnikov, katerih res ni veliko, a ravno zato so tolikanj hujši, kajti propada, pogina se boji vsakdo. Dalje trdi gosp. županov namestnik, da smo v naši občini zjedinjeni, zadovoljni, da je naše stanje ugodno, in se silno spodtika nad mojo opazko zaradi neznosnega stanja, ki ga mu ni jednakega na celem svetu. Kako resnična je ta moja trditev, spričuje naj izstop devetnajst odbornikov in namestnikov iz občinskega odbora, kateri izstop so gospodje odborniki na višja mesta naznanili, in sicer zaradi neznosnega stanja, ki je tukaj. Ko bi bil res tak mir, tolika zadovoljnost, kakor jo gosp. županov namestnik lepo slika v „popravku", ne bi se bilo toliko gospodov odbornikov poslužilo zadnjega pomočka, da se vendar jedenkrat naredi konec neznosnemu stanju. — Da ste zvesti avstrijski državljani, o tem ne dvomim. Imamo pa tudi še ožjo domovino, tudi tej moramo biti zvesti, in kakor onej, tako tudi tej darovati svojo krv in življenje ! Slednjič mi podtika zaradi dopisa hudoben namen; to je grdo natolcevanje; namen dopisu ni bil, javno in osobno sovraštvo provzročiti in v občini nemir trositi, pač pa ta, da se nereduosti odpravijo in prestopniki kaznujejo po zasluženji. Taki neresnični „popravki" zaslužijo ostro kaznovani biti. častiti čitatelji, sodite sami, kdo je pisal resnico, kdo neresnico! Vprašam še: Kam bodemo prišli, če bodo celo uradne osebe resnico za neresnico in neresnico za resnico med svet trosile? — Na neresnične „popravke" bodem zmiraj odgovarjal! Dole pri Litiji, 13. januarija. Iz prijateljskega pisma povzamemo nastopno žalostno poročilo: „Pri nas imamo od adveuta mi si j on. Porečeš, saj ste imeli že misijon in oksercicije in zopet misijon? Da, preljubi prijatelj! Bog sam je začel misijon; tako glasno govori, da ga najtrša srca občutijo. Misijonski zvon zmiraj poje in to je — mrtvaški zvon. V soboto smo pokopali štiri, danes zopet tri, in v tem trenutku jih leži 32 bolnih za osepnicami. V petek sem šel obhajat zjutraj ob 7,7. uri, maševal sem v Prelesji in zvečer ob 6. uri prišel sem domov, toliko da nisem opešal. Previdel sem jih devet, dva pa sem dejal v sv. olje. To je tem huje, ker ne razsajajo samo osepnice, ampak tudi tifus. Spočetka kosila je smrt le bolj otroke, potem prišle so na vrsto dekleta in umrl je za osepnicami tudi 831etni starček Anton Jaške, bivši oskrbnik v Zavrhu. — Obhajat grem vsaki dan po dvakrat ali trikrat; ta mesec že 22krat, meseca decembra pa 28krat. Do Božiča je bilo še dobro, ali sedaj — po 6negu — pa po tacih potih, kakor so pri nas — je težava." S Studenca, 17. januarija. Ravnokar se tožno razlegajo svetoduški zvonovi k pogrebu vrlega duš- nega pastirja g. Josipa Merjašiča. Zdi se mi umestno, povedati mnogim prijateljem in sošolcem rajncega kaj več o njegovi prezgodnji smrti. O njem se lahko reče, da je r-sl kot žrtva nalezljivi bolezni med izpolnjevanjem dolžnosti svojega vzvišenega poklica. Pri obiskovanji kozavih bolnikov se je bil prej tako krepki in zdravi gospod močno prehladil in zraven še koze dobil. Ali preveč je bil zdaj pozabil na sebe. Ko je zopet došel klic do njega, nesti zadnjo popotnico bolniku, podal se je vže ves slab in tudi kozav na pot, tako, da so ga morali pripeljati nazaj. Vlegel se je zadnjikrat, in ko mu je vedno slabše prihajalo, pokliče 12. t. m. svojega soseda, čast. gosp. M. Lavriča, župnika s Studenca, da ga je previdel. Ves udac v božjo voljo, pravil je, da bode gotovo šo tisto noč umrl, vendar je Bogu dopadlo, poklicati ga v večnost še le v torek ob polu jednajsti uri dopoludue v najlepši ddbi njegovega življenja. Tako je zapustil zopet izvrsten delavec vinograd Gospodov, o katerem so lahko reče, da je bil ljub Bogu in ljudem. Ni mu bilo torej dano, mnogo let delovati v svojem poklicu, a bil je mož ta čas na svojem mestu. Rajnki gospod Jože bil je rojen v Pirničah, smledniške fare, na Gorenjskem. Pred štirimi leti prišel je za farnega oskrbnika k sv. Duhu. Tukaj si je pridobil s svojim blagim in mirnim značajem redko ljubezen in spoštovanje ne le pri svojih far-manih, temveč pri vseh drugih nižjih in višjih, ki so ga pobližje poznali. Ni imel sovražnika in ga tudi imeti ni mogel. Ves vnet za svoj poklic, bil je vedno zanesljiv narodnjak, plemenit značaj, prijazen in ljubeznjiv družabnik, in povse usmiljenega in jako dobrega srca. Zares, kdor je rajncega poznal, vsak se mora pritožiti: .Škoda ga je!" A zdaj pa recimo: „Bog mu daj večni mir in pokoj!" G. Z Dunaja, 17. januarija. Četrtič v letošnji sezoni zboroval je slovenski klub na Dunaji 12. t. m. Mnogo zbralo se je zopet Slovencev na Dunaji bivajočih, a tudi češki pisatelj g. Hovorka obiskal je klub ta večer. Ker g. predsedniku Navratilu ni bilo mogoče priti, bil je predsednik zadnjemu večeru gosp. Josip Ciperle. Ta pozdravi najprvo došlece, med kojimi om;-ni posebjo gospode: Stritarja, Šuk-ljeja, Poznika, Hovorko, Bavdeka in Koželja, ter dii potem besedo g. prof. Šu kije ju, da čita svoje berilo: „O borzi in o borzni trgovini". Naj navedem tu v kratkih potezah vsebino tega pre-zanimivega berila: „Kolikrat želel sem si — tako začenja gospod profesor — da stopim v tisto ošabno poslopje na dunajskem „Schotteuringu", gledat, kako se obrati izvoljeni izraelski rod krog zlatega teleta." — Izpolnila se mu je želja. Bil je izvoljen v odsek za borzni davek, in kot ud tega odseka podal se je na borzo. Tajnik borze spremil ga je v mogočno borzno dvorano. Natančno opisuje potem nje velikost, nje preprosto opravo in preide potem k popisovanju tega, kar se godi v nji. Po dvorani vidiš stopati celo tropo Židov, po obleki zanemarjenih, pravih nema-uičev in postopačev. To je tako zvana kulisa. Ta se deli pa zopet na več skupin, tako imenovanih „Kriitzel". Kulisir prodaja takoj, kar je kupil, in v tem loči se od tako zvanih hausirjev in bai-sirjev. Prvi izmed teh dveh kupuje akcije meneč, da jih bode pozneje prodal za dobiček; in drugi jih prodaja meneč, da jih kupi pozneje boljši kup. — — Brzojav vpliva močno na borzo. Vedno čuje so čitati kak telegram, vsled kojega padajo ali poskočijo kurzi. Ali v dvorano ne prihaje telegrafiški sluga. Precej pri nekem stranskem vhodu kar iztr-gavajo mu iz rok tako zvani galopini telegrame ter jih prinašajo v diru svojim gospodom v dvorano. Ti dajo zopet kar na kratko povelja svojim agentom, in ti idejo zopet jadrno kupovat ali prodajat. Vsak teh gleda, da ga ne prehiti kdo drugi. Kajti čem več jih prodaje ta ali oni papir, tem manjša postaja njega vrednost. Akoravno se javljajo dandanes po brzojavu borzni kurzi jako naglo na vse strani, vendar se prigodi, da je ta ali oni mejnarodni efekt notiran po raznih borzah različno. Odstraniti to nedostat-nost, to je nalog „arbitraži". Ako 60 na pr. te ali one akcije v Berolinu dražje, nego na Dunaji, precej se pokupijo lil in se tudi po kompanjonih prodado tam. Toda v borzui dvorani ne izplačuje se nič. To vrti se zopet v tako zvanem „aranžmii-biro" vsak torek in petek. Ne izplačuje se Cila svota, ampak sama diferenca med prodanimi in kupljenimi papirji. Kdor ne more izplačati te diference, postane insolventen. Njegovo ime nabije se na črno desko. Nekoč naznanjal je zvonec, da je postal ta ali oni insolveuten. Meseca maja leta 1873 pel je ta zvonec nekov dan llOkrat. Zdaj ga ni več. Ko-nečno stavi gosp. čitatelj vprašanje: „Je-li opravičena borza znarodno-gospodarskega stališča?" Nekateri pritrjajo temu, drugi pa zopet zanikavajo. Državni poslanec dr. Neuwirth opisal je vso odurno korupcijo dunajske borze, isto tako spisal jo Schiiffie veliko studijo o tej borzi. Po mislih gosp. čitatelja potrebna je borza le zadolženim državam in delniškim društvom, ki bi ne mogla izpečati drugače svojih rent. Burna pohvala vdeležeucev tega večera sledila je temu govoru. Gosp. Ciperle zahvali se potem gosp. čitatelju za to temeljito in izvrstno berilo. G. Pukl uapija potem g. prof. Sukljeju opisujoč in hvaleč njegovo zanimanje za slovenski klub. Zahvaljujoč se za to napitnico povdarja na to g. profesor važnost slovenskega kluba, kojemu želi vesele bodočnosti. Gosp. Ciperle napija češkemu pisatelju g. Hovorki, in ta akademični mladini slovenski, ki je bila vrlo zastopana pri zadnjem klubovem večeru. Gosp. vitez Bleivveis zahvali se mu za to. Konečno omenjati mi je še dveh veselih dogodkov tega večera. Gospoda Bavdek in Koželj pristopila sta kot ustanovnima podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji. Srčna jima zahvala, in Bog daj jima še mnogo naslednikov! Prihodnji klubov večer bode 9. februarija. Cital bode g. dr. Štrekelj. Dnevne novice. (Odbor za dr. Blehveisov spomenik) ima 24. t. m. ob 7. uri zvečer v gorenjih prostorih tukajšnje čitalnice sejo, v kateri bode poročal o dosedanjem vspehu in pretresal vprašanje, kako bi bilo najhitreje mogoče doseči lepi namen in očetu naroda slovenskega postaviti dostojen spomenik. (Požar.) Nocoj je pogorela vas Hrastje pri Sv. Petru na Notranjskem. Vas šteje 11 hiš. štev.; pogorelo je desetim gospodarjem. Kolikor je bilo našemu dopisniku danes zjutraj znano, zgorela sta dva otroka, več goveje živine, ovac in prešičev. Ogenj se je nekda zatrosil od stroja reškega vlaka ob 12. uri po noči. — Drugi dopisnik nam poroča danes: Včeraj in danes je silovita burja, zlasti po noči grozovito razsajala. Med 11. in 12. uro je prišel zadnji vlak z Reke. Burja je zanesla iz vlakovega stroja iskre v poslopje posestnika Karbe v vasi Hrastje pod železniško progo poleg postaje šentpeterske in nastal je požar. Ob polunoči je začelo goreti in v trenotku je bila vsa vas v ognji. Desetim posestnikom so pogorela vsa poslopja z živežem. Posestniku Karbi ste zgoreli dve deklici, jedna stara 13 in druga 3 leta, četvero ovac in dva prešiča. Bolno ženo je gospodar z veliko težo izvlekel iz ognja. Vendar je tudi žena tako opečena, da je bila tekom noči previdena s sv. zakramenti in ni upanja, da bi ozdravela. Drugemu posestniku je zgorelo četvero goveje živine in 8 ovac. Vsa s slamo krita poslopja so zgorela, le nekaj z opeko kritih jo ostalo. Ko se je pred leti gradila železnica proti Reki, ugovarjali so posestniki omenjene vasi. Povdarjali so, da so njihova posestva v nevarnosti zaradi ognja, in zahtevali so od južne železnice podpore, da bi svoja poslopja pokrili z opeko in se tako zavarovali proti ognju. A prošnja jim je bila odbita. Akoravno so bili posestniki zavarovani, vendar so v veliki sili, ker jim je zgorel ves živež sedaj v najhujši zimi. (Občinski odbor v Medvodah) je v seji dne 17. t. m. imenoval častnima občanoma gospoda Simona Žužka, župnika v Vodicah, in gosp. Josipa Gor upa, veletržca na Reki. (Občinski odbor v Dobrunjali) je v seji dne 15. t. m. imenoval častnim članom gosp. okrajnega glavarja J. M ahk o ta. (Zadušila sv. inafo) za umrlo baronico Ano Lazariui, rojeno grotico Brandis, bode jutri dne 19. t. m. ob 10. uri v stolni cerkvi ljubljanski. (Za slovensko šolo) sklenila je potrebne korake tudi občina Št. Rupert v laškem okraji ter je do-tične vloge vže odposlala na deželni šolski svet in naučno ministerstvo. (Osnovalni shod pomočnih uradnikov ljubljanskih), ki se je vršil včeraj večer v prostorih Stru-kljeve gostilne, bil je povsem dobro obiskan. Vdele-žeuci — katerih je bilo okolu trideset — sledili so kaj pazljivo posameznim točkam, ki so bile na dnevnem redu. — Po krepkem nagovoru in pozdravu predseduikovem sledilo je branje potrjenih društvenih pravil, a temu volitev odbora. V odbor „Podpornega in bolniškega društva pomočnih uradnikov za Kranjsko" voljeni so naslednji gospodje: Auton Gutnik (načelnik), Alojzij Mer lak (namestuik), Albert Sežun (tajnik), Jakob Audrojna (blagajnik); odborniki pa gg.: G. Eržen, Oton Pelau in A. Iiaminger. Kot pregledniki računov itd. iz-braui so bili per acelamationem gg. J. Lampič, Iv. Rakovec in F. Strajnar. Imena teh gospodov so porok, da je društvo v odboru vsestransko dobro zastopano, in da bode brez dvoma bolj ia bolj dosegalo svoj važni namen I — Do sedaj šteje društvo 25 udov stanujočih v Ljubljani. (Umrl) jo včeraj ob 1jil. uri zjutraj čast. g. Peter Teran, župnik pri Stari Cerkvi na Kočevskem, star 67 let. Pogreb bode jutri ob 10. uri do-poludne. N. v m. p. 1 (Pisateljskega društva) zabavni večer bode jutri ob 8. uri v čitalnici. Predsedoval bode gosp. Fr. Dreni k. (Podpiralna zaloga slovenskih vsenčiliščnikov v Gradci) poslala nam je osmo poročilo o njenem delovanji in stanji. Predsednik in blagajnik je gospod dr. Gregor Krek, vseučiliščni profesor; njegov namestnik gosp. dr. H. Bidermann, vseučiliščni profesor; tajnik g. Bogomil Krek; odborniki gospodje: Josip Kotnik, Peter Defranceschii Anton Šifrer, Filip Gor up in Dragotin Pre-sker; namestniki gospodje: Hugon Karti n, Alojzij Braunseis in Val. Korun. Dohodkov je imela zaloga 1175 gld. 91 kr., troškov pa 1036 gld. 68 kr. Glavnica je v ininolem akademičnem letu narastla od 6700 gld. na 7200 gld. nominalne vrednosti. Prošenj je bilo vloženih 87, jedna je bila odbita, ostalim se je dovolilo 607 gld. Podpiranih je bilo 16 slovenskih vseučiliščnikov, in sicer i) pravnikov, 4 medicinci in 3 modroslovci. V predgovoru pravi odbor: „Z velikim veseljem nas navdaja svetla prikazen, da dobiva naš zavod od leta do leta več prijateljev in s tem več novčnih pripomočkov za vzvišeno svoje delovauje. Ne le da so mu skoro vsi dosedanji preblagi dobrotniki ostali zvesti ter mu visoki deželni zbor kranjski in štajerski redno na-klanjata podpore, stopile so tudi vže nekatere „posojilnice" v kolo podpornikov ter si zaslužile s svojo izredno darežljivostjo globoko hvaležnost naše vse-učiliščne mladeži. Slava in hvala jim, kakor vsem drugim dobrotnikom, ki blagodušno podpirajo naš tudi v narodnem oziru važni zavod. Akoprem pa nas dosedanji vspehi osrečujejo in osrčujejo, vendar nas tudi nekaj teži vže več let in mora na dan. Društvo je do zdaj vže razdelilo nad 5000 gld. med uboge in podpore vredne naše vseučiliščnike in podpore vživalo je nad 150 dijakov, ali razven vse časti' in hvale vredne petorice med njimi ni vsem drugim niti jedenkrat prišlo na misel, da bi se s kakim, bodisi še tako skromnim darom spomnili zavoda, ki jim je svoje dni drage volje delil podpore, kolikoršne je le zmogel. In vendar je med njimi lepo število odvetnikov, beležnikov, profesorjev, zdravnikov, ter upravnih in sodnijskih uradnikov, katerim bi vsaj z večine kakova drobna vsotica ne hodila pretrdo, vzlasti ako tudi pomislijo, da bode koristila zgolj mladim njihovim sorojakom, ki so pomoči prav tako ali morda še bolj potrebni, kakor so je nekdaj bili oni sami. Gospoda častita! pokažite dejanjski, da med Slovenci hvaležnost ni prazen zvok, in postanite iz nekdanjih podpirancev sedanji podporniki našega društva. Tudi najmaujši dar sprejet bode hvaležno ter ob jednem tudi z zadoščenjem in radostjo, kajti porok nam bode, da je prijazna naša beseda našla prijazen odziv. (Nesreča.) Pri parnih žagah blizu Pragerskega se je razlila vrela voda iu je dva delavca tako opa-rila, da je eden že umrl, drugi pa je nevarno bolan. Kdo je kriv nesreče, ni še znano. (V Mozirji) je zopet župan g. A. Goričar, c. kr. poštar; svetovalci pa Jože Fužir iz Trnove, J. Hlačun z Lepe njive, M. Lipold in J. Tri-buč iz Mozirja. (Osepnice.) Pri sv. Marjeti niže Ptuja razsajajo osepuice; c. kr. okrajno glavarstvo je prepovedalo shode ljudi iu šolo zaprlo. (V Medvodah) je cesta s kolodvora do državne ceste v tako slabem stanji, da se udira ljudem in živali. V šestih leti h je bila nekda posuta le trikrat, akoravno se spelja mnogo blaga s kolodvora. Cestni odbor je že zdavnaj vložil prošnjo na dotično oblastvo, da bi se cesta popravila, a odgovora še vedno ni. Ali bi se ne mogla pritegniti k troškom za to cesto tudi ondotna papirnica, ki cesto največ potrebuje ? (Pasji kontuuiac) Mestni magistrat je ukazal pasji kontumac v Ilovci, Havptmanci in Črnivan. (Vabilo) k veselici, ki jo priredi ,,Učiteljsko društvo za postojinski okraj" v sredo 23. jan. t. 1. v prostorih čitalnice postojinske. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za neude 1 gld. Vspored: 1. Eisenhut: ,,Ustaj rode", moški zbor pod vodstvom društvenega pevovodje g. F. Kete-ja. — 2, Stritar: „Preširnova oporoka", deklamuje gdč. Praprotnik-ova. — 3. F. S. Vilhar: „Mornar", samospov ; poje g. Dragotin česnik, spremlja na glasovirji g. A. PeruiS. — 4. A. Nedved: ,,Moja rožica", čveterospev s samospevom za bariton; pojo gg.: L. Punčuh, Fr. Punčuh, Dragotin Česnik, Andrej Perne. — 5. G. Belly, V. Eržen: „Šte mpihar mlajši." Gluma s petjem v jednem dejanji. — 6. Loterija. — 7 Zabava. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Č. g. Anton Fischer, župnik pri sv. Jederti nad Laškim trgom, dobil je župnijo sv. Jakoba v Dolu. —- C. g. Ivan Kapler je premeščen z Ribnice v Selnico. Telegrami. Dunaj, 17. januarija. Princ Aleksander Battenberški bo prišel skoro gotovo začetkom prihodnjega tedna na Dunaj, da položi avstrijsko rede, katero je imel njegov nedavno umrli oče, v roko cesarju in se mu v imenu cele družino zahvali za gorko sočutje, izkazano povodom prinčeve smrti. Budimpešta, 17. januarija. Uradni list objavlja, da je baški škof Petrovič imenovan za opravitelja karlovske grško-iztočno-srbske metropolije. Bruselj, 17. januarija. Neposrednja poročila iz gradu Loa pravijo, da smatrajo zdravniki navstalo olajšanje v kraljevi bolezni za znak bližnjo smrti. Umrli no: 16. januarija. Karol Pucher, poslovodja, 75 let, Florijan-ske ulice št. 27, srčna hiba. T U j C 1. 16. januarija. Pri Alaliču: Faber, trgovec, iz Gorice. — Klein, po-tovalec, z Dunaja. Pri Slonu: S. llumel z Dunaja. — Schik, potovalec, iz Brna. mbmwmii' a^ifmpaMSBasafekaaMaag Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Ncpresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jotrah, ter zlati žili. — Cona steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni stcklenici 70 kr. Glavni l-azpošiljatclj lekarnar Itui-ol Brn