Razne stvari. Iz domačih krajev. Osebne vesti. Okrajai komisar baroa Warsberg je iuieaovaa za Badkomisarja ia je prestavIjeB v Gradec. — V Celje pa pride aamestaiski koacipiat dr.pl. E h r e a w e r t iz Leobaa. — Namestaiski koacipist Emil L a b e e v Celja je imeaovaB za okrajaega komiaarja. — G. dr. Marko Cerkveaec, zdravnik v Št. Petru pod Sv. gorami, je postal železaiski zdravaik v Zaboka na Hrvatskem. — V zaeasai pokoj je stopil davkar I v a a Šumeajak v Gorajemgrada. — G. dr. Jos. R a k e ž, okrožai zdravaik v Šmarja pri Jelšah, se poroči z gdč. Liziko Streherjevo. Bilo srečao! S pošte. Mesto postaega apravitelja v Št. Jarija v Slov. gor. je podljeao g. Franca K r a b j c. Iz šole. Štirirazredfla ljadska šola v K a m a i c i se razširi v petrazredao, trirazredaa v Pilstaaja v štirirazredao ia dvorazredna vŠtorah v trirazredao. Nastavljeni so: za šolskega vodjo v Sele-Vrhe gosp. J. Mohorko, učitelj v Št. Jeraeja pri Mati, za stalaega ačitelja ozir. ačiteljico: v Šeat Petra pod Sv. Gorami g. Fraac G o s t i a 6 a r iz Dobja, v Žetalah g. Jožef Korban, začasai ačitelj istotam, v Kapeli pri Brežicah tamosaji začaaai učitelj g. Martin Z a 11 a r , v Sroailjah gdč. Marija Č a č e k ia Čadrama, v Zabakovja tamosaja začasaa ačiteljica gdč. Fraačiška Hrovat, v Lemberga ga. Marija Zidar iz Novecerkve pri Vojaika ia v Poljčaaah tamošaja začasaa ačiteljica gdč. Amalija M a r t e 1 a a c. Mariborske novice. Dae 2. t. m. je peljal Felberjev hlapec Jakob L i k a v e c, aaložea voz drv. Pri vhoda aa dvorisče se splasijo koaji ia voz se zvrae aa aesrečaega hlapca ter ma zmečka obe aogi. Prepeljali so ga v bolaisaico, kjer je pa še isti daa amrl. Likavec je slažil od 1. 1886 pri Felberja ia je bil 69 let atar. — Mariborski občiaski avet je prepovedal v avoji zadaji seji sloTeaake aapise aa predmetih, ki molijo v ozračja aad mestaim ozemljem. Na hisah pač smejo biti sloveaski aapisi, ker tam aiiaa mestaa oblast sploh aiČ akazati. Toda tadi aa teh predmetih, ki molijo v meatao ozračje, aima mestai svet pravice prepovedati sloveaskih aapisov ia je ajegov sklep popolaoma aeveljavea! Prvič je tak sklep proti člaaa 19. o. z., dragič pa postava dovoljaje obrtaika ia trgovcu, da rabi aa svojib tablab tiati jezik, katerega oa hoče rabiti. Mariborski mestai očetje so toraj v svojem alepem sovrastva do Sloveacev popolaoma protipostavao ravaali. Tisti arad, ki bi moral ravaati ia sčititi zakoae, jib sam tepta ter njim aasprotao dela. Posebao odvetaik dr. Lorber je bil za odpravo sloveaskih aapi8ov. Gotovo ma začae aa stara leta očitati veat, zakaj da je zapastil svojo mater Sloveaijo, ia ker ma aloveaski aapisi vedao aa aovo zbujajo vest, zato jih tako sovraži. V mestaem aveta aedi tadi edea socijaldemokrat. Ti ljadje vedao zatrjajejo, da so medaarodai, da je ajim vsaka aarodaost jedaako draga. Toda aaš socialdeaiokrat v mestaem sveta ai je mislil, ker aem že med volki, bom pa ž ajimi tulil. Ovrgel je svoja socijaldemodemokraska aačela ter izjavil, da oa ai proti tema, da se prepovejo sloveaski aapisi, čeravao ga zato Bi živa duša vprašala. Pokazal je s tem, da je mariborska socijaldemokracija prepojeaa z BemškoaacijoBalaim dahom! Skrb mariborskib Sloveacev pa aaj bo, da kmala dobe dovolj sloveaskih obrtaikov ia trgoveev v mesto, da našemu ljudstvu ae bo treba boditi k ljadem, ki ga sovražijo! — V Gradca so prijeli 33 letao Jožefo H e r c e r iz Sladke gore pri Radgoai, ki je te dai akradla aekemu posestaika iz ptajske okolice v aekem takajŠBJeai hotela 600 K. Lukomatija ušel. Na mariborskem jažaem kolodvoru je čakala lokomotiva aa drago, da se potem skapao odpeljata v tovarao na koroškem kolodvora. Ko so hoteli -drugo priataviti, je ista s tako silo trčila v stoječo, da ji je popolaoaia polomila zadaji del in da sta padla strojevodja m karjača aa obeh lokomotivah raz aja. Pri tem moČBem suaku pa se je odprla zatvoraica para aa stoječi lokomotivi ia ta je zdirjala sama aaprej. V grozai hitrosti se je pripeljala aa kor. kolodvor. Tam je zapeljala aa neki tir. kjer so stali stirje vozovi. Ti so bili v treaatku saiao kup razvalia, v katere se je zarila lokomotiva ia obtičala. Oba strojevodja ia karjača imata več ali maaj hade poskodbe. Nemška nesramnost. V zadaji številki smo poročali, da je aeki Bemški pobalia vrgel kameB v bralao sobo v prvem aadstropja Narodaega doma, ko je bila ravao pevska vaja ia da je bil le srečea slačaj, da kamea ai priletel aikomar v glavo. Ia kaj aam aa to odgovori lažajivka vseh lažajivk rMarbarger Zeitaag"? Da so SloveBci saaii aajeli dotičaega falota, aaj vrže kamea skozi okao, da morejo potern Nemce obdolžiti! Ali si je mogoče misliti bolj ostadaega pisarjeaja? rFej" taki časaikaraki caaji! Avstrijski bankovci v Mariboru prepovedani. Kakor poročamo med mariborskimi aovicami, je prepovedal občiaski odbor sloveaske napiae v meata. Ker pa imajo tadi sedaaji avstrijski baakovci sloveaske aapiae, so seveda tadi prepovedaai. Mariborski Nemci aamreč sovražijo vae, kar je sloveaskega! Ne aosite jim toraj avstrijskih baakovcev, sicer jih razjezite z aa ajih stoječim sloveaskim aapisom! Klevetniki Slovencev. Zadaja Marbargerca zopet aa aajgrsi aačia blati Sloveace. Imeaaje jih nbiadise Hereros", (Hereros je divji aarod v sredaji Afriki), aeamae dvoaoge stvari, dvoaoge živali, ljadožree i. t. d. Kaj ne, ^Štajerc", aaši kmetje se bodo morali aemško ačiti, da bodo videli, kako aas vedao Nemci aearamBO psajejo! St. Lovrenc nad Mariborom. Zaradi tatviae ao bili kazaovaai: 15 letai Ljadevit Gorjak aa 6 mesecev, 19 letai Jaaez Namestaik aa 6 mesecev, 21 letai Fraac Schaper aa 8 mesecev, 28 letai Fraac R a ž i č aa 3 mesece, 20 letai Fraac B o r s t a e r aa 2 meseca, 19 letai Fraac P a a 1 i č aa 4 mesece ia 41 letaa Marija Pavlič aa 3 mesece težke ječe. Radvanje pri Mariboru. Že oktobra laaskega leta je bila občiaska volitev v Radvafljah, a ker je židovski potomec baroa R o smaai t vkljab tema, da je bil nazabavnem potovaaja po ItalijaBskem, dal aamesto sebe voliti s pooblastilom, zato ae občiBski odbor ai mogel sestaviti. Gostilaičar Psuader je aamreč vložil agovor proti volitvi. Toda Rosmaait je baroa ia Be kmet, zato je aamestBija pri agovoru posebao milostao postopala. Razveljavila je samo glas Rosmaaitov, volitve pa ai ovrgla, čeravao se je zaradi aekaterih občia8kib mest moralo celo žrebati. Tadi zdaj, ko je bil Rozmaaitov glaa razveljavljea, se je moral vrsiti žreb raed Rosmaaitovim oskrbaikom Zohrerjem ia Laaferjem, a je Zohrer odstopil. Sedaj bode rneada veadar kmala volitev žapaaa! Ta slačaj aas zopet ači, kako se ravaa z aemskimi baroai ia kako 3 sloveaskimi kmeti! Iz Poljčan se poroča: Dae 1. t. m. aas je zapastila ačiteljica gospodičaa Aaa Oaaaa, ki je takaj službovala 11 let. — Deželai odbor ia okrajai zastop sloveajbiatriski sta dovolila vsak po 200 K podpore takajsaji obrtai šoli. A za kmete? — Okrajai odbor je poslal v solski odbor obrtao aadaljevalae sole g. Fraaca Hartaerja. C. kr. ministerstvo za poljedelstvo aakloailo je gosp. Aadreja Žmavca, strokovajaka za viaarstvo, podporo, da Badaljaje svoje praktičae 8trokovBe štadije po Francozkem. Skoro leto dai je že, kar je odšel aa Nemsko ter tam z Beaavadao vztrajaostjo povsod praktičao sodelujoč po vseh ZBataih viaorodaih krajib aabiral akaŠBJe ia spopolfljeval avoje zaaaje. Posebao je poačeval zadražaistvo. Na Fraacozkem, v državi, kjer je viaaretvo aedvomno aa vrhuncu si more pa sedaj svoj obzor še zelo razsiriti. Koma bode to v korist? Našema sploŠBema viaarstva! Častitamo toraj g. Žmavca za dosežea vspeh pa tadi aasema viaarstva, ki bode imelo koBČao korist od tega. Ptujske novice. V zadaji občiaski seji se je skleailo razširiti parao pralflico. Gotovo je v ptuju maogo amazaaega, da morajo razširiti ta zavod. — Na Florijaaskem trga je povozil hlapec spediterja Šegala pijoairskega desetaika, ki sc raa je pripeljal aa kolesa aaBproti. K areči se desetaiku ai kaj hadega zgodilo. Uradne ure v ptujski davkariji bodo od 1. jaaija t. 1. aaprej v delavaik od 8. do 12. ure dopoldae ia od 1. do 5. ure popoldae. Sklep blagajae ob 3. ari popoldae. Prvi roj. Dae 3. taaja t. 1. je dobil posestBik ia mliaar v P o 1 ž a h pri Novicerkvi gospod Jarij S a m e c prvi, razmeroma močea roj, kar je tako zgodaji čas gotovo aekaj izvaaredaega, posebao še, ker april ai bil lep. Ješenci pri Slivnici. Na državai ceati so aasli dae 3. t. m. posestaika Jožefa V od a š e k iz Jeseac težko raajeaega. Prepeljali so ga v mariborsko bolaišaico. Bržkoae je padel iz voza ter se povozil. nDraga smodka". Vesela dražba pri g. Lakmaaa aa K r č o v i a a h pri Sv. Miklavža bliza Ormoža je aabrala po dražbi eae smodke v prid dražbe sv. Cirila ia Metoda 12 K 7 v, kar je pri eaakih prilikah posaemaaja vredao. Velika Nedelja. V aedeljo, dae 28. maja popoldae bo vrlozaaai potovalai ačitelj za čebelorejo, g. Jnrančič od Sv. Aadraža predaval ia razkazoval o čebeloreji. Nobedea čebelar takaj ia v obližju aaj ae zamadi agodae pnlike, da ae izpopolai v tej stroki, ker le kdor umao gospodari s čebelami, dobiva od ajih maogo koriati, Iz Rogatca. Nas trg je zagrizeao aemško gaezdo, kjer se sme Sloveacem delati krivica, kakor se koma poljabi. Vse aepostavaosti oblasti mirao gledajo ia jih s tem odobravajo. Kljab tema, da je sodai okraj do 88 odstotkov sloveaski, ima sodišče aamoaemški aadpis zaaaj, pa tadi v aotraajem je vse aemško. Nadpisi pri občiai so samoaemški, istotako aa pošti ia dragod. Na kolodvora bi imeli biti dvojezičai aapisi, ker jib aekateri aemski gospodje za aič aečejo gledati, raje aapisov sploh ae aapravijo. To je pač vrhaaec aemske aadatosti. Nasa aola je samoaemska, kjer se ačijo otroci hajlati ia svojo materiaščiao zaaičevati. Šolski proatori se oddajajo aa razpolago aiidmarkovski kajižaici itd. Vrsta takih ia eaakih krivic je predolga, kakor da bi vse takaj aasteli. Kdaj se veadar kdo oglasi za pravice abozega aloveaskega trpiaa tadi v aašem kraja! Še je čas rešitve, zato aa daa sloveaski delavci, da se aam veadar ae začaejo tudi takaj aieje pogrezati. Železnica Grobelno—Rogatec. Včeraj, dae 10. t. m. je bila aa Daaaja depatacija iz Šmarja ia Rogatca, ki je pod vodatvom drž. poslaaca dr. P1 o j a se oglaeila pri vodji želez. miaiatrstva V r b i v zadevi zgradbe železaice Rogatec do deželae aieje. Voditelj železaičaega miaistratva je obljubil storiti vse, da se zgradba pospesi. Kapela pvi Radencih. Dae 6. t. m. je amrl cerkveai kljačar J. V e b e r i č, kmet v Boračevi. Pokojai je bil pobožea kristjaa, pa tadi zavedea Sloveaec, ki se je aeaatraseao potegoval za pravice sloveaskega aaroda, ko je bil občia8ki predstojaik boračevake občifle ia ad gorajeradgOBskega okrajaega zastopa. Bil je moder gospodar ia si je vaako aajmaajso reč aataflko zabeležil. Bil je ves čas zvest aaročflik BSlov. Gospodarja ia tadi marljivi dopiaaik v prejšflih letih. N. v. m. p. Srebrno in svinčeno rudo so začeli kopati vRazbora pri Sloveajeai Gradcn. Podjetaik je g. Aleksaader 01 i č iz Celovca, ki kapaje vsa okoli radokopov ležeča poseatva. Sv. misijon se bo obhajal v Razbora pri Slov.-Gradca od 27. aiaja do 4. jaaija t. 1. V Šmartnu pri Slovenjgradcu je umrl dne 7. t. m. osmošolec mariborake gim- aazije Fraac Z a v o d a i k. Pogreb, katerega je vodil profesor rajaega, č. g. dv. AatoB Medved, se je vršil dae 9. t. m. Koliko je celjska občina dolžna mestni hranilnici? Svojega dolga mestai očetje ae izdajo, pa tadi ^šparkasa" mora molčati, ker bi se moral pokazati v precej — poletai opravi. Sedaj pa so se deloma le izdali. Občiaski svet ima aamreč po pravilib pravico, razpolagati s čistim dobičkom ia obrestmi rezervaega zaklada mestae hraailaice v občekoristae ia dobrodelae aameae. Za laasko leto je izkazala braailaica 33.329 K takega razpoložljivega deaarja ter vprasala občiaski svet, v katere dobrodelae aameae se aaj ta deaar obrae. Ia občiaaki očetje so skleaili: 33.329 K se aaj porabi ediaole za pokritje zaostalib obresti od vseh kapitalij, ki jih ima mestaa obcma izpoaojeae iz ^šparkase". Račuai lahko vsak sam. Celjske porotne obravnave. V poaedeljek, dae 8. t. m. je stal pred porotaim sodisčem 57 letai braajevec Fraac B o 1 i h a r iz Trbovelj, obdolžea amora. Obsojea je bil samo zaradi prestopka zoper telesao varaost aa osem mesecev težke ječe. Vitanje. Takajšaji cerkovaik M. P o k 1 i 6 opravlja že 51 let cerkveao slažbo. Za svoje zvesto slažbovaaje je sedaj odlikovaa. K tej njegovi veseli ia častai slavaosti so prisli tadi ajegovi dobro preskrbljeai otroci. Otroci ia vaaki so stali zravea sivolaaega 821etaega starčka, ki se je maogo tradil dolga leta ia še sedaj, da je redao oskrboval svojo službo pri obeh cerkvah ter pogosto prehodil izredao hribovito ia težavao žapaijo ter pozaal vsako hišo, vsako stezico. Še dobro ohraajeaega starčka ia njegove otroke so solze oblile, ko je v aede^jo, dae 7. majaika med sveto maso poklekail pred altar ter prejel sveto obhajilo. Potem ma je bila od veleč g. žapaika med primeraim aagovorom pripeta aa prsa svetla svetiaja za zveato slažbovaaje. Ia ae samo oa ter ajegovi aorodaiki se veselijo starčkove slave, marveč tadi žapljafli, ki govorijo: prav ia lepo je to zaflj ia za aas vse, ker redkokedaj kak cerkovaik doseže tako čast ia visoko odlikovaaje. Trbovlje. Umrli sta Terezija Javaa, žena pekovskega mojstra v Lokah, aa legarju ia Marija Biderman, aajboljsa učeaka 4. razreda. Nemška šola v Mozirju! List nSiidsteierische Presse" je vprasal občiaski arad v Mozirji, kaj je Ba tem resaice, kar pisejo aemški listi o aemski šoli in aastavljaaja aemskega ačitelja v Mozirja. Dobil je slededi odgovor: rNa tamosaji ceajeai dopis z dae 30. aprila 1905 se poroča, daje vse dopisovaaje aeresaičao ia da sose 8kleaili potrebai koraki, da se bo vse to preklicalo. Žapaastvo trg Mozirje, dae 4. maja 1905. Ivaa Ovčjak, žapaa. V Teharjih je dae 3. t. m. amrl gospod JožefPečaak, veleposestaik tamkaj. Pokojaik, vrl sloveaski aarodajak, se je celo življeaje prav živo zaaimal za razvoj Sloveastva aa Spodajem Štajerskem, zlaati pa za domaoo zgodoviao plemeaite vasi Teharje. RaziBkaval je zgodoviaake vire, ki imajo dokazati poplemeaiteaje Teharjaaov. 0 teh svojib raziakavaajih je izdal tadi posebao kajigo. Njegovo rodoljabao ia verao arce se najbolj zrcali iz oporoke, kjer je visoke, po tiaočakih broječe svote zapastil za aarodae aameae: za dijaski dom, za dijaško kabiajo v Celja itd. Zlasti maogo je žrtvoval za postavljaaje aove žapae cerkve v Teharjih, dobro vedoč, da je imeti aov božji hram eaa aajbolj vročih želja tebarskih Sloveacev. Da se zidaaje cerkve pospesi, je v oporoki stavil pogoj, da se izplača določeaa vsota le tedaj, če se ista dogradi do gotovega čaaa. Sloveasko Teharje, ki je izgabilo eaega aajboljših avojih siaov, je priredilo pokojaika prelep pogreb, da 8e izkaže aajstarejseTaa prvoboritelja dostojaa zadaja čast. N. v m. p. Tebarski posilinemci obsojeni zaradi soudeležbe pri tatvini! Š p e s ia Jaaez G o r i š e k, prri je tast Jaaezov, drugi je brat posiliaemskega župaaa Goriaeka, sta bila dae 10. aprila obsojeaa pri celjskem sodisča vsak aa 24 ar zapora radi soadeležbe pri tatviai. Kapovala sta aamreč ukradeao blago od aekega Nečeka, Pečaakovega hlapca. Videm ob Savi. V aoči aa 10. t. m. stazgoreli aa Vidma posestaici Volčaajšek z vsem avojim imetjem. Šest gasilaih dražb je komaj oraejilo ogeaj ia resilo soaedaa poslopja, a Volčaajskovim aiso mogli resititi aič, aiti življeaja aiti premožeaja. Zgoreli 8ta obe! Mura jev aarastla vsled taljeaja saega aa Gorajem Štajerskem. Bati se je, da bo voda aarastla kakor meseca oktobra laaskega leta. Artiče pri Brežicah. Umrl je po kratki, zelo mačai bolezai, previdea s svetimi zakrameati za amirajoče, dae 2. t. m. mladeaič nMarijiae dražbe" Aatoa Metličer, atar 20 let, torej v cveta svoje mladoati. Bil je poaižea ia krscaaskega vedeaja. Pogreba se je adeležilo precej ljadstva ia pa faatje iz Marijiae dražbe. Zelo gaaljivo aagrobaico so govorili č. g. Potovsek, voditelj Marijiae dražbe. Bodi ma zemljica lahka! Pozor šolskim vodstvom! Ker je lepo petje aolske mladiae dika ia čast vsake šole, opozarjamo sedaj, ko se pričaejo solarake mase, gg. ačitelje ia ačiteljice aa praktičao zbirko cerkveaih pesmi. Pesmarica nPrijatelj otroski'* si je pridobila splošao zaapaaje po svoji izborai vsebiai, po ličrti obliki ia, kar je poglavitao, po čadovito aizki ceai. Dobiva se aamreč v Zvezai trgoviai (D. Hribar) v Celja ia v Cirilovi tiskarai v Maribora v trojai obliki: Oblika A: mehko vezaa izvod staae 16 v, oblika B: vplatao vezaa 24 v, oblika C elegaatao vezaa 36 v. K tretji izdaji (1905) BPrijatelja otroskega" ae dobi tadi partitara ^Veselje aagelako" po 50 v, s poato pa 56 v. Vojaški begnnec. Karol Kovač, doma iz Petrovč , ki je alažil pri 27. peapolku v Ljabljaai, je miaoli tedea pobegail od vojakov. Izposodil si je kolo, aa katerem se je odpeljal. Njegovo obleko so aasli v aekem gozda bliza mesta. K 28 dnevni orožni vaji bodo poklicaai 13. juaija t. 1. vsi tisti rezervisti ia nadomestai rezervisti, ki 80 določeai v vojaem času za sestavo mejaih obrambeaih stotaij ob avatrijskolaški meji. Po leti, ko je aajveč dela, se kličejo mladi možje k orožaim vajam. To bo zopet adarec za kraeta! - Razgleduice z Strossmajerjevo sliko prodaja po 10 v komad trgovec a papirjem g. Jeraej Bahovec v Ljabljaai. Isti trgovec prodaja tadi tri sknpaj pritrjeae razgledaice, katerib eaa ima slike sloveaakih pesaikov. Nuvi molitveniki. V zalogi katoliške bakvarne v Ljubljaai ata izšla zopet dva lepa molitFeaika. Izdal ja je ljabljaaski kaezoškofijski ordiaari.iat v aoglasja z dragimi škofijami. Prvi ^Šolski molitveBik" ima le aajpotrebaejšo vsebiao, veadar pa tako, da za ljudske sole v resaici zadostaje (tadi za prvo av. obhajilo). Dragi večji molitveaik nVeČBO življeaje" ima vso vsebiao ^Šolekega molitveBika", ob eaem pa je toliko razsirjea, da bo koriatea, zaaimiv ia priljabljea tudi odraslim. Ceaaje aledeča: nŠolski molitveaik1*: v rdeči obrezi staae 80 v, v zlati obvezi 1*20 K; nVečaoživljeaje*1 v rdeči obrezi staae 1 20 K, v zlati obrezi 1*60 K. Na deaet aaročeaih izvodov ae dobi edea, aa dvajset pa tri kot aameček. Postaiaa ae se posebej zaračaai. Društvena poročila. Velika narodna veselica v Mariboru. Pripravljalai odbor prosi vse ceajeae pevke ia pevce v mariborski okolici za sodelovaaje. Istotako se prosijo v s a slavaa draštva aa Slov. Štajerskem za samostojao sodelovaaje, katero aaj blagovolijo aazaaaiti, da se akreaejo potrebae odredbe. Od skapaega pevakega zbora 8e bodo proizvajale sledeče pesmi: 1. Ciril-Metodova himaa s spremljevaajem godbe. 2. Občatki, moski zbor, Aljaš (II. zvezek pesmarice). 3. Nazaj v plaaioski raj, Nedved (I. zvezek pesmarice). Vsi dopisi, ki 8c tičejo te veseliee, se aaj posljejo aa aaslov: rNačelstvo za prireditev veselice sv. Cirila ia Metoda Maribor, Narodai dom. Bralno in pevsko društvo Maribor priredi povodom otvoritve vrta v Narodaem doma dae 1. jaaija t. 1. koacert. Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali sledeči p. a. dobrotaiki ia dobrotaice: Posojilaica v Goraji Radgoai 20 K, Korošec 1 K, žapaik Korea 10 K, dekaa Hrastelj 10 K, v Rasab aabrala gdč. Ivaaka Srac 20 K, odvetaik dr. Pipaa 37 K 2 v, požaraa bramba v Cezaajevcih 20 K, koakareati 25 K, aadačitelj Bregaat 2 K, ačit. draštvo sloveajgrasko aabralo aa izletu pri Rotovaika v Lehaa 16 K 50 v. Vaem srčaa hvala! BSloyen. pevsko društvo v Ptuju" si je izvolilo pri izvaaredaem občaem zbora dae 7. maja 1905 sledeči odbor: gg. Drag. Zapaačič, predsedaik; dr. Bela Stahec, podpredsedaik; Val. Kajaih, tajaik; Iv. Maraec, blagajaik; Silv. Šeatjarc, arhivar; aamestaiki pa: gg. Miraa Lorber, Jož. Slaviaec, Aat. Poreker, Iv. Strelec. Zaaaajim odboraikom so bili voljeai gg. Matej Habad, Ljabljaaa, prof. Joat, Celje, I\. Zemljič, Maribor ia Fr. Zaberl, Ljatomer; revizorjem pa gg. Jož. Zeleaik, Jak. Kopič ia Ferd. Skahala. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi tem potom vae oae častite rodoljubkiaje ia ceajeae rodoljabe, ki se akvarjajo z razprodajo naarodaega koleka", da izvolijo vsaj do koaca meseca majaika 1905 aposlati podpisaaema vodatva še dolžae zaeske. Ob jedaern se Baprosajo, da izvolijo aazBafliti od koga da so prejeli te Baarodae koleke, za katere pošiljajo deaar. Vodstvo dražbe av. Cirila ia Metoda v Ljabljaai. Iz Kozjega. Igra, ki jo je ^Gospodar. bralao draštvo" z aovo god,bo priredilo miaalo aedeljo, se je prav dobro obaesla. Nataačaeje poročilo objavimo pribodajič. V korist pogorelcem v Šeščah prirede Žalski diletaati v aedeljo, dae 14. rnaja v dvoraai g. Fraac Hodaik-a veselico s petjem ia gledališko predstavo. Začetek ob Vs 8 ari zvečer. Ker je aamea tako blag — saj hitimo aesrečaema aa pomoč — ia vzpored tako zaaimiv, pričaknjemo, da se vsakdo odzove temu vabila, da se tako zabava, obeaem pa priaese svoj dar revežem, ki jim primaajkaje aajpotrebaejse. Polzela. BBralao draštvo" ia BPodražaica dražbe sv. Cirila ia Metoda" sta priredili dae 30. aprila, kakor vsako leto ob tem časa, veselico. Kakor je bilo pričakovati, obaesla se je tadi letosaja veselica sijajao. Na vzporeda sta bili igri BV Ljabljaao jo dajmo" ia BUltratt, pede žeaskega zbora ia goslaaje g. A. Nerata iz Soštaaja. Vsi sodelovalci so resili svojo aalogo dobro, zlaati pri igrah ai hotelo biti smeba ia odobravaaja koaec. To je pa res, aaši sloveaski Polzelaai so se tekom zadajih let razvili tako, da se lahko lotijo se tako težkih aalog brez straha, da bi jim spodletelo. Posebao so se odlikovala to pot dekleta. Njih krasao petje ia dovršeao igraaje ostaae gotovo vsern v dobrem spomiaa. Maogo zaslag za veaelico si je atekel kakor vedao g. J. Žigaa, v čigar proatorih se je vršila. Po vzporeda se je razvila v prostorih g. Cimpermaaa živahaa prosta zabava, katere so se vdeležili poleg domačiaov tadi gostje iz Braslovč, Vraaskega ia dragod. Napitaica za aapitaico se je glasila ia ob splosaem aavdaseaja se je povdarjalo, da sta aarodai drastvi, kateri sta ae gledali v prvem časa aezaapao, zdaj aasli pravo pot, ko roko v roki Bastopate v prospeb aarodae atvari. Res je, Sloveaci smo vsi, ia vai se zavedamo, da se ae bomo dali izriaiti iz avoje posesti aa Polzeli, pa raakar pridejo še vse dragačai aasprotaiki, kakor so ti klaverai Baemški" jaaaki. Ia da amo prišli aa to lepo pot, je gotovo prva zasluga obeh gg. drastveaih predsedaikov, ki sta vedao aeumoraa ia požrtvovalaa, kadar se gre za aarodaost. Koačavam svoje poročilo z željo, da ae kmala zopet vidiaio aa prijazai Polzeli. Saviajčaa. Gospodarske stvari. V boj proti peronospori. S peroaosporo se aam ravao tako godi kakor z zobobolora. Kadar me zob začae boleti, je že tudi pokvarjen. Kdor hoče zdrave zobe imeti, se jih mora dati preiakati dokler ga ae ae bolijo. če čakamo a akropljcajem proti peroaoapori tako dolgo, da ,jo že opazimo, do tačaa aam je oaa že veliko kvara aapravila. Vsaki del, aa katerera ae ona prikaže, je že poakodovaa ia ae bo aikdar več zdrav. Vapešao delujemo proti peroaoapori le tedaj, če skropimo poprej kakor jo vidimo. Zdravila za to bolezea aimamo. Pač pa iaiamo izvretBO aredstvo modro galico, katera zapreči kaleaje trosov peroaoapore. če padejo ti troai aa mesto, kjer se le aajmaajša aled modre galice zaajde, ae morejo kaliti ia postaaejo Beakodljivi. Oe je pa eukrat ta troa avojo kal v list ali v jagodo pogaal, tedaj aima modra galica aič več apliva aa njega. Kedaj se naj akropi. Težko je aaprej aazaaBiti, kedaj ae mora prvikrat akropiti, da se aajvečji uspeb duaeže, ker Bimamo vsako leto eaako vreme. Prvo skropljeaje je največje važaosti, opraviti ae mora jako zaraao, kakor bitro začae trs pogaajati. Prvo akropljeaje tudi ae pride drago. Dokler so pogafljki le 8—10 cm dolgi, se ae porabi dosti tekočine. Da ae peroaoapore obraaimo, mora ae liatje poškropiti že poprej, kakor ajeai troai začaejo kaliti. Največji upliv aa napeh akropljeaja ima kedaj ia kako se skropi. Ne bolj pogosto akropljeaje — ae bolj močaa tekočiaa ae more več tega popraviti, kar ee je zamudilo, če ae prvikrat prepozao tškropi. Laasko leto ae je lahko pogosto sledeče opazovalo. Polovica viaograda bila ,je lepa, drnga polovica brez grozdja. Edea viaogiad zdrav, obetajoč lepo trgatev, soaedov podoba žalosti. Od kod to? Dobro ohranjeni deli viaogradov bili 80 skropljeai že pred deževjeru, aekateri celo med dežjem. Sledilo je nato več dai z lepim vremeaom za peroBosporo. Petkrat aa daB dež, aolace, soparica. Ni se škropilo, čakali so aa lepo vreme, ker ao mislili, če dežnje, škropljeaje itak ae poaiaga, — ker dež vao galico opere. To raaeaje je celo aapačao ifl je bilo laasko leto krivo izgube veliko 8to tisoč kroa aarodaega premoženja. V tako Bevaraih časih porabiti se uaora za skropljeaje vsak treaotek. Kadar dež preBeha, ja če rahlo dežuje, aaj se kar aadalje skropi. Moč modre galice ae akozi to ae zmaajsa za veliko ia pogoato je to ediao sredatvo obraaiti trgatev. Laasko leto imeli smo doati dokazov za to. Drugokrat ae aaj akropi hitro po cvetju. PozBejša akropljeaja odviana ao od vremeaa ia naatopa peroaospore. Če opazimo, da 86 rjara je peroaospora precej razširila, tedaj ae rok križem držati. ŠKropimo z vsemi močmi in pogosto. Povzrošeao skodo 8icer ac morenao veliko popraviti, pa nadaljao razsirjanje s tem zabraaimo, reaimo, kar 8e še rešiti da. (Konec prihodnjič) Dmštvena naznanila. Dirkalsko društvo t Ljutomeru. Preposicije za spomladansko dirko za leto 1905 v nedeljo, dne 28. maja na Cvenu. I. Plemeoska vožnja s prvenci 850 K, od teh 200 K od štaj. dež. zbora in 150 K od dunajskega dirkalskega društva za 3—8 letne na Štajerskem rojene in izrejene žrebice in žrebce, ki še pri nobeni dirki tekmovali niso in so v lasti kmetskih posestnikov. Daljava 2000 m. Triletnim 25 m dozvoljeno. 120 K in eno zastavo prvemu, 80, 60, 40, 30, 20 K. Vloga 6 K. Neobdarovani dobijo 4 K nazaj. II. Glavna vožnja : 400 K od dunajskega dirkalskega društva za 3 do 10 letne, na Štajerskem rojene in izrejene kobile in žrebce, ki so v lasti kmetskib posestnikov konji z rekordom 2 : 05 ali boljšimi; za vsako boljšo sekundo po 15 doklade. Daljava 2000 m. Triletnim 50 m dozvoljeno. 180 K in eno zastavo prvemn, 80, 70, 50, 40, 30. Vloge 6 K; neobdarovani 4 K nazaj. III. Dopolnilna vožnja: 225 K, od teh dalo 150 K badensko, 50 K dunajsko in 25 K ljutomereko dirkalsko društvo. Za inozemske konje vsake starosti. Konji z rekordom 2 : 02, za vsako boljšo sekundo 20 tn doklade. Dobitelji prvib daril pri današnjib vožnjah pod I. in II. so od te vožnje izključeai. Štiri častna darila in sicer.- En gig vreden 100 E prvemu, ena amer. dirkalska vpreza vredna 75 K drugemu, dvovprežne vajeti vredne 80 K trerjemu in ena nra vredna 20 K četrtemu. Daljav« 2000 m. Vloge 5 K, neobdarovanim 3 E nazaj. Zadnji zglasivni termin v petek dne 26. maja dopoldne do 12 ure pri gospodu M. Zemliču v Ljutoineru. Druga določila kot prejšnja leta. Dirkalisče je vozcem za vajo svojih konj samo zadnja dva dni pred dirko, t. j. 26. in 27. maja na razpolago. Za dirk. drnštvo: Josip Mursa, t. č. preds. 81ov. gosp. in iiobraž. draštvo nSkalau v Št. Petru pri Mariboru priredi dne 4. junija veliko veselico na vrtn g. M. Muršeca. Natančen vzpored prihodnjičl K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno društvo za ljatomersko okolico bo dne 21. t. m. imelo ,besedo' v veliki dvorani gospoda Kukovca. Iz prijaznosti bo sodelovalo BSloveusko pevsko društvo" in udeleženci bodo imeli tudi priliko slišati gramofon g. dr. Grossmana. Vstopnioa se ne bo pobirala nobena. Začetek točno ob 4. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. Slov. kat. iaobraševalno drnstvo BStraža" na Dunaju priredi v nedeljo, 14. maja popoldne takoj po slovenski službi božji zabavni večer z gledižko predstavo nSf. Neža" v veliki dvoraii restavracije nzum grOnen Baum" v VII. okraju, Mariahilferstrasse 56, kamor vljudno vabi dunajske Slovence. Ta večer nastopi prvič druatveni tambursški zbor pod vodstvom g. kapelnika Franja Frasa. Začetek ob petih. \z Majšparga. Zahvala. Velespoštovani gospod dr. Franc Jurtela, dežeki poslantc in odvetnik v Ptty'u, je poslal našeinu bralnema društvu 5 K. Za ta velikodušni in domoljubni dar mu izreka najiskrenejšo zahvalo odbor. Bralnamn društvn v Kostrivaici so darovali: slavna posojilnica pri Sv. Križu tik Slatine 35 K, ič. gg. Peter Erjavec 6 K, Alojzrj Cilenšek 3 K, Roman Skerbs 1 K, Simon \Vut 4 K. Za alagodusno darove izreka najprisrčnejšo zahvalo odbor. Prostovoljno gasilno društvo v Okoslaveih priredi dne 14. maja veselico v prid društvene blagajne v gostilni g. M. Trstenjak v Vidmi. Za obilni obisk prosi odbor. Tržuo cene v Maribora od 22. do 29. aprila 1905. ±ivila Psenica  rz  jetmen .... ovea  koruza  proBo  ajda seno  slama. ... fizola  arah  lefa  krompii  sir  surovo maslo mailo Speb  zelje, kislo .... repa, kisla .... mleko  sinetana, sladka „ kisla . . . zelie  jajce  100 kg 1 kg 1 lit 100 glav . kom. od K| 19 15 17 16 17 18 i7 4 8 — — 2 1 1   _ — b an ao 20 60 60 60 80 90 m 40 _ 10 10 38 *8 20 40 60 _ 5 Ki 90 16 18 17 18 19 18 5 4 — — 2 2 1 — _ h 40 60 SO 40 40 20 30 VW 48 64 8 19, 80 40 44 86 *4 19, 56 70 — —