OPRAVLJAM Z 
UŽITKOM« 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 8. februarja 2007 • Leto XVII, št. 6 

8. FEBRUAR, SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 

Osmi februar, slovenski kul


nastopov (za letos je načrtoturni praznik, je praznik 
van samo eden!) premišljeno ljubezni do slovenske besede. 
izbranih slovenskih vrhun-Praznik našega, slovenskega 
skih umetnikov z vseh umetjezika, ki nas opredeljuje kot 
niških področij v Monoš-Slovence; jezika, v katerem je 
tru… Lani in predlanskim v 19. stoletju naš Prešeren za
sem v okviru Zavoda RS za pisal svoje najpomembnejše 
šolstvo organizirala kulturni pesniške stvaritve, in Sloven
dan – približno 50 Porabcev ci smo ga proglasili za svoje
smo peljali na ogled gledaliga največjega pesnika. Od 
ške predstave v Maribor. Po Prešernovega do današnjega 
izrazih zadovoljstva sodeč časa je v slovenskem jeziku 
ni nobeden izmed njih imel nastalo nešteto prekrasnih 
negativnega mnenja, še več, literarnih stvaritev; a Slo
prav vsi so obiskovanje takih venci, naj si bomo v Sloveniji 
kulturnih dogodkov pohvaali izven nje, ne ustvarjamo 
lili. Spoštujmo torej domačo le v slovenskem knjižnem 
kulturno tradicijo, a ne zapijeziku: prvobitna slovenska 
rajmo se pred vplivi in možmaterinščina skoraj vsakega 
nostmi od zunaj, mislim iz Slovenca je narečje ali kate-matice, saj le-ti ne pomenijo ra od pokrajinskih različic iskri, tudi začutili. Začutili in sprejemati. Velikokrat se so v šolah, njihovi člani so vedno česa slabega. Nasprojezika. V Porabju je narečje usodnost tega, da razumete govori in piše, da velik od-učenci, številne skupine pa tno: lahko nas bogatijo in postalo tudi knjižni jezik, in čutite, da je bila slovenska stotek Slovencev v Sloveniji delujejo pod okriljem Zveze dajo širino, pa še naučimo saj v njem izhajajo knjige, v beseda darilo, za katerega ne ve skoraj nič o zamejskih Slovencev. Če pogledamo se kakšno lepo slovensko njem se ustvarjajo prispevki pa žal danes starši v Porabju Slovencih. Tudi obratno se strukturo članov, so to pred-besedo ali spoznamo nove za časopis, narečje slišimo prikrajšate svoje otroke, stari dogaja. Zakaj je te vezi tako vsem starejše generacije prijatelje… na valovih Radia Monošter… starši vnuke… težko utrjevati??? Imamo sku-(nekaj je seveda tudi mlajših Osmi februar je obletnica Narečje je izvorna materin-Slovenski jezik in kultura sta pen jezik in skupno dušo; za-članov). In tu se upravičeno Prešernove smrti; ja, čuden ščina Porabskih Slovencev, naša osebna izkaznica, nas mejski Slovenci ste bogatejši lahko vprašamo, kam v Po-narod, ti Slovenci, ki slavimaterinščina mater in oče-opredeljujeta za Slovence, za od nas, Slovencev v matici, rabju poniknejo mladi… Ver-mo smrt namesto življenja. tov, babic in dedkov, žal ne narod, ki se stoletja prebija ker sanjate v dveh jezikih; jetno daleč vstran iz Porabja, Toda le nekaj dni za tem je tudi vnukov in pravnukov, skozi zgodovino in si prav ste Porabci, Štajerci, Korošci, tudi v tujino, ker jim doma ni valentinovo, praznik ljumaterinščina vseh, ki so na z ohranjanjem jezika zago-Benečani, Tržačani… A vsem zagotovljeno dostojno pre-bezni, ki smo ga uspešno tej skromni porabski zemlji tavlja svoj obstoj; slovenski tem poimenovanjem je nad-živetje… Tako se porabsko poslovenili… Vsaj trgovci in več kot tisočletje čuvali sveti-kulturni prostor je v prihod-pomenka Slovenci. kulturno življenje vedno bolj cvetličarji. Verjamem, da je v nje slovenstva, porabski slo-nji Evropi brez meja lahko še Povezovanje in sprejemanje zapira samo vase, kar na dol-vseh povezavah med 8. in 14. venski jezik in porabsko slo-bolj trdno povezan in tudi Po-je vaša in naša bodočnost. V gi rok ne bo pozitivno. Kaj če februarjem, med pesmimi vensko srce… Vse do danes… rabje je lahko njegov še bolj Porabju delujejo številne kul-bi snovalci porabske kultur-in jokom, med besedami in Do nas in vas… Ta trenutek, trden člen ter branik. Toda če turne skupine, ki predvsem ne politike malo odprli okna molkom, med biti in ne biti, zdaj in tu, še lahko vsaj pi-se hočemo Slovenci v matici v narečni obliki ohranjajo rahlo zatohle izbe in spustili med menoj in vami – usoješemo slovensko, v upanju, in izven nje kot narod med-porabsko kulturno, besed-vanjo malo svežega, žlahtne-nost ljubezni… da boste mnogi razumeli. In sebojno bogatiti in krepiti, no, glasbeno in etnološko, ga zraka? Konkretno: če bi si morda, kdaj, ob kakšni božji se moramo še bolje poznati izročilo. Kulturne skupine omislili letno recimo nekaj Valerija Perger 
2 

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija 
OB DVEH TROMEJAH NA 
PANONSKEM PROSTORU 

Dosedanji in prvi predsednik programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije akademik dr. Anton Vratuša je presodil, da je čas za zamenjavo in za naslednico izbral dr. Eletko Korpič – Horvat. Pred kratkim se je prvič pod novim vodstvom sestal programski svet in sprejel letošnji delovni program. Prvi večji dogodek bo 4. maja mladinska kulturna prireditev Dan spominov in tovarištva. Letošnja tema bo Sezonstvo in izseljenstvo, naslov pa »O Vrba! srečna, draga vas domača«. Osrednji govornik bo dr. Anton Vratuša, v programu pa bodo sodelovali učenci iz Porabja, Benečije in Prekmurja. Predvideno je, da bo »sodobno« izseljenstvo na Goričkem predstavil ravnatelj osnovne šole Kuzma in tamkajšnji župan Jožef Škalič; učenec, ki ima starše na tujem, pa pripovedoval o neposrednem občutenju sezonstva. Letos bo izšla tudi publikacija o petih dosedanjih Dnevih spominov in tovarištva. Tekst bo napisal Jože Vugrinec, večino fotografij pa bo prispeval Aleksander Krpič, ki vestno beleži dogajanje v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih. Med večje, pomembnejše in v organizacijskem smislu zahtevnejše projekte sodijo priprave na mednarodni simpozij »Ob dveh tromejah na panonskem prostoru« in v letu 2008 zbornik referatov in razprav. Za osnovo simpoziju je lansko enodnevno in odmevno posvetovanje, 
o katerem je predsednik odbora za manjšine pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, akademik dr. Jože Pogačnik, povedal: »Začeli smo z zahodno mejo in se posvetili slovensko – italijanskim odnosom. Zdaj smo pogledali prekmursko stvarnost, ki je tako zelo tipična zaradi večplastnosti. Tu so narodi, etnije, kulture in religije, ki se srečujejo, in ki so v slovenskem kontekstu obrobno znane.« Predvideno je, da bodo na simpoziju sodelovali strokovnjaki iz vseh štirih sosed, tamkajšnjih univerz in strokovnih ustanov. Vodja projekta je akademik dr. Anton Vratuša. Pregled spominskih drevnin, rastlin in grmovnic s predlogom vizije ureditve spominskega dela Vrta spominov in tovarištva bo pripravil dr. Aleksander Šiftar. Z delovnim naslovom »Atelje Vrta spominov in tovarištva Petanjci« pa so se začele priprave na prvo likovno kolonijo, predvidoma v letu 2008. Septembra bo izšel tudi Vodnik po Goričkem, ki je v pripravi že dalj časa. Sicer pa je želja Programskega sveta, občine Tišina in njenega župana Jožefa Poredoša, da bi postal Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih pomembnejša prekmurska turistična točka, ki bi si jo ogledali obiskovalci tega dela Slovenije. Zato se bo vodstvo programskega sveta povezalo s pomembnejšimi turističnimi organizacijami in predlagalo, naj v svoje programe vključijo tudi Vrt spominov in tovarištva. 
eR 
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu vas 
obvešča, da je bil 26.01.2007 v Uradnem listu Republike Slovenije št. 
7/07 objavljen javni razpis za: 
1) finančno podporo avtohtoni narodni skupnosti 
v zamejstvu v letu 2007 in 
2) finančno podporo Slovencem po svetu v letu 2007 
Cilj javnega razpisa je spodbujanje dejavnosti, ki med Slovenci v 
zamejstvu in ostalimi Slovenci, ki živijo v tujini, omogočajo:
 - utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete,
 - medsebojno povezovanje,
 - ohranjanje vezi z Republiko Slovenijo,
 - vzdrževanje struktur in dejavnosti avtohtone slovenske narodne 
skupnosti v sosednjih državah in vzdrževanje struktur in dejavnosti 
Slovencev v izseljenstvu. 
Dokumentacija razpisa je dosegljiva na spletni strani Urada: 

www.uszs.gov.si. 

MOLIMO ZA KRŠČANSKO EDINOST 

Konec januara je znouvič preteko vu dühi ökumenizma, tistoga cerkvenoga gibanja, štero si je za nalogo postavilo edinanje krščanskih konfesij. Če gli se je tou gibanje začnilo že na začetki dvajsetoga stouletja na iniciativo protestantskoga dühovnika Paula Watsona, šteri je molo za edinost Kristušovih naslednikov, se je rimsko katoliška cerkev vklüčila v tou gibanje samo par desetilejt sledi, po Drügoj vatikanskoj sinodi. Vezdaj je že tradicija, ka se vsakše leto osem dni po večeraj zberejo verniki različnih krščanskih konfesij ino sküpno molijo ednouk v cerkvi edne, drgouč drüge 
konfesije, gde po staroj navadi gostüjoči dühovnik glasi božo rejč. Celou za dühovno osnavlanje mladine aldüjejo zdaj že tretje leto po eden večer. V Somboteli se je začno ökumenski molitveni keden 21. januara v šestoj vöri večer v evangeličanskoj cerkvi. Božo sveto rejč je glaso predstojnik frančiškanskoga samostana Orbán Imre Márk, v sodelovanji kalvinskoga dühovnika Jakab Bálinta ino evangeličanskoga dühovnika Gregersen-Labossa Györgya. V pondejlek je v frančiškanskoj cerkvi sv. Elizabete držo božo slüžbo evangeličanski dühovnik Labossa György, v torek je mladinsko mešo celebriral katoliški plebanoš Németh Norbert, v srejdo je v cerkvi sv. Martina baptistični pridigar Révész Árpád opravlao slovesni obred, v četrtek pa je v navzoučnosti kalvinskoga püšpeka dr. Márkus Mihálya celebriral sveto mešo katoliški püšpek dr. Veres András. V petek je v katedrali bila sveta meša, v soboto v kalvinskoj cerkvi boža slüžba, v nedelo je pa končo ökumenski molitveni keden kalvinski dühovnik Jakab Bálint vu nouvoj katoliškoj cerkvi predmestja Sombotela v Herényi. Frančiškanski redovni dühovnik – profesor Reisz Pál: 
»Sküpna molitev ma že več kak stoulejtno tradicijo. Po cejlom svejti, gde katoličani ino protestanti živejo eden pouleg drügoga, tam, gde se 
nahajajo najmenje po dvejtri konfesije v bližini, organizirajo vsako leto na podlagi kakšnoga svetopisemskoga citata sküpni molitveni keden. Tematiko vödajo v ednom zvezki, šteroga razšürjavajo po cejlom svejti. Letošnjo izdajo so vküperpostavili vu južnoafriškoj deželi, štera se imenüje Umlazi ino jo sprejeli na mednarodnom forumi. V prvom redi vsebuje misli takšnih lidi, šteri ščejo pomagati telovno ino düševno onemoglim, glühim, nemim, brezposelnim, šteri se trüdijo, ka bi obladali siromaštvo, beteg, brezposelnost. Posebno mesto je doubo letos boj proti AIDS-a, od šteroga trpi pau tam živečoga lüstva.« 
Gábor Bálint József, premontrejski redovni dühovnik-pro
fesor, direktor Premontrejske gimnazije sv. Norberta: »Iniciator mladinske ökumenske meše, štera je že gratala tradicionalna, je Akademija za izobraževanje odraščenih Martineum. Mi dühovniki držimo za važno, ka bi se tüdi mladina med sebov povezala, ar so krščanske konfesije v gnešnjom svejti trno odvisne od endrügoga. Zavolo toga so 31. oktobra 1999. leta, na den reformacije v Augsburgi na pobüdo papeža Janeza Pavla II. posamezne konfesije podpisale sküpni komünike, na podlagi šteroga sklenejo kompromis v važnij pitanjaj ino bodejo tolerantni eden do drügoga. Želejo vküperslišiti, želejo biti povezani s Kristušom, z bratskimi cerkvami, med sebov, s cejlo živo naturo, tao štere smo tüdi mi.« 
Gregersen-Labossa György 
evangeličanski dühovnik: 
»Centralna tematika letošnjega ökumenskoga molitvenoga kedna je bilou karitativno ino diakonsko delo, štero opravlajo na župniščaj. Glavno pripetje letošnjega molitvenoga kedna je bilou pouleg mladinskoga srečanja i srečanja püšpekov, srečanje karitativnih ino diakonskih skupin. Letos smo se iz poštüvanja tüdi mi evangeličani spominali Arpadovičeve sv. Elizabete, štero sveti letos praktično cejla Evropa, cejli svejt Ona je edna od najbole popularnih svetnic. Sveta Elizabeta je praktično bila diakonisa. Mi jo tüdi za toga volo častimo, ka je pomagala srmakom, betežnikom, či gli je bila kralevska hči. Edna naloga naše cerkvene slüžbe je, ka telovno, dühovno potrejte betežnike ino starce pri razločnih funkcijah tüdi kak božja stvorejnja častimo. Te keden je po cejlom svejti zatonil krič na pomouč južnoafriškoga srmaštva.« 
Suzana Guoth 


Porabje, 8. februarja 2007 

3 

O PESMIH V PREBOLDU 

V Preboldu blizu Celja so 20. januarja organizirali Mednarodni simpozij o slovenski ljudski pesmi. Konference so se udeležili ljudski pevci in godci, člani in vodje pevskih zborov. Poslušali so tri predavanja. Dr. Marija Klobčar z Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani je predavala 
o kresnih pesmih, ki so jih peli na dan sv. Janeza Krstnika (24. junij). V Beli krajini so jih v Adlešičih pela dekleta „kresnice”, ki so okoli kresa (ognja) „kresovale” (plesale). Na Štajerskem so imenovali ta praznik „Ivanje” (po sv. Ivanu) in so plesali „ivanji ples” okrog ognja. Kresne pesmi je zapisoval že Stanko Vraz v knjigi „Narodne pesni ilirske” (1839), ob koncu 19. stoletja pa Karel Štrekelj. Nekaj kresnih pesmi so na Slovenskem posneli na fonograf leta 1914. Skladatelj in profesor glasbe dr. Ivan Florjanc je govoril o tipično slovenskem – fantovskem petju. Fantje so peli v krogu, pod prostim nebom. To petje ni vezano na obrede, je intimno petje. S fanti je lahko pel le tisti, ki ga je fantovska družba sprejela. Fantje so imeli svojega „župana”, ki so ga volili na „rovaš” (palica s črticami). Spomin na fantovskega župana je ohranjen v pesmi: „Ne hodi za mano, ne boš me dobil – sem od tist’ga župana, ki rib’ce lovil.” Vsaka vas je imela svojo fantovsko družbo, ki je – med drugim – pazila na to, da iz drugih vasi ne bi 

hodili fantje k dekletom v njihovo vas. Ko pa se je dekle vseeno poročilo s fantom iz druge vasi, so fantje potegnili „šrango” in je ženin iz druge vasi moral plačati za nevesto. Marija Kozar je v besedi, sliki in zvoku predstavila Slovenske pesmi in šege v Porabju na Madžarskem. 
Inačice arhaičnih pesmi je predstavila kronološko od 12. do 20. stoletja. Porabsko lirsko pesništvo obsega obredne, vojaške, pivske, šaljive in otroške ter ljubezenske pesmi. V pripovednem pesništvu Porabja prevladuje ljubezenska in družinska tematika. Porabske ljudske pesmi so po motiviki in tematiki najbolj podobne pesmim v Prlekiji na Štajerskem. Obredne pesmi se vežejo na življenjske in koledarske šege. Za Porabje značilna ženitovanjska šega je „podaraj”, poznali so tudi slovensko posebnost „pritrkavanje” ob pogrebu. Od koledarskih šeg je posebnost božično in trikraljevsko koledovanje. V popoldanskem delu konference so se predavatelji in poslušalci pogovarjali o možnostih ohranjanja ljudske pesmi in ljudskih šeg. Dva od udeležencev sta na koncu diskusije presenetila navzoče z novoletnim koledovanjem. 
-mkm-

Za porabsko kulturo pa materno rejč... 

...se dosta lidi redno tröjdi pa kak kaže danešji kejp, de se ške vseveč lüstva moglo tröjditi. Na Zvezi nas tü dosta nauvoga dela čaka, stero mo bola vztrajno mogli opravlati pa bola nöjcati pravice organizacije tü. En tau dela nam ranč kulturne skupine dajo. Za djilejšom z vodji skupin smo se konkretno za dvaujo vekšo delo vzeli, za vse tanače se njim trno lepau zavalimo. Brigajmo se za svoje domanje mentore. Ka Porabski Slovenci tau znanje tü majo v sebi, sta dobra pelda na Seniki domanja pevka Vera Gašpar, stera je sama sprajla vküper skupino pa ji vči spejvati domanje pesmi, v Števanovci pa ranč tak školnik Laci Kovač pri domanji gledališki skupini, steri od letos že igre tü sam piše. Prav ma Andraž Sukič, rejsan morajo biti mentori za folkoro prvi, gda vsevküper mamo dvej odrasli pa šest mlašeči skupin. Najprvin smo sprosili informacije od Javnoga sklada za kulturno dejavnost v Ljubljani, kašne variante so za porabske mlade, steri so v slüžbi ali se včijo, kak se leko odijo včit v Slovenijo za mentore amaterski skupin. Najbaugši seminar se je že začno oktobra, zatau najkasnej do geseni mujs moramo pridobiti lidi, stere je že Andraž vözagledno v svoji danešnji ali ške v mlašeči skupini. Zvöjn toga mo iskali med tistimi deklami tü, najbola med sakalauvskimi, stere se zdaj včijo tadale v Ljubljani ali Somboteli. Na Zvezi vse omogaučimo, tak organizacijsko kak finančno. Iščemo tašne lidi, steri redno gučijo porabski slovenski gezik, če pa ške knjižnoga tü znajo, je pa ške baugše. Najmenje dvej-tri lejta nöjcamo, dočas šaulo zgotovijo pa se redno vcuj navčijo pri danešnji odlično pripravleni mentoraj. Vküper trbej spraviti mlašeče goslare, če škemo meti gnauksvejta svoje. Gnes enga svojga goslara nejmamo za sprvajat skupin, pa so taši mladi, steri so nadarjeni s tejm. Na fudaše so najbole prisildjeni folkloristi. Zatau nosi na srcej tau brigo že dougi lejt Andraž Sukič, vodja seničke folklore, steromi se je pršikalo iz svojga sina pa njegvoga bratranca že dosta vöprinesti. Trdi, ka na Seniki zdaj ške gestejo mlajši, steri majo v sebi nika več za igranje, te trbej pridobiti pa njine stariše. Gli tau je trdo na djilejši Zveze Lujzek Hanžek, dougoletni vodja folklore. Mlajši naj se prej zvöjn fude na tropejti, kitari, klarineti tü včijo špilati. Skur vsi člani predsedstva so o tejm gučali, naj pomagamo pri Zvezi delo tej mlajšov, če trbej, pri ceringi šaulanja tü. Delo je dano. Te mlajše do drügoga djilejša vküper pozovemo s starišami vred pa tau telkokrat, dočas se nam ne pršika pridobiti bar en tau. Na pomauč starišov mo fejs prisildjeni. Gora ponidimo vse variante pomauči Zveze, tak organizacijsko kak finančno. Depa tau je malo brezi mlajšov pa pomauči njini starišov. 
Delo na Zvezi za porabske kulturne skupine. Najprvo je, ka omogaučimo vse pogoje za probe pa nastope. Od vsakšoga nastopa se vsikdar sama skupina odlauči, če leko vzeme pozvanje ali nej. Ka paunim nazaj, Zveza je ške nikdar enoj skupini nej prajla dola nišoga nastopa nej. Pa buma sta letno najmenje dva tašiva, steriva koštata skur pau milijona. Ka gnes zvöjn tri skupin 13 skupin leko ma mentore iz Slovenije pa vse 8 folklorni skupin živo muziko, na našo najvekšo zadovolstvo, smo več lejt delali na tejm. Vse pozvanje za nastope štimamo z vodji ali mentori pa gostitelom. Spravimo za nastope primeren prevoz, če trbej prenošišče, za dugše poti furt damo naprajti zavarovanje. Na leto prejk petnajset natečajov pripravimo za gledališke skupine, za jubilejne prireditve skupin pa najvekše programe Zveze. Zvekšoma zandolejmo sprvajat skupine na nastope, na dugše poti vsikdar, če nej, zaprosimo nekoga iz predsedstva. Skaus leta vodimo statistiko o nastopi skupin pa na konci leta pripravimo kroniko dogodkov v Slovenskom kalendari. Od nastopov skupin pišemo članke, če se je kaj zanimivo zgodilo za drüge lidi. Dola obračamo, prejk pišemo gledališke igre v porabsko rejč. Večkrat moramo titi v konflikte, če škemo rejšiti kaj. Ne mislimo prajti, ka nika dela več nejmamo. Eške kelko! Zagnauk že vejmo, od letos tadale mo redno vküpzvali vodja skupin, naj vsebola leko spoznamo probleme, prošnja členov skupin pa ji rešüvamo na njine tanače. Po nauvi potaj delamo reklamo za skupine. Letni program Zveze damo vodjam. Večkrat mo šli na probe, naj se direktno leko srečamo s členi sku-pin pa vidimo delo. Za Slovence v Soproni, Mosonmagyaróvári pa kaulek tej krajov letos oprvin sami vküper pozovemo pa njim napravimo program s porabskimi skupinami. 
Ka prosimo od vodij skupin? 
Naj vsi baujo oprejti, iskreni do skupine pa do nas tü, naj baumo partnerji, naj nas ne nöjcajo samo té, če probleme trbej rešüvati, naj informacije redno krožijo med nami pa členi skupin. Oni morajo meti največ informacij od skupine pa biti najbola povezani z njauv, lidi vküper držati pa voditi, z mentori biti v kontakti. Rejč voditela mora biti valana. Oni morajo meti najvekšo skrb za slovensko rejč v skupini pa biti za peldo. 
Zakoj sam pisala o deli Zveze s skupinami? Zatok, ka je par lidi v skupinaj, sterim se nikdar nika ne vidi, furt samo negativno kritiko majo do nas, se radi užalijo pa šinfajo Zvezo, delo za nji na Zvezi pa finančna pomauč je za nji vse naravno (természetes) pa malo. Depa spravlajmo se raj z 99 % aktivistov, steri z veseljom spejvajo, špilajo pa plešejo, se vejo radüvati, so nej nevoškeni na drüge, se dajo pozvati na slovenske programe, z veseljom poglednejo pa cenijo drüge skupine. Ob tej priliki smo se tü doužni trno lepau zavaliti za vse trüde, za delo vsejm členom, vodjam, mentorom pa muzikantoma, želimo njim dosta lejpi nastopov. 
Klara Fodor sekretarka 

Porabje, 8. februarja 2007 

4 


ANDOVSKI ZVAUN V SOMBOTELI 


Gda so nas, Andovčane, Sombotelčani pozvali na fašenski ples, meni je včasin tau prišlo napamet, ka mo nesli za tom-bolo. Vsakšo leto smo vönajšli nika posebnoga; talige, garico, hlapca, dapa zdaj mi je za vraga nika nej napamet prišlo. Prejk eden mejsec smo si zmišlavali pa smo itak nika nej mogli vönajdti. Že smo samo dva dneva meli nazaj pa smo ešče itak niše ideje nej meli. »Ka mo zdaj delali,« pripovejdamo pri nas doma v dvauri, gda sam na zvaun (zvonik) pogledno. »Dja že vejm,« pravin drügim. »Simbol vesi je tak zvaun, ešče v vaškom grbi ga mamo. Ka bi bilau, če bi zvaun nesli v Sombotel.« »Kak bi leko naš zvaun v Sombotel nesli?« pravijo drugi. »Tak, ka napravimo enga maloga, šteri de ranč tak vögledo kak velki. Baukšo tombolo bi ranč nej mogli nesti.« Dosta smo si zmišlavali, dočas smo vönajšli, dapa mantranje je samo potejn prišlo. Meli smo edno nauč pa eden den, ka ga napravimo. Na štiri tale smo se razdelili, pa smo že v tistom minuti vcujstanili delat. Eni so zvaun dolazmerili, drugi so deske iskali, tretji so po mali zvonček šli, štrti so pa travo vküpbrali po mazevaj. Tau zato trbelo, ka smo strejo slamnasto steli naprajti, tak kak je gnauksvejta vögledalo. Slamo smo nej najšli v vesi, te smo pa élo vküpbrali. Gda je kmica gratala, že smo vsi pri Djürvinom tišlari bili. Trava je bila, deske so bilé, dapa zvončka so nej najšli nin nej. »Vseedno, zvaun napravimo, če ranč nede zvončka,« pravi tišlar. 
»Tisti zvaun je nej zvaun, šteri ne zvoni,« pravim. »Če trbej, te mo v Budimpešto üšo, dapa zvonček spravim.« Notra smo nalaožili v kala, pa smo gora djali v ednom piskri vino küjat, nej ka bi zmrzni
li. Kauli sedem vöre je moglo biti. Deske pa latoške so se oblili pa vino je tü redno šlau. Pomalek je zvaun začno formo meti. Kaulak desete vöre je že stau zvaun. Na tau veselge smo ešče eden piskrič vina goradjali küjat, vejpa zdaj že tak čas mamo, smo prajli. Slamo gorazmlatimo na strejo pa gotovo. Dapa nej tak bilau. Mantranje je samo potejn prišlo. Slamo smo najprvin čistili, pa v šmükle vezali, stere smo s špagautom vküpzvezali. Dočas smo s tejm zgotauvili, že 
smo do pojasa v slami bili. Potejm smo s cvödrom lüknje vrtali v strejo. Male šmükle, ka smo je naprajli, smo te tak leko k streji vcujzvezali. Dočas smo fartau streje naprajli, že paunauč bila. Na, te sam dja pravo, ka tau etak nede šlau. Tau se tak pomalek dela kak licijin stolec. Če de tau tak pomalek šlau, te ranč za eden mejsec ne zgotauvimo. Nikak ovak trbej tau delati. Ka bi bilau, če bi s štukator cveki zabijavali gora slamo? Drugi so malo mrnjavili, ka trbej telko mejšati, dapa zato so naprej vzeli cveke pa so začnili zabijavati. Za pau vöre se je že zato vidlo, ka etak bola brž de, dapa nika so nej prajli, nej ka bi dja emo istino. Če bi nej tak bilau, te bi me že davnik zagnali od tistec. Že je vnoči dvej vöra bila, gda smo s strejov zgotauvili. Drugi den (v soboto) predpodnevom v desetoj vöri smo že pá vsi kaulek zvona stali. Šrajfali smo, farbali, križ smo gora na vrejek redli, zato ka smo že samo malo časa meli. Najvekša baja pa tau bila, ka ešče itak nej bilau zvončka. Gda so mi že v petnajstoj bauti tau prajli, ka nega, te sam 
se že dja tü malo prestrašo. Kak de tau vögledalo, zvaun nesemo brezi zvončka, sam zmišlavo sam v sebi. Če drugo nede, te iz lesa napravi tišlar pa ga dolapofarbamo, itak de baukše vögledalo. Kak etak zmišlavam, ranč pred antikvariumom ojdim, gda prejk okna zaglednam eden zvonček. Od veselje sam skur vö iz kauže skočo. Gda sam z zvončkom v Andovce prišo, drugi so že samo namé čakali. Zvonček smo lepau na mesto djali pa smo se kreda dejvali na bal. Zdaj smo že na capaši, smo mislili, dapa pá nej tak bilau. Gda smo lepau vözravnjano z autonom stanili pa prtlažnik (csomagtartó) oprli, ka zvaun notra dejamo, te se je vrag pá skazo. Obračali smo ga gor pa dol, dapa nej smo ga mogli notra v prtlažnik sprajti. Ka zdaj baude? »S konjskimi kauli mo ga gora pelali,« pravi Kovačin Tibi. »Nika delajmo, zato ka ovak večerdjo pá dola zamidimo,« pravim. Trdje smo zgrabili zvaun pa smo ga notrazmantrali. Istino, ka smo vse žmejrili, zato, ka je tak praštjo. 
Gda smo zvaun v Somboteli vövzeli iz autona pa smo ga nesli notra, vsakši je ponosen bijo nanj. Dosta smo se mantrali pa rejsan lepau se je posrečo. Drugo pa tau, ka tau je naš andovski simbol. Vrejdno je bilau delati. Kumar smo čakali, naj žrebanje tombole baude. Najgari smo bili, sto ga dobi. Edna ženska je prišla vö po njega, pa se je vidlo na njej, ka se ma sploj veseli. Gda je ta šla pri meni z zvonaum, je nazaj staupila k meni pa me pitala: 
»Ka misliš, dober baude vanej na dvorišči senice polagat v njem?« Nejsam vedo, ka naj povejm na tau, samo telko sam pravo: »Gvüšno«. Gda sam drugim tapravo, sprvoga so samo gledali z bejlim, potistim smo se pa samo smejali. Tau baude Hilton senicam. Gda zvaun vdari, do vedle, ka je podnek, pa do šle djejst. 
Karel Holec 


Porabje, 8. februarja 2007 

5 



FAŠENSKI PLES 

O PESMI ČRNIH MLAK V SOMBOTELI 
TUDI V LJUBLJANI 
Sombotelska slovenska samouprava in Slovensko drüštvo sta sed-

Franci Just, tudi urednik zbirke Med Rabo in Muro, je v Društvu mo paut organizirala fašenski ples. Prvi bal je biu 2001. leta, ranč 
slovenskih pisateljev v Ljubljani na kratko predstavil lansko tisti den, gda 2007. leta: 27. januara. Pa eške večerdja je bila gnaka 
bero založbe Franc – Franc, sicer pa je bila novinarska konfe(punjene bedré od piškence pa vöskobacano mesau). V obedoval
renca posvečena povesti Ernesta Ružiča Pesem Črnih mlak in nici Visoke šole Dániel Berzsenyi je letos vküpprišlo največ lüdi 
romanu Gorana Gluviča Blejsko potrkavanje. (130). Ansambel PREKMURCI iz Prekmurja je igro od šeste vöre 
Pesem Črnih mlak, Porabski knjižni dar 2007, pripoveduje o zvečer do drüge zrankma. Na tomboli je lüstvo tö dosta vse do
slikarju, ki med pripravami na postavitev samostojne razstave bilo, 199 numar je bilau. Predmete za tombolo so nam dali: Zveza 
koleba med tremi ženskami, zobozdravnico Vesno, novinarko Laro in ekonomistko Gajo. Glavni junak Andraž si želi najti tis-to pravo ljubezen, po kateri vsi hrepenimo, je povedal urednik knjige Franci Just. 
Slovencev, Državna samouprava, Radio Monošter, Hrvati iz Sombotela, andovska slovenska samouprava, Slovenci iz Mosonmagyaróvára in člani sombotelskoga drüštva pa njini padaške, šteri so prišli na veselico. Cejkare sta nam splele Ilonka Braunštein in 

Urednik Milan Vincetič je o Gluvičevem romanu Blejsko potrka-Micka Ropoš z Gorenjoga Sinika. Male košarice, krpače je spleu 
vanje povedal, da gre za obračun s polpreteklo zgodovino. Več o ranč tak z Gorenjoga Sinika Palkin Toni. Domanji krü pa sta spek
pomembnih rezultatih Založbe Franc – Franc v lanskem letu in la Ilonka Braunštein in Martin Ropoš z Gorenjoga Sinika. 
letošnjih načrtih v eni prihodnjih številk Porabja. Na forograAndovčani so nas letos pá presenetili. Najprve smo brodili, ka tau 
fiji: Milan Vincetič, urednik romana Blejsko potrkavanje; avtor bau presenečenje, ka ne pridejo. Letos so zamidili zavolo snegá. 
Goran Gluvič; Franci Just – Založba Franc – Franc in urednik Pa leko, ka zatok tö, ka so nažmetni privlekli za seov ANDOVSKI 
zbirke Med Rabo in Muro, in Ernest Ružič, avtor povesti Pesem ZVON. Na, nej pravoga, de pa té, šteri je več kak en mejter viski 
Črnih mlak. biu, je tö žmeten biu. Polica za sklejce pa vrče (tálas) pa je rejsan 
(Ur.) 
bila prava, veuka, kak mora biti. 
-mkm-


Rada si vzemem čas za sebe. Odidem v naravo, pelam se na Goričko ali pa se samo meknem v tišino moje sobe. Včasi si nariktam kakšo muziko, pa si sedem, pa kak pravijo, se v sebe poglobim. Tak gnes tü sedim v svoji sobi, zavese sam razmekola, pa gledam vö na dvorišče. Sunce me segrejvle skaus okno, nebo je plavo kak srejdi lete. Pravi den za uživanje. Ali vseeno se ne morem čüdnoga občutka rejšiti. Rada mam sunce, še rajši lejpo zelenje pomladi. Pa vseeno se mi vidi, ka neka nej tak, kak bi moglo biti. Sunce namesto snega. Pomlad namesto mraza, keri bi škripo okauli nas. Pa gledaš lidi, ka so na španceraj, na izlete odijo, na očaj pa srejdi januara majo sunčna očala. Po nemškom teveni sam gledala, ka so lidje v kratki rokavaj, gostilne pa majo stole vöni na terasaj, gde si lidje lipau kavice naraučajo. S pajdašami se že pogučavlemo, ka je vse vküper tau januarsko vrejme tak lejpo bilau, ka je že malo čüdno. Tüj sama vüplem, ka je narava samo malo müjasta (bogaras) tau leto, ka nejsmo na pragi kakšne vekše katastrofe. Zdi se, kak če bi se cejli svejt v napačni kraj zavrto. Že od negdaj pravijo, ka ti prle ali sledi vse nazaj na prag pride. Tak mo prle ali sledi mogli plačati ceno za mačehovski odnos do našoga planeta ali vseeno se delamo, kak da se nas tau ne tiče. Tovarne v lüft spüščajo pline, pri vsakši kuči več autojov, vsakšo betvo zelenjave pa škropimo s strupi. Ka je zeleno v varašaj, asfaltejrajo ali pa tlakovce polagajo. Za pejneze bi ešče zadnjo drejvo podrli, pa vničili vse, ka nam sploj davle možnost, ka živimo. Straj me je, da gledam brezbrižnost lidij. Spitavlen se, kama nas tau vodi. Vodau si že itak v glažaj küpüvlemo, lidje pa merajo po cejlom svejti zavolo katastrof, kere je narava že poslala nazaj kak cejno za tau, ka smo je nej znali cejniti pa paziti. Ali pravim, ka vüplem, ka je samo narava müjasta tau zimo. Nede prvič. Moji doma paumnijo takšo vrejme pred lejti tü, te pa je zima stisnola februara, snega pa telko spadnilo, kak ešče nigdar pred tem. Ali na müje se ne smejmo preveč zanašati. Vsakši med nami je tisti, keri bi mogo pri sebi pa svoji kuči napraviti zdravo okolje. Nejso skaus drügi tisti, ka bi mogli neka namesto nas napraviti. Kak ščete v prihodnosti živeti, najprle na svojom daumi napravite. In če se tau zgodi, pa drügim tau na znanje date, se leko tau razširi po cejlom svejti… dokeč je ešče cajt. 

Simona Rituper 


Porabje, 8. februarja 2007 

6 


»DELO, KI GA OPRAVLJAM Z UŽITKOM« 


Orsolya, po domače Urška Gál-hotela ohraniti stike s Slovenijo. sem se ga udeležila l. 1973. Pri vedno pomeni redna srečanja in lozofske fakultete pripravila razlos, je že dolga leta osrednja pre-Ker me je zanimala književnost, tem sem vzpostavila svoje stike korespondenco z njimi, pogovo-stavo o madžarskih nobelovcih, vajalka iz slovenske književnosti se mi je zdelo prevajanje naj-s slovenskimi književniki, ki še re o knjigah in o vsem mogočem. veleposlanik Gábor Bagi je imel v madžarščino, prav tako pa je bolj primerno. Pri tem mi je bil vedno trajajo, na primer s Ciri-Tako sem vedno na tekočem z li-predavanje o madžarskem jeziizjemno pomembna povezoval-v pomoč študij madžarskega in lom Zlobcem, ki mi je pošiljal terarnim (pa tudi drugim) doga-ku in kulturi, sodelovala je tudi ka narodov, ki se kljub tisočlet-ruskega jezika in književnosti Sodobnost, in s Kajetanom Ko-janjem v Sloveniji in imam vedno dekanja Neva Šlibar. V tem času nemu sosedstvu še vedno slabo na univerzi v Pécsu, saj mi je vičem, ki mi je priskrbel knjige pripravljene predloge za »svoje« je nastalo precej mojih študij na poznata. Nedavno je v Ljubljani dal slavistično in hungarološko in slovar slovenskega knjižnega založbe (Európa, Jelenkor, Osiris različne teme.« prejela Lavrinovo priznanje, ki podlago.« jezika. Pozneje, v osemdesetih le-...). V Ljubljani in Mariboru veli-• Kakšen je zdaj tvoj pogled ga Društvo slovenskih književnih 
ko hodim tudi v gledališče. na slovensko-madžarske liteprevajalcev namenja tujim pre-
Prevedena knjiga mora nuditi rarne stike? vajalcem slovenske književnosti. 
prevajalcu izziv, nekaj novega, »Danes stiki potekajo sami po Nagrado so letos podelili četrtič, 
neko bogastvo – tudi to je poseb-sebi, kar je razvidno iz progra-Gálloseva pa je bila kandidatinja 
na nagrada. Delo, ki ga oprav-mov revij Apokalipsa in Jelenkor, že od samega začetka. 
ljam z užitkom.« založb Beletrina in JAK, madžar
• 
Urška, kaj Ti pomeni Lavri


• 
Zakaj je slovenska književ-ski pisatelji obiskujejo Vilenico nova diploma? 


nost zanimiva za Madžare? in nekatere druge prireditve v »Lavrinova diploma mi je pose
»Iz istega razloga kot madžarska Sloveniji, slovenski Knjižni festibej dragocena, ker je moje prvo 
za Slovence: za bralce je najbolj val in Slavnostni teden knjige.« slovensko priznanje. In to stro
zanimivo tisto, kar je skupno. • Kot prevajalka si sodelovala kovno, saj ga podeljujejo kolegi, 
Skupna stoletja v nekdanjem tudi z gospodarstveniki. Si pri prevajalci. V čast si štejem, da 
avstrijskem imperiju, vse kar je tem dobila kakšen nov pogled na sem se znašla v družbi kolegov 
v sedanji Sloveniji in Madžarski stike med Slovenci in Madžari? Františka Benharta, Klausa De
ostalo od teh izročil, torej skup-»Stiki v teh krogih se odvijajo po tlefa Olofa in Jolke Milič, ki jih 
na srednjeevropska tradicija. njihovih strokovnih pravilih. V dobro poznam in visoko cenim.« 
Kot pri lani izdanih romanih veliko veselje mi je bilo, da moj 
• Tvoja mama se je rodila v 

Kajetana Koviča Profesor domiš-izbor slovenskih esejev, Eltört 
Ribnici, ki leži južno od Ljub

ljije (Képzelet tanár úr) in Draga korsó iz l. 1992 kot malo slo
ljane, torej precej daleč od 

Jančarja Katarina, pav in jezuit vensko berilo berejo madžarski Madžarske. Kako je prišla v • Prevajati si začela leta 1973. tih, sem se odločila, da v sloven-– našo skupno zgodbo odkriva-diplomati in gospodarstveniki, Tvoj rodni Pécsvárad? Kako je prišlo do tega? ščini ne bom vedno autsajder, in jo kritike, ki so zelo pozitivne. ko se odpravljajo delat v Sloveni»Pred drugo svetovno vojno je »V Ljubljani tedaj nisem mogla sem se vpisala na ljubljansko sla-Vendar nikar ne imejmo iluzij. jo. Tudi Debeljakova lanskoletna bila kot medicinska sestra posla-študirati, profesor Hadrovics vistiko, kjer sem l. 1991 tik pred Te knjige tu in tam berejo slado-zbirka esejev Európa európaiak na v Prekmurje (Murska Sobota, pa mi je l. 1972 povedal, da na vojno diplomirala iz slovenskega kusci. Poskusila sem na primer, nélkül je naletela na dober odČrenšovci, Lendava), od tam pa Madžarskem ne morem študira-jezika in književnosti.« da bi knjige velikih slovenskih ziv v teh krogih, berejo pa jo tudi med vojno na Madžarsko, kjer ti slovenščine. Potem sem šla v • Kje si bila v tistem času v književnikov dajali slovenski na oddelku za balkanske študije sta se spoznala z očetom, ki je bil budimpeštansko ulico Rigó na službi? Si imela tam kaj oprav-podjetniki madžarskim partner-univerze v Pécsu.« doma iz Pécsvárada. Tu z mamo, državni izpit iz slovenskega jezi-ka s Slovenijo? jem kot poslovno darilo, pa ni • Že od samega začetka si konki je zdaj dopolnila 92 let, v pra-ka, kjer so mi dali slovaški tekst »Poučevala sem na srednji šoli, bilo odziva.« zultantka srednjeevropskega dedovi hiši živiva še danes.« in trdili, da slovenski jezik ne potem pa dolga leta delala v • Med letoma 1998–2003 si literarnega srečanja Vileni
• Tvoj oče je bil pomemben in obstaja, Jugoslovani pa govorijo kulturnem uredništvu dnevni-bila lektorica za madžarski je-ca, na katerem so imeli doslej zanimiv človek. srbohrvaško. Bila sem užaljena ka v Pécsu – tu smo imeli stike zik na ljubljanski univerzi. To Madžari velik uspeh – poleg »Moj oče, Ferenc Gállos, je v Péc-in osebno prizadeta, zato sem s hrvaškim Osijekom, kar je bilo je bilo tudi edino obdobje, ko dveh velikih nagrad za živsu diplomiral iz prava, vendar ga naredila vik in krik. Nato so v zanimivo, naučila sem se hrva-si živela pretežno v Sloveniji. ljenjsko delo (Péter Nádas, Péje književnost močno zanimala Budimpešti končno našli sloven-ško, srbsko, tako da sem nekaj Si takrat dobila nov pogled na ter Eszterházy) so dobili tudi 
– tudi sam je pisal. Prav tako je skega profesorja, zdaj že pokoj-prevedla iz teh jezikov in obisko-slovensko-madžarske odnose? štiri Kristale za najboljša tam pomembno njegovo raziskova-nega Borisa Bresta, ki je bil tudi vala tudi hrvaški, srbski in make-»To je bilo izredno intenzivno prebrana dela (Lajos Grendel, nje lokalne zgodovine, ki ga jaz pisatelj. Po izpitu mi je povedal, donski poletni seminar. Zelo me obdobje glede stikov z živim je-Endre Kukorelly, István Vörös, nadaljujem, kar mi je poleg pre-da založba Európa išče prevajal-je zanimala naša tedanja južna zikom, z »mojimi« avtorji, s slo-Pál Závada). vajanja slovenske književnosti v ce iz slovenščine. Z Brestom sva soseda Jugoslavija. Nikoli mi ni venskim literarnim življenjem, »Vilenica že dvajset let nudi iznajvečje veselje. Čeprav je oče žal potem postala dobra prijatelja, bila usojena služba, v kateri bi gledališčem, s slovensko pokra-jemno priložnost za promocijo zgodaj umrl, mi je zapustil dra-prevedla sem tudi neki njegov bila povezana s Slovenijo, dokler jino, z mesti, s prekmurskimi in madžarske literature. Eszterhágoceno tradicijo.« tekst. Pisala sem Európi, uredni-se nisem prijavila na razpis za ljubljanskimi Madžari, z mor-zy je tam dobil prvo nagrado v 
• Kje si se naučila slovenščino? ca Romána Gimes me je prosila lektorico madžarščine v Ljublja-jem itd. Ljubljansko madžarsko tujini, Nádas svojo prvo srednje»Predvsem v Sloveniji, kamor za poskusni prevod, na zalogi ni. To je kot zgodba lososov, ki veleposlaništvo je delovalo kot evropsko nagrado. Madžarski sem že v otroštvu hodila na po-sem imela odlomek iz Prežiho-čez vse ovire in kilometre težijo kulturni center, veleposlanik nastop je tam zmeraj izredno čitnice, ki so name naredile zelo vih Samorastnikov (naslov se mi k svojemu cilju ...« István Őszi si je želel čimvečje-opazen, kar je plod skupnega globok vtis. Videla sem takore-zdi precej usoden in simboličen), • Avtorji, ki si jih največ pre-ga števila kulturnih prireditev, truda skupine konzultantov. koč arhaično kmečko življenje prevod so sprejeli in od takrat vajala, so Drago Jančar, Ka-ki sem jih organizirala z žal Vilenica je danes pojem kvaliin običaje. Naša slovenska druži-imam vedno delo pri različnih jetan Kovič in Aleš Debeljak. pravkar preminulo zaslužno tetnega literarnega foruma med na, Petkovi (po domače Bozbir-založbah in revijah. Imam srečo So to tvoji najljubši slovenski diplomatinjo Zsuzso Nesztor madžarskimi avtorji. Posebej mi tovi) v Ribnici, stara mama, dva – skoraj vse prevode mi je uspelo avtorji? V kolikšni meri si vpli-in z Anito Györei. Priredili smo je v veselje, da so lani nastopili strica, teta v Ljubljani, bratranci, pripeljati do objave. vala na izbor prevodov? številne literarne matineje in go-tudi avtorji iz Porabja.« sestrične, prijatelji, vse to mi je Potem sem odkrila ljubljanski »Stiki z najbolj zanimivimi Slo-stovanja avtorjev na ambasadi. dalo v mladih letih obilo vtisov, poletni seminar slovenskega je-venci so za prevajalca posebna Ko je l. 2003 Imre Kertész prejel Mladen Pavičič zaradi česar sem na vsak način zika, literature in kulture, prvič nagrada. To je pomenilo in še Nobelovo nagrado, sem v avli fi-Foto: László Laufer 
Porabje, 8. februarja 2007 

7 


OTROŠKI SPANJE VIKTOR+VIKTORIJA Dvojčka Viktor pa Viktorija trno radiva spita. Kak bi pa nej, vej sta pa eške mladiva pa maliva. Ja, trno radiva sta sneniva. Trno radiva dugo ležita v posteli. Trno radiva se dugo pretegavleta, kak sta dugiva pa šurkiva. Ata Viki pa mama Vika njima dopistita, ka leko dugo spita. Pa ka se pretegavleta. Pa ka sta sneniva. Vej sta pa eške mladiva pa maliva. Pa se vej, ka mali pa mladi morajo spati. Morajo spati, ka zrastejo v velke pa krepke lidi. Se pa takšo tö zgodi, ka je spanja zavole. Za takšiva mladivca pa maliva kak sta Viktor pa Viktorija tö. Bila je takša kisejla nedela. Bila je tou siva pa mokra nedela. Lidge so se vlačili koulivrat kak kakše manjaste sence. Pa je nej čüdo, ka sta Viktor pa Viktorija nej mela vole vöskobacati iz postele. Kak je steri oupro oči pa pogledno prouti okni, ji je brž zapro. -Nikšne vole nemam staniti, -je zejvala Viktorija. - Nikšne vole nemam, ka bi stano, - je eške bole na šurko zejvo Viktor. Tak sta spala, drejmala pa se pretegavala skur do poudneva. Zdaj je že mama tö nej dopistila takšo ležanja. -Stanita, ka trbej sto za obed pripraviti! Dvojčka pa, kak bi jo sploj ne čüla. Obrnola sta se vsikši na svoj kraj pa spala tadale. Zato je za de-set minutov stoupo na delo ata. -Demo, mladi manjaki! Pokažite ka ste živi, zdravi pa divdji! Una pa sta se znouva obrnola v posteli. Mami pa ati so začnili popüščati živci. - Tak včasin stanita! Zdaj sta dun pistila nikšno rejč vö iz sebe. Začno je Viktor. -Aj prva stane Viktorija. Una je starejša. Una se je prva narodila. - Ja, samo deset minutov prva, -se je škela zakopati globše v postelo Viktorija. - Kakoli! Vseeno je če tri lejta ali pa deset minutov. Ti si starejša od mene! -je nej škeu Viktor iz postele. Vejn bi se eške tadale onejala, sto prvi stane. Bi se eške tadale, če bi nej bila njiva mama takša mama. -Za mlajše po obedi nede sladoleda, za vekše pa boude, - je prajla ranč telko na glas, ka sta jo čüla. Nagnouk sta bila oblečeniva, mujtiva pa vred vzetiva. - Ge dobim sladoled, ti pa nej. Ge sam starejša, - je vrtela lampe Viktorija. - Ka si ti starejša? Deset minutov nika ne znamenüje, ka boš vejdla, - je trpeto za svoj sladoled Viktor. Mama se je samo smedjala, gda jiva je poslüšala. Po obedi sta dobila vsikši svoj velki sladoled. Po tistom pa sta šla nazaj ležat. Če pa je bila takša kisila, siva pa mokra nedela. Pa sladoleda je tö več nej bilou. Miki Roš  KOZA, KOZEL KOTIČEKPrispodobe o živalih Nič krivi kozi je človek pripisal zlasti dve človeški lastnosti: neumnost in domišljavost, slednji dve pa menda krasita predvsem ženske. Koza je torej, poleg omenjene živali, tudi neumna in bahava ženska, in če vzkliknemo: »Glej jo, kozo neumno!« pomeni, da je dotična gospa še dvakrat bolj neumna od navadne koze. Z isto besedo označujemo tudi nekatere predmete: koza je lesena naprava, na katero položimo hlod, pre-den ga razžagamo, telovadno orodje za preskakovanje, posoda za kuhanje in še kaj bi se našlo. Koze imajo rade sol, dekleta pa fante; nekatere so tako nore nanje kot koze na sol. Koze meketajo, meketajo pa tudi ljudje – takrat, ko jih je strah in govorijo z zategnjenim, jokavim glasom. Če kakšno težavo rešimo tako, da je volk sit in koza cela, si lahko zares čestitamo. Kdor je zvit kot kozji rog, je zelo prebrisan, zatorej: če koga uženemo v kozji rog, ga zatremo tako, da mu zmanjka sape. Včasih, ko nas kdo razjezi, mu preberemo nekaj kozjih molitvic – takrat nam iz ust letijo besede, ki so vse prej kot molitev. Ker imamo radi naravo, se tu in tam podamo vanjo po kozjih stezah; kdor skaklja po njih kot koza, je zares zelo poskočen in gibčen. Tudi kozji samec si je utrl pot v jezikovne podobe. Tako je grešni kozel, denimo, tisti, ki je vedno vsega kriv. Kdor strelja kozle, govori neumnosti, kdor smrdi kot kozel, pa zelo močno smrdi. Kozel je tudi starinska beseda za izbruhano jed, iz katere je nastal glagol kozlati. Po kozlu se imenujejo tudi številne, večinoma pozabljene otroške igre: kozla bíti, skakati čez kozla, kozla dreti... Klarisa Jovanović  
MOJE NAJBOLJŠE POTOVANJE Na osemletni gimnaziji v Monoštru so učenci pri slovenščini dobili nalogo, naj na kratko pišejo o svojem najboljšem potovanju ali izletu. Nekaj prispevkov so poslali tudi na naše uredništvo. Najboljši izlet v mojem življenju do zdaj sem doživela lani poleti. Poletje vedno preživim pri starih starših v Budimpešti. Skupaj smo odpotovali na Slovaško, v kraj Dobšina. Čeprav smo enkrat zgrešili smer, smo brez težav prispeli v mesto. Najprej smo si ogledali jamo, ki je zelo visoko na gori, tako da smo morali veliko pešačiti. V ledeni jami je bilo zelo mrzlo, kljub temu je bilo zelo lepo. Komaj sem se je nagledala, ker mi je bila grozno všeč. Po poti nazaj v mesto smo kupili raz-Potovanje v Dobšino mi je bilo zelo všeč, ogled ledene jame pa priporočam vsem. Bettina Princz Moje najlepše potovanje je bilo poleti 2004. Počitnice sem preživela skupaj z mamo in prijateljico na Balatonu. Avgusta smo odpotovali v mesto Fonyód. Pot je dolgo trajala, ker sva morali z mamo najprej po prijateljico v Bakonysárkány, ki je precej daleč od Monoštra. Prvi dan smo se šle takoj po parkiranju in namestitvi kopat. Kasneje sem pridobila veliko prijateljev in smo se zelo dobro počutili. S prijateljico sva se večkrat pogovarjali do pozne noči. Podnevi sva se kopali in zbirali školjke v jezeru. Bila sem zelo žalostna, ko smo morale domov. Szigligetu je bila plaža, sem sva se hodili vsak dan kopat in sončit. Enkrat sva s turistično ladjo odpluli v Badacsony. Med potjo sva videli veliko labodov. V mestu sva si ogledali znamenistosti. Med počitnicami sva se po Balatonu vozili tudi s čolnom. Vesela sem bila, ko so mi starši dovolili, da sem lahko veslala. Potem sva s prijateljico plavali od čolna do plaže. Ko sva prišli iz vode, nisva imeli niti brisače, niti obleke, niti čevljev. Bosi in v kopalkah sva morali domov. Tudi ob večerih sva se zelo dobro zabavali, hodili sva na sprehode, igrali badminton, imeli smo pa tudi piknik. Enkrat sva se odpeljali v mesto Tapolca. Želeli sva si ogledati jamo, toda vrsta pri blagajni je bila zelo dolga. Nisva hoteli počakati, rajši sva si  
Tudi mi se bomo potrudili… V zadnjem času so dolnjeseniški otroci v vrtcu dvakrat preživeli lepe trenutke. Skupaj z ostalimi porabskimi vrtci smo dobili bogata darila. Pod božičnim drevesom so se z veseljem spoznavali z vsebino zabojev, v katerih so našli slike za učenenje slovenščine, razne igračke… Zelo všeč jim je zložljiva gumijasta preproga. Radi skačejo na njej, največkrat jo uporabljamo pri telovadbi. Letos smo pa imeli obisk sodelavke Slovenske zveze, Klare Fodor, ki je prinesla velike zaboje, da smo jo komaj videli izza njih. Prinesla je darila humanitarne organizacije ADRA. Dobili smo veliko igračk, tako je imel vsak otrok kaj za sebe. Dobili smo pa tudi veliko materialov od Zavoda RS za šolstvo. Veseli nas, da jih lahko uporabljamo pri vsakodnevnem delu, najbolj pri likovni dejavnosti malčkov. Iz barvnih papirjev, kartonov smo naredili  
MLAŠEČI slikco, ki govori o tem, da zelo čakamo sneg, saj bi se radi sankali. Radi bi se zahvalili višji svetovalki Valeriji Preger za lepa darila in seveda tudi za njeno delo in trud. Za zahvalo se bomo tudi mi potrudili, da bi se naši malčki naučili čimveč novih slovenskih izrazov in pesmic. Valeriji želimo veliko uspeha pri njenem nadaljnjem delu. Malčki in delavci vrtca na Dolnjem Seniku  KAUT glednice. Kmalu smo se odpravili nazaj proti Budimpešti. Ko smo prispeli v glavno mesto, je tako močno deževalo, da je na cestah stala voda. Vznemirjena sem bila od doživetij, malce pa tudi zaspana. Réka Dzsida Moje najboljše potovanje je bilo poleti 2005, ko sva bili s prijateljico na Blatnem jezeru. Seveda so bili z nami tudi starši. Bili smo v več krajih. V ogledali mesto. Na teh počitnicah sem se počutila enkratno. Martina Bajzek  

Porabje, 8. februarja 2007 


PETEK, 09.02.2007, I. SPORED TVS 

7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.35 DUHOVNI UTRIP, 11.50 V 80 ZAKLADIH OKOLI SVETA, ANG. DOK. SER., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 JULIJA, AVST. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 
15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MALI MOZART, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŽLICA, 16.25 ŠTIRJE PROTI ZLODEJU, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 SKRIVNOST ETRUŠČANOV, FRANC. DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 ŽELEJČKI, RIS., 
18.40 PUJSA PEPA, RIS., 18.50 OGLASI + NAPOVEDNIKI, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE! 
21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KULTURNI PREGLED, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 SKRIVNOST ETRUŠČANOV, PON., 1.10 DNEVNIK, 
1.50 INFOKANAL 
PETEK, 09.02.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.50 SLOVENSKI VENČEK 2005, 11.45 FRASIER, AM. NAN., 12.10 SP V ALPSKIH DISCIPLINAH, SUPER KOMBINACIJSKI SMUK (Ž), 14.20 LABIRINT, 15.10 ZDAJ!, 15.40 SP V ALPSKIH DISCIPLINAH, SUPER KOMBINACIJSKI SLALOM (Ž), 17.25 KOŠARKA, POKAL SPAR, 19.30 ŠTUDENTSKA, 20.00 MRTVI, NEMŠ. DOK. ODD., 20.50 POMARANČE NISO EDINO SADJE, ANG. NAD., 21.45 SLEPILO, SLOV. FILM, 23.30 PREKUPČEVALCI, AM. FILM, 1.55 INFOKANAL 

SOBOTA, 10.02.2007, I. SPORED TVS 

6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.55 POLNOČNI KLUB, 12.10 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, 
VREME, 13.15 UMKO, 14.10 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VRTILJAK, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, UTRIP, EUTRINKI, 19.55 TAM, KJER JE SRCE, AM. FILM, 21.55 HRI-BAR, 23.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 
23.35 POD RUŠO, AM. NAD., 0.35 AMERIŠKI BLIŠČ, AM. FILM, 2.10 DNEVNIK, 2.35 INFOKANAL 
SOBOTA, 10.02.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 ŠTUDENTSKA, 8.50 TEKMA, 9.40 MRTVI, NEMŠ. DOK. ODD., 10.35 SVETOVNO PRVENSTVO V BIATLONU, ŠTAFETE 4 X 7, 5 KM (M), 12.05 SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH, SMUK (M), 14.05 SVETOVNO PRVENSTVO V BIATLONU, MNOŽIČEN START 12, 5 KM (Ž), 16.15 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 18.25 KOŠARKA, POKAL SPAR, 20.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 20.45 15 LET SKUPINE BIG FOOT MAMA, 22.35 VRTILJAK, 0.35 VRATOLOMNA VOŽNJA JANE HALL, ANG. NAD., 1.25 INFOKANAL 

NEDELJA, 11.02.2007, I. SPORED TVS 

7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.50 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: SLOVO, IGR. NAN., 10.05 ODDAJA ZA OTROKE, 
10.20 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 KAOS, IT. FILM, 2.00 DNEVNIK, 2.25 INFOKANAL 
NEDELJA, 11.02.2007, II. SPORED TVS 


6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.40 SKOZI ČAS, 8.50 IZDELOVALEC BOBNA, NIZ. GLASB. ODD., 9.00 IZDELOVALEC KLAVIRJA, NIZ. GLASB. SER., 
9.10 MLADI VIRTUOZI: TOLKALEC GREGA GORENŠEK, 9.30 POMAGAJMO SI, 10.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 10.30 KULTURNI PREGLED, 10.50 SP V BIATLONU, 12.05 SP V ALPSKIH DISCIPLINAH, 14.05 SP V BIATLONU, 15.20 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 17.55 KOŠARKA, POKAL SPAR, 20.00 ŠIROKO ODPRTE OČI, IT. DOK. ODD., 20.50 FRASIER, AM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.05 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 0.10 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 12.02.2007, I. SPORED TVS 

6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 ETRUŠČANI 
-NEDOKONČANO POTOVANJE, FRANC. DOK. ODD., 11.55 MILA, NAŠA MILA - PORTRET MILE KAČIČ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA,  15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 SEJALCI SVETLOBE: LOVILEC SENC, OTR. NAN., 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: VITEZI, 16.35 BINE: POTOVANJE, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.40 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.20 PRVI IN DRUGI, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: ZRAČNI MOST, NEMŠ. NAD., 0.25 SUROVA NARAVA, PON., 1.15 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 12.02.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 11.15 VRTILJAK, 13.20 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.10 TEKMA, 19.00 VSE O ŽIVALIH: GAZELE, ANG. DOK. NAN., 19.25 MI ZNAMO, IZOBR. ODD., 20.00 BITKA ZA POPOLNOST, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 SOUTH PARK, AM. RIS., 22.20 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM: KONCERT TOLKALSKEGA KOLEKTIVA STOP, 
23.40 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, 0.15 INFOKANAL 



TOREK, 13.02.2007, I. SPORED TVS 


6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 SUROVA NARA
VA, ANG. POLJ. SER., 11.55 VEČERNI GOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TABALUGA, RIS., 16.05 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM DIVJI KOSTANJ S PLODOVI, 16.10 AFNA FRIKI: ZNANOST, 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZASTRTI ČASI SLOVANOV, DOK. ODD., 
18.00 MODRO, 18.35 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 20.55 DOSJE, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 UMETNOST IGRE, 23.15 KAJNOV NASMEH, FRANC. LIT. NAD., 0.15 DNEVNIK, 0.55 INFOKANAL 
TOREK, 13.02.2007, II. SPORED TVS 


6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.05 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM: KONCERT TOLKALSKEGA KOLEKTIVA STOP, 
14.25 STUDIO CITY, 15.25 PRVI IN DRUGI, 15.45 MOZAIK, 16.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 19.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 22.10 TAKSI ZA TRUPLO, AVST. FILM, 23.30 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠ. NAD., 0.35 INFOKANAL 
SLOVENSKE ODDAJE 
NA MADŽARSKEM RADIU 

Od 1. februraja 2007 naprej lahko poslušate slovenski program na srednjem valu (MW ali AM) v nedeljo od 6.00 do 6.30 ure na 1251 kHz (Regionalni radio), ponovitev pa v ponedeljek od 13.00 do 13.30 na 1188 kHz (Prekodonavje /Dunántúl), v Budimpešti pa na 873 kHz (Kanal MR4). 
SREDA, 14.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 10.55 ZASTRTI ČASI SLOVANOV, DOK. ODD., 11.30 MODRO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 UMETNOST IGRE, 13.50 ODPETI PESNIKI, 14.00 DOSJE, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ŠOLA PRVAKOV II, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 MEDO POPI, RIS., 18.45 VRAN DOKOLENKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČEŠKI SEN, ČEŠKI FILM, 21.20 ZADNJA ŠOLSKA NALOGA, SLOV. KRATKI FILM, 21.35 ZADNJA VOŽNJA, NEMŠ.I KRATKI FILM, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE: SVETO IN SVET, 0.10 Z VAMI, 1.00 DNEVNIK, 1.40 INFOKANAL SREDA, 14.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 15.00 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 15.30 BITKA ZA POPOLNOST, ANG. DOK. SER., 16.20 HRI-BAR, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.00 TARČA, 21.30 ŽABE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA - MALA DRAMA, 22.45 14. SVETOVNI KONGRES SAKSOFONISTOV LJUBLJANA 2006 - BIG BAND RTV SLOVENIJA IN YELLOWJACKETS, 23.45 KONTROLA, MADŽARSKI FILM, 1.35 INFOKANAL  
ČETRTEK, 15.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 Z VAMI, 11.40 OMIZJE: SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 DANES JE, JUTRI GA NI, KRATKI DOK. FILM IZ HRVAŠKE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 POLICAJ ČRT, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.45 V 80 ZAKLADIH OKOLI SVETA, ANG. DOK. SER., 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER, 23.20 OB 80. OBLETNICI JANEZA MATIČIČA - SHEN WENYU, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN EN SHAO, 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL ČETRTEK, 15.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.20 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, 14.50 LABIRINT, 15.40 ŠIROKO ODPRTE OČI, IT. DOK. ODD., 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 SLOVENSKI VENČEK, 19.05 Z GLASBO IN S PLESOM ... RDEČA TAKTIRKA, SCENE IZ GLASBENEGA ŽIVLJENJA V STALINISTIČNI RUSIJI, FRANC. GLASB.-DOK. ODD., 20.00 ŽENSKE IMAJO VEDNO PRAV, FRANC. FILM, 21.30 HUFF, AM. NAD., 22.30 OBRITOGLAVCI, KATALONSKI TV FILM, 0.00 SOUTH PARK, AM. RIS., 0.25 OBSEDENO STANJE, FRANC. FILM, 2.20 INFOKANAL  
ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB 



ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT