Tedenska priloga ..Slovenca" z dne 8. novembra 1925, štev. 254.
Stev. 46.
Ilustrirani Slovenec
Zgodovinska seja zastopnikov glavnih evropskih držav dne 16. oktobra v Locarnu«
kjer so bile sklenjene dalekosežne varnostne pogodbe, ki naj jamßijo posameznim državam sedanje meje in kar bo imelo gotovo nedogledno ugoden vpliv na tako potrebno pomirjenje Evrope, Okrog
mize sede med drugimi: A. Briand (1), Beneš (2), Skrzynski (3), Vandervelde (4), Stresemann (5), Luther (6), Mussolini (7) in Chamberlain (8).
K zavratnemu napadu Grkov na neaWrozeno Bolgarijo.
Kakor znano, so Grki pred kratkim nenadoma napadli z močno vojaško silo Bolgare ter zasedli precejšen kos bolgarskega ozemlja. Naša slika nam kaže mesto Petrić, ki je največ trpelo od grakega
navala.
Jugoslovanska delegacija na zadnjem z^tedanju Društva narodov v Ženevi.
s predsednikom Ninčićem (1) na čelu ter glavnimi delegati: Stipico Radićem (2), dr. Jovanovićem (3)
in dr. Lazo Markovićem (4).
M^. Miecys Reinys,
kat. duhovnik, profesor filozofije na univerzi v Kanasu in znani krše. socialni politik, je postal pred kratkim litavski zunanji minister.
Andrej baron Winkler,
edini slovenski predsednik nekdanje kranjske deželne vlade. (Ob stoletnici njegovega roistva.)
I>r. Niko Novakovié,
poslanec srbske radikalne stranke iz Dalmacije.
Dr. Jovan Radivojevié,
poslanec srbske radikalne stranke iz Vojvodine
Ob deveti obletnici devete italijanske ofenzive na soški fronti: Pogled na bojno polje pri Gorici dne 1. novembra 1&16 ob 8. uri zjutraj.
K prvi uprizoritvi izvirne slovenske opere na ljubljanskem odru.
Prizor iz L dejanja Gerbifeve opere »Nabora.
Konec II. dejanja Gerbiéeve opere »Nabor«.
Svojo opero >Nabor< je komponira! pokojni Gerbič 1. 1911. v Cerknici in v Ljubljani na istoimensko besedilo svojega sina Hugona, na oder je pa prišla sele letos. Premiera se je vršila z lepim uspehom
dne 22. oktobra.
Zanimivosti    iz    Belgrad a.
Palača »Državne hipotekarne banke«, peprej »Uprava fondova«,.
kamor se bo zsM stekati v kratkem ves jami denar iz vse države.
Pogled na staro belgrajsko trdnjavo »Kalim^an«.
Slike   k   ^Slovenskemu   biografskemu   leksikonu*
Butković Peter,
(1888), pisatelj.
Baloh Ivan,
(1873), pisatelj.
Burian Vaclav,       j
(1884), češki literarni zgodovinarj
Beg Ante,
(1870), publicist.
Slovenska upodabljafoča umelnosl: Lofze Dolinar.
Lastni portret,       1
mavec iz 1. 1925., last avtorjeva.
Matija Gabec^
teraccotta iz 1. 1924., last avtorjeva.
Delo,
dekorativni relief za palačo OUZD; kamen iz 1. 1924.
Mati z otrokom,
marmor iz 1. 1924., last mestne občine ljubljanske
Študija,
mavec iz 1. 1925. (prehodno darilo športnikom)
Osnutek za spomenik kralja Petra L
za Vel. Bečkerek; mavec iz 1. 1923.
Portret gde. T.,
marmor iz 1. 1925., last portretiranke.
Sence,
marmor iz 1. 1925., last avtorjeva.
Nagrobni spomenik dr. Janeza Ev. Kreka
na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani.
Fragment z dr. Krekovega nagrobnika
Študija starca,
teraccotta iz 1. 1922., last avtorjeva.
Nagrobnik za rodbino P.
na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani, maYmor iz i. 1925.
Dolinar L&jze je bil rojen dne 1,9. aprila leta 1893. v Ljubljani. Po končani ljudski šoli je obiskoval od leta 1905. do 1910. na ljubljanski srednji teniški šoli 'kiparski oddelek prof. Repiča, nato je pa izpopolnil svoje nauke še pri prof. Müllnerju na monakovski akademiji. Po Tcončanih študijah se je naselil leta 1912. v Ljubljani, zadnje poldrugo leto vojne je bil mobiliziran, leta 1919. je bival v Newyorku, od leta 1920. pa živi s svojo rodbino zopet stalno v Ljubljani, kjer snuje, gnete, kleše in dolbe v malem lastnem ateljeju, iz katerega nam pošilja vedno nova in nova dela.
Prvič je nastopil v javnosti leta 1912. po vrnitvi iz Monakovega z različnimi portreti (Aäkerca, Jakopiča itd.) in kompozicijami ter vzbudil v javnosti takoj veliko pozornost. Razstavlja od leta 1912. redno doma ter v tujini (v Ljubljani 1. 1912. in od tedaj skoro na vseh razstavah, v Belgradu leta 1922., v Hodoninu leta 1924., v Parizu leta 1&19.), na letošnji svetovni razstavi modemih dekorativnih umetnosti v Parizu je bil odlikovan celo z zlato kolajno kot edini izmed slovenskih upodabljajočih umetnikov, prve nagrade si je pa priboril pri neštetih konkurencah. Njegova najbolj znana dela so monumentalni nagrobni spomenik dr. J. Ev. Kreka (iz leta 1919.), model za veličastni spomenik Matije Gubca (iz leta 1913.), jehovska
glava slikarja R. Jakopiča (iz leta 1913.), glava kralja Matjaža (iz leta 1922.), reliefi in fris za palačo Jadranske banke v Belgradu (iz leta 1923.) ter neštete druge umetnine, ki se nahajajo v raznih javnih zbirkah in v posesti zasebnikov.
Dolinar zavzema med slovenskimi modernimi upodabljajočimi umetniki odlično mesto. Z mlade-niško vnemo in željo po tvorbi je rastel ob glini in kamnu in si že s svojimi prvimi javnimi nastopi priboril ugled in uvaževanje. Z žilavo vztrajnostjo in pridnostjo je uspešno uveljavljal svoj močni talent tako, da je danes nedvomno naš najbolj znani in uvazevani kipar. Dolinarjev umetnostai koncept je monumentalnega značaja s primesjo mladostnih impresivnih občutkov. Njegov delokrog obsega spomenike velikih dimenzij, dekoracijske kompozicije, portrete in malo plastiko, kar vse obvlada z enako spretnostjo. Njegov razvoj pa gotovo še ni zaključen.
Križem    Slovenije.
Udeleženke gospodinjskega tečaja v Horjnln.
ki se je vršil leto&njo pomlad pod vodstvom gdc. H. Čeme (X) in ge. Dolžan (XX)-
Frančiška Magek,
iz Sel na Koroškem, roj. 1. aprila 1832, se kljub svojim 94 letom še ne more ločiti od kolovrata.
NoTi most na Godešiču pri Škofji Loki,
ki so ga otvorili letošnje poletje in je d olg 97 m, zgradile so ga pa okoliške vasi.
Prvi raared gimnazije v Murski Soboti L 1919./20.
ki je dospel letos do sedmega razreda, a je bil sedaj nenadoma ukinjen, kar je vzbudilo po vsem Prekmurju upravičeno ogorčenje. Spredaj sedita tedanji ravnatelj I. Bračko (levo) in profesor V.
Španger.
Slovenski in nemški oddelek sedmega realčnega razreda t Mariboru.
ob zaključku preteklega šolskega leta, ko se je vršila na tem zavodu zadnja nemška in prva slovenska matura. Odslej je realka popolnoma slovenska in na sliki vidimo tudi njenega ravnatelja J. Zupančiča (X).
Kotiček za ženske.
Lady Cynihia Mosley,
heeröca pokojnega angleškega lorda Curzona, ki kandidira v angleški parlament na programu delavske stranke (Labour party).
Fannie Hurst,
znana ameriška pisateljica, kateri je plačal njujorški Liberty Magazin pred kratkim za eno samo novelo 50.000 dolarjev.
Belgijska kraljica
je prva po >bubi« modi ostrižena kronana glava.
n
S trnjem kronana Slovenija: »In tudi ti — Abditas«.,.
Msgr. Miecys Reinys.
Na Litavskem se je izvršila pred kratkim rekonstrukcija vlade in ob tej priliki je prevzel zunanje ministrstvo ~ katoliški duhovnik profesor Miecys Reinys, (kar je tem važneje, ker je vladala ravno na Litavskem še nedavno silna gonja proti Vatikanu in je prišlo celo do javnih demonstracij, 3roti tamoš. nunciju Zecchiniju. Reinys je bil rojen eta 1884., svoje študije je dovršil v Mitavi, v Vil-ni, v petrograjski duhovni akademiji in v LÖwnu. Duhovnik je od leta 1907., nekaj časa je bil vikar Ivanjske cerkve v Vilni, nato bogoslovni profesor na univerzi v Kanasu, ter se je nmogo udejslvovai tudi v krščansko-socialnem političnem življenju, čigar voditelj je v ?voji domovini.
JadosloTonska (iskania f LJnMjonl (Slovcntia)
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.