plMMM v g slo v ini
Leto LXXI. št. 89
L)a»l}ana, četrtek U. aprila lftl
Cena Din 1
Ltiutja vsa* oan pupoian«, izvzemAi nedelje in prazni** — inserati do 80 peUl vrat a Din 2. do luu vrat i Din 2 50 od 1UU on 300 vrat a Din 3, već ji lnaeraU peUt vrsta Din 4.—. Fopusi po dogovoru, lnseratnJ davek posebej. — »SiovenaJu Narod« velja mesečno v J ugnala vtji Lhn 12. — . za inozemstvo Um ^5 —. Rokopisi se oe vraća jo.
UREDNIŠTVO tS UPRAVNI«TVO LJUBLJANA. Romfljeva ulica štev. o
Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 te 31-28
Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c„ telefon at 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossinayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podruznlca uprave: Kocenova uL 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna nranilnlca v LJubljani št. 10 351
Pomembna obletnica:
Jubilej češkoslovaške vofske
Za dvajsetletnico ustanovitve čeikoslovaike vofske v Italiji je izdal prezident dr. Beneš povelje na armado, v katerem slavi zasluge Italije za osvobojen je češkoslovaškega
Praga, 21. aprila (CTK) O priliki 20-letnice ustanovitve češkoslovaških legij v Italiji je češkoslovaški predsednik dr Beneš objavil sledeč ukaz. ki bo prebran v vseh vojašnicah:
Dane« slavimo 201etnico organizira nja češkoslovaške vojske v Italiji, ki te postala dejstvo po podpisih v Rimu 21 aprila 1918 med italiiansko vlado in češkoslovaškim narodnim odborom. Ta dan je za nas zgodovinski dan. kajti ta organizacija nam je omogočila, da Do-
kažemo svetu našo vojaško hrabrost in visoko moralo, s katero je prežet češkoslovaški narod Italija je s priznanjem naše vojsko v inozemstvo pod oovelj-%tvom zaveznikov priznala tudi politično kompaktnost in nedeljivo«* celotne naše osvobodilne delavnosti v zamejstvu Naša legiia ki je naletela na žive šimnatije na«.*hno na na vel'ko pomoč tudi med italijanskim narodom, je v najkrajšem času mogla nastopiti. Naša \ o i«k p <*» mor« <• nonrKAm snominiati na
Degradacija Dunaja sklenjena stvar
Prestolnica nekdanje Avstrije ho postal Lini, kamor se bo preselila tudi vlada
Dunaj. 21 aprila br. V tukaisnjih krogih so izzvale preceišnie vznemirjenje vesti iz Berlina, da Dunaj ne bo več glavno mesto Avstrije odnosno »0=tmarke« kakor se seda? naziva Avstrija v sklopu ssssnškeea raj ha marveč da bo upravno središče preneseno v Linz. glavno mesto Gornje Avstrije   Kakor zat*-- e to
izrecna želia kanoelarja HtTerja. ki hoče me-=to v katerem ie prer'vei «voio rano mladost, kar naibolj povzdieniti Razen tega utemeHiiiein ootrebo deeradarije Du-na a ? fem. da Dtmai prav za prav sploh ni n*»m*Vn mesto Na D*matu živi okrog 200 000 Cehov okms lOO OOO dru^h Slovanov vrhu teer pa te Dunai «r*H*5će avstrij«keea židovstva Kliub temu da se pol a e oma ure^:H';pio naooved1 da bo novi režim osvobodil Dima i ž*dnv«ke nad-rooči.  računajo, da bo    ostalo še vedno
okrog 100 000 Zidov, ki bodo slel ko prej da:ali obeležie gospodarskemu življenju Dunaja Ze do jeseni se bodo zaradi tega upravne oblasti z vlado vred preselile v Linz kjer bodo v kratkem začeli graditi nove palače potrebne za nastanitev v«:eh teh uradov Dnna^kf uradne palače bodo spremeniene deloma v muzeje deloma pa v domove raznih str^r,lr^-cVih organizacij in mlad;n«kih <]<=tanov V Lmzu bodo še letos začeli graditi »Hitlerjev dom« ki bo ena naiimpozantneiš-h ^tavb v vsem raihu V tem i^mu bodo zbrali vse. kar opominja na mladost kanoelarja Hitlerja. t?kr> da bo T.in-7 oo«tal nekaka Meka pravovernih Nemcev S tem <=e bo d-H?nft tudi tui«ki promet in tako upajo, da bo Linz v najkrajši dobi docela prevzel dosedanjo vlogo Dunaja
Poganja med Vatikanom in Berlinom
Mussolini posreduje in predlaga sklenitev nekake nemške lateranske pogodbe
Rim. 21 apnla br V Rimu že dva dni mudi monakovsk: kardinal dr Faul-baber ki vodi važne razgovore z vatikanskimi krogi Včeraj je bil sprejet v dole:  avdiienci  pri papežu
V informiranih krogih v zvezi s tem zatrdi ejo da je obisk dr Faulhaberja v Vatikanu v zvez: z mirovnimi poeajanji med Vatikanom in Nemčijo Ze dun-kardinal dr Innitzer ie dobil od mer oda j-nih vatikanskih kroeov važna sporočila za Hrtleria k: mu jih ie sporočil na predvečer avstrijskega p'ebiscita na Dunaju Pnzneie ie imel paoežk: nuncij dr Orpe-nigo v Berlinu razgovore z zunanjim mi-n:*tri»n Rbbentmrmm =edaj pa je zopet monakov«k; kard;nal dr Faulhaber pri-soel v Vatikan, da vodi nadaljne »-^govore
Kakor zatrju^eio v poučenih krogih, posreduje v sporu med Vatikanom in Nemčijo italijanski ministrski predsednik Mussolini. ki želi. da bi prišlo do sporazuma še pred Hitlerjevim obiskom v Rimu. da bi tako mogel Hitler napraviti običajni obisk tudi pri papežu Zdi se. da potekajo pogajanja povoljno, ker je paoež od-godil svoj odhod v svojo letno rezidenco Castel Oandolfo kamor ie omotno nameraval oditi neDo<redno po velikonočnih pra7mkih Mussolini se zavzema za to da bi med Nemčiio in Vatikanom orišlo do sklenitve pogodbe slične ital'ian^ko-vati-kansk' lateranski poeodbi Nem*k' krogi tem') predlogu niso nenaklonjeni zahtevalo pa sle' ko prei popolno depolitizacijo cerkve ki se mora podrediti v *voiem delovanju državnim ciljem na enak način. Kakor je to storila v fašistični Italiji
Pred londonskim sestankom
Posvetovanja francoskih in angleških državnikov naj še bolj poglobe zavezništvo obeh zapadnih velesil
London, 21. aprila AA Havas Angleški zunanji minister lord HaJ-?fax ie sedaj na poćirrvcah v notranjost1 Angli<e Konec tedna se ho vrni1 v London in bo *akoj za čel pripravljati konferenco m^d 3-^'es.Vnv in francoskimi državniki, ki se začne v Londonu dne 28 aprila V d^p'omatskih kroch predvidevajo, da poga ;a? ia ne bodo naletela na nobene težave So«las"o bodo sprejeti sklepi o mednarodni politiki in o obrambi obeh držav
Sporazum med Italijo in V oliko Britanijo bodo skuono proučili m fraoco-k m--stn bodo imeii priliko da razložijo svoje stališče Skupno se bo obravnavalo tudi vnra-š*o'e pogajanj med Francijo in Italijo Ker so francoski in ang'ešk* interesi v Sredozemskem morju slični in se dopoln ju jejo. bodo angleški državniki lahko dostavrli svo je pogoje, kakor so to francoski državniki delal: med pogajanji med ItaJijo rn Veliko Britanijo.
Vprašanje Španije in Srednje Evrope bodo tudi obravnaval- z vso pozornostjo V tem pogledu m pričakovati nobene spre membe angleške polit.ke Tdeleženci koo terence bodo glede Španije zavzeli skuono stališče brez ozira na konec španske državljanske vojne,
O Srednji Evropi se lahko reče, da an-S eška vlade ne bo spremenila svojega stališča, kakor ga je začrtal t tem v zvezi Ch^mberUin v svojem govoru dne 24 mar-L*>L, Govorni bodo o tein, kako naj n» okre-
pi položai trstih d«"žav v Srednji Evropi, ki bi bile najbnJi v nevarnosti.
O vojaških pripravah obeh držav pa se Uhtko reče samo to da je glavni problem v tem. kako naj se vojne sile obeh držav med seboj izpopolnjujejo Govorili bodo tudi o preskrbi z vsem potrebnim za primer vojne lasoo je. da se bo o vseh teb vpra<šani ih govorilo s*im<~ v načelu m da bodo vsa ta vprara-nja podrobno razčistili strokovn; svetovalci obeh vlad
45 milifard za oborožitev Amerike
U'a*hin$ton. 21   aprila   DNB   Včeraj se je v *enatu začela razprava o kreditih za mornarico   ki  so zvišan-  za  12 milijardi dolarjev (45  mifijard dinarjev) Opozicio-nafnt senator \oy fe t z javil, da se s tem pomor%kim   oboroževanjem  US 4 priprav Ijaio na ofenzivno vojno Ta ofenzivna voj na bo na tisoče knr  proč od ameriškega kontinenta ker ima **SA dovoli vo'mh sii za defenzivno voino  Izdatki za vojno oho roževanie so seda i štirikrat  večji kot pa v letu /9/6. _
Čitajte !■ iirite »Slovenski Nered«!
sijajne uspehe oriih legionarjev um Pia-vi, Bosa I tu, Fon teli ia po mnogih drugih znamenitih bojiščih, kjer so se borili rasno ob rami s italijansko vojsko. Uradno poročilo, ki ea je izdal poveljnik naše vofske na italijanskem bojišču konec svetovne vofne in ki je za večne Čase vklesano v palačo Venezio, je tudi spomenik naših lepi i nase vojske v Italiji. Ne bomo pozabili niti eneea onih politikov iz tiste dobe. ki so v dnhu ri-sorjrimenta v knkršnikoli meri nomaga-
li k našemu osvobojenju. Sedanji predsednik italijanske vlade Mussolini je danes med njimi. Poleg tega smo hvaležni Italiji za požrtvovalnost in samo-premagovanje, s katerim nam je zatem pomagala priti na naše domove, da se branimo oroti napadom izza meja v leta 1919. Želim, da tradiciia tega zgodovinskega sodelovanja italijanskega naroda s Češkoslovaškim in tradicija naših skupnih bojev za svobodo vedno ostane živa v češkoslovaški vojski.
Zaplemba premoženja Habsburžanov
Več «tomilijonske vrednosti bodo pripadle narodno socialistični stranki
Berlin. 21 aprila br Vsi nemški listi se danes bavi jo z u«»odo bivše habsburške dinastije Povod za to je dal odlok, s katerim je odrejena zaplemba vsega premoženja bivših Habsbutržanov na ozemlju Avstrije m Nemčije. Listi v svojih komentarjih naglašajo. da je bil ta ukrep potreben, da se HabsbuTŽanom odvzamejo sredstva za njihovo Nemciri sovražno propagando Posebno napadajo Otona Habsburškega, ki mu očitajo veleizdajo. Navajajo rudi postopam je zadmjeita avstrijskega cesar ia Karla m cesarice Zite. ki sta skušala skleniti -separaten nvr m tako z dati nemškega zaveznika v trenutku ko so nem%i bojevniki   krvaveli   na avstrijakin  bojiščih Listi
obenem nafilašajo. da ie habsburško poglavje zaključeno z onim dnem. k^ je bila proglašena priključitev Avstrije k Nemčiji
Z Aaplembo premoženja Habsburžanov bo dobila narodno socialistična stranka ogromno premoženje Med zaplenjena posestva spada dunajski Hofburg, sloviti Schonbrunn. velika posestva in gradiči v Enzersdorfu. ogromna lovišča in latifundi-je na Štajerskem številne viJe in palače v kopališču Ischl in cela vrsta drugih posestev, razen tega pa tudi razne dragocenosti, kolikor jih je še ostalo v avsrtri;sikih habsburških gradovih Vrednost tega premoženja se ceni na več sto milijonov.
Vloga in pomen Male antante
Bukarešta^ 21. aprila, h. Pod naslovom >Vloga in pomen Male antante«. pide današnja Številka organa bivše liberalne stranke >Vitorul<: Prihodnja konferenca Male antante je končno vel javno določena za 4. in 5. maj Okoliščine, v katerih se bo vrSi-la ta konferenca, jasno dokazujejo, da se je ta organ zem vedno solidarno zavzemal za mir. Med zvezami, ki vežejo Rumurujo z drugimi državami, je bila Mala antanta
največje jamstvo za ohranitev mira v tem delu sveta. Rumunija, ki se dobro zaveda velikega pomena tega instrumenta miru, se bo vedno zavzemala ne samo za ohranitev miru temveč tudi za ojačenje prestiža Male antante, da bo mogla vedno dejansko izvesti mirovne ideale. Posvetovanja sveta Male antante se bodo vršila v Bukarešti v običajni prijateljski atmosferi.
Izgradnja naših pristanišč
Poseben odbor sestavlja načrte
Split, 21. aprila o V Splitu se jutri sestane poseben odbor prometnega ministrstva, ki bo pregledal vse naše večje jadranske luke proučil posamezne pristaniške probleme m zbral gradvo. na podlagi katerega naj bi se sestavil poseben načrt za obnovo povečamje »n modernizacijo naših luk V odboru so pomočnvk ministra inž Schneller ter nekateri naši znani strokovnjaki, dodeljen pa mu je tudi italijanski strokovnjak za luke Coeo CaUi. Odbor si
bo ogledal novo pristanišče Pioče pn Metkoviću, nadalje splitsko šibeniško in su-sasko pns-tanisce Skušal bo dognati, ali je vobče oportuno, da se na Pločah zgradi moderna luka V Splitu bt< pregledal teren Vprašanje je še, ali naj se severna splitska luka gradi v Vraniću ali v Poludu. Tudi glede susaškega pristanišča še n<i rešeno, ali se bo zgradilr na Brajdici aJi v Bakru.
Strogi okrepi
v Rnmnniji
Bukarešta. 21. aprila br Včerai so prepeljali v Bukarešto vse gradivo z dokumenti ki so jih našli v stanovati jih članov »Železne garde« v vsej državi Gradivo so izročili vojaškim in cvrlnim preiskovalnim sodntkom fer vsebuje pomembne stvari. Preiskava se bo vršila z vso hitrostjo
Uradni list priobčuje zakon, ki določa izgubo državljanstva za vsakega Rum u na. živečega v tujini, ki zagreši kaznivo dejanje proti javnemu redu ali na kak drugačen najin škoduje interesom Rumunije adi okrnjuje njen ugled. Ista samkcija se bo izvajala rudi za sovražno propagando proti Rumuniji.
Listi »CuventuU. »Buna Vestire« in »Romanja Nova« so ustavljena.
AngleSko priznanje čeikoslovalki
London, 21. aprila, br. Današnji Times« objavlja poziv, ki ga je naslovil prezident CSR dr. Bene« na vse stranke ter jih povabil k sodelovanju pri učvrstitvi splošnega miru Nikjer drugod, naglasa clankar ne uživajo narodne manjšine takih svoboščin, kakor v CSR. Oe-škoelcvaika vlada v rno izpolnjuje svoj demokratični program. V vsej dobi od prevrata sem je češkoslovaški narod pokazal tudi v najviharnejših časfh toliko rUadnokrvrjosta. da Taisti afl občudovanje vsega sveta Ce se upeštevajo vse težko-če, a kat rimi se je morala boriti CSR od svoje osamosvojitve pa vse do danes), potem se mora ugotoviti, da je tako ▼ po-etičnem, kakor v gcapodarakem pogledu ena najbolj Inuaniidaranih
Zopet huda slana
Ljubljana 21. aprila
2e včeraj smo poročali o hudi slani, ki je zadela naše kraie slasti ljubljansko okolco. Mrzli zračni val ie zajel vso srednjo Evropo, povsod je zapadel nov sneg in obenem pritisnil hud mraz. da je padla slana, ki je napravila ogromno škodo po sadovnjakih, vinogradih in vrtovih. Včeraj je tudi.ves dan brila izredno mrzla burja ki ie ozračje shladila. da je danes ponoči živo srebro spet zdTknUo pod nočlo. Docim smo imeli včeraj zjutraj v Ljubljani še eno stopinjo nad 0, je davi ostalo živo srebro na 0, v Ijub-lianski okolici je pa temperatura celo padla pod ničlo in menda so imeli na Vubljanskcm letališču nafihujši mraz. saj je ob 7. zjutraj znašala temperatura —5.1° C.
Posledice hudega mraza so seveda težke. Ze včeraj je slana pobelila vrtove in travnike in uničila precej cvetja in zgodnje povrt-nine. a kar ie Se ostailo ]e poamodila danes. Tako nam poročajo z Barja, da je slana požgala in pomorila vse cvstje. Se včeraj leno razcvele češnje, breskve. če£plie in drugo zgodnje sadje je danes popolnoma požga-no in z letošnjim sadnim pridelkom ne bo nič Hudo škodo je napravila slana tudi v vevški okolici, zelo pa so prizadeti tudi Vič in diska ter kraji proti Gorenjski, kjer je zlasti trnek) sadje na odprtih krajih. Zanimivo ie. da v mestu slana vsaj na videz Se ni povzročila tako občutne Škode. Tako so na Miriu češnje, hruške in bre*kve prav lepo razrvetene in le tu pa tam je kak cvet osmo jen Če bo pa mrzlo vreme trajalo še neka i dni. kar tud« napoveduie dunajska vremenska napoved, ki obeta Se sneg. bo uničeno še mae ono sadje, kar ga slana, ni pobrala.
O budi slani poročajo tudi s I in Dnjenlakrajp
poCltični eC$e\nik
Zanimivo poročilo o položaju
»Samouprava*, glavno giasilo JRZ. objavlja članek, ki ga je objavil uplednt london skj ist »Times* o političnem položaju v Jugoslaviji. Ker je ta članek napisal njegov beograjski dopisnik in ga nedaj posncm.i tudi pol službena »Samoupravna«.
V članku dopisnik izvaja med drugim:
»Prenehanje Avstrije kot države je povzročilo  nekako  vznemirjen je v hrvatskih političnih krogih. Zlasti to razočarani hr vatski  nacionalisti, čijih  nekatere skupim-so bile v stalnih stikih z dimniškimi legtti misti  (pristaši  Otona   Hahsburžana). Oni so bili v očaranem krogu ideje o vzposta vitvi habsburške monarhije in so se nade jali, da bodo nekega lepega dne lahko tvo rili politično enoto v novi habsburški dr žavi. Toda z absorbiran jem Avstrije s stra ni S7emčife in po aretaciji generala Sarko tiča in še drugih uglednih hr\*atskih em: granto\> na Dunaju je treba te nade in sa nje smatrati kot pokopane   Z orirom >na to je bila potrebna revizija hrvatskih na cionalističnih sanj. Cjgroženi od nemške nevarnosti,  se  hrvatski  nacionalisti pripravljajo, da stavijo Beogradu neke zmernejše predloge  Oni zatrjujejo, da bi se zado\'o liili s samoupra\*no administracijo Hrvat ske in Dalmacije v okviru sedanje ustave V teh dveh pokrajinah so namreč Hrvati v večini  \a drugi strani pa dr Maček, dn si je prepričan, da pomenja »anšlus« v ena ki meri nevarnost kakor za Hrvate, tako tudi za Srbe in da je prišel čas, da le-1 i zaključijo trajen sporazum, ne kaže razpc> loženja, da bi zmanjšal svoje zahteve na pram beograjski vladi   Dr. Maček še ved no zahteva revizijo ustave in federativno obliko države S svoje strani pa je beograi ska vlada prepričana, da se politična situa ciia na Hrvatskem naglo razvija na korisi nadaljnfe  konsolidacije  jugoslovenske države.   Po njenem   mišljenju   bi hrvatsko vprašanje lahko predstavljalo nevarnost za Jugoslavijo samo v primeru vzpostave hab* burškega gospodstva.  Sedaj po »anšlusu« se je to vprašanje pretvorilo v jugoslovcn sko notranje vprašanje, ki se da rešiti po tom medstrankarskega sporazuma na teme lju decentralizacije upiave.« — Ako presn jamo položaj docelv nepristransko in u\:i žujemo predvsem  razmere na Hrvatskem, se nam zdijo nazori, ki jih razvija dopis nik londonskega lista 1   i optimisti-
čni.
Beseda naši mladini
Na naslov naše mladine je obja\rila krani ska »Sobota« vsega uvaževanja vreden po ziv, ki se nanaša na nošnjo naših mlade nrčev in deklet Opozarjamo na ta opomin in poziv obenem, ki je prav umesten in ki ga  naj mladina resno upošteva. Previdno bomo iz tega opomina povzeli samo par stavkov: »Pn nas se vidijo pogosto mlade niči v kratkih hlačah z belimi nogavicami do kolen. Mogoče se bo komu neumno zde lo. da se »zaletavam« v take stvari, todu vedeti moramo.
Naj povem za pri mer, da so v Mariboru zavedni slovenski študentje počasi odpravili bele nogavice z ulic. Moda belih nogavic torej m slučai no moda,
Ne samo nogavice, tudi druga obleka je dostikrat prevzeta od ali vrvico... Se ena s-tvar je, ki tudi diši po modi: petje Mladina poje »šlagerje« največkrat s tujim besedilom... Kje je naša krasna narodna pesem? ... Mladeniči in dekleta, izogibajte se tujih znako\> na obleki in tuje mode pa pojte prelepe naše slovenske pesmi!«
„Srčna kultura"
V velikonočnem času, ko je drugod, na pri mer na Češkoslovaškem — mir božji, premirje v strankarskih borbah, daje v katoli škem »Slovenskem gospodarju« Peter Reše far, pod katerim imenom se baje duševno izživlja mariborski prosluli podžupan, duš ka in izraza svojevrstni srčni kulturi s te ma dvema beležkama: »Franko je zmagal. Boljševikom je bila Španija španska vas. niso je poznati  Stalin je s Frankovo zrna go prav zadovoljen, ker bi sicer on sam moral vse te boljševike doma postreliti. tako mu je pa Franko prihrani! stroške.« — Druga: »Zakaj je JNS zmagala v Sredi šču in v Brežicah? Ket hočeta Središče in Brežice priti v narodni pregovor namesto Verze ja in Lemberga.  Verze j in Lemberg že davno ne zaslužita tega. kar Um ljudje iz starih časov oponašalo. Središče in Brežice pa sedat zaslužita, zato naj imata to slavo tistih modrijanov, ki so bika v tum vlekli.« — Srčna surovost, kt se zrcali iz teh dveh beležk, je tipična lastnost ljudi, ki ostanejo rovtarfi, če jih je tudi slučaj no površno oblizala omika
»orzna ooronšPa.
Curih, 21. aprila Beograd 10. Partz 13.69. London 21.68,   Newyork   435.623,  Bruse!: 73J0, Milan 22.85, Amsterdam 241775, Bor lin 174.90, Dunaj 50, Fa0t 15.10, Vi
82, mšmmm X2X
»SLOVENSKI  NAROD«, četrtek, 21. aprila 1938.
^tev 8Q
SAMO *E 2 DNI!!! Mifijonski veleftlm
Grofica Walewska
NE ZAMUDITE!!! KINO MATICA
Ustanavljanje poklicne svetovalnice
Včeraj jc bila sklicana seja pripravljatnega
Ljobtjao*, 21. aprila Zadnje črne so pr xrrli % javnost le rod-k; ^Lasovi o pripravah za ust^novrtev po-k dec svetovalnice. P«*frcba po tei u*itano-v je pokazala zlasti v leti knze. ko je h.\, ^ p.-*bc>o pSjssVfcass) «fj fc| nHT'teif poznali razmere na desovnern trgu ter da bi otroke pomijah v poklice, ki bi nuditi več isgledov za zaposlitev Poklicna svetovaJ-Eaca lahko postane izredno pomemben činitelj v gospo«laittcm ki socialnem življenju, ksr to žc zdavnaj spoznaH v napraid-:- avah. kjer že del? časa poslujejo r. klicne ^-etovalrice m posredovalnice. Pri nas se jc kazalo ztnimanje za u&tano-vftev te ustanove predvsem v besedah.
Včeraj je btfa «ikhesna seja pripravi jal-aega tpđb'jra za ustanovvfcev poklicne svetovalnice in posreoV>vslnice SkHcaf jo je po banu imenovani predsednik pnpravijad-nega odbora dr. A. Ciolia Udeležba odbornikov je biia lepa. Bonsko upravo »o stafMBS; za VI oddelek *v»r>ektoc dela mE. £. Ba**oa, VIII oddet insp M PreaJ in T\ odd insp. Bajuk Mestno poglavarstvo je poslalo dva zastopnika. Na\*ioćni so bili ravnatelji >trukovTnh *u\ ~rflovake akademije dr. Pirievec. tekstilne ^o!e v Kranru <ir KoC^var in tehniške srecinje šole raz. L. Nassm Socialne in gospodarske ustanove >x> zastopali: Zbornico za TO! podpredsednic I. Ourin, Dciaveko zboriiico in Javno borzo dela J. Goimejer, OLZD ravna telj dr. J. Bohrnjcc. Zveze in<iustn jcev dr Goiia in Pokojxnnsiki zavod za nameščence Ravnatelj dr. J. Vranć-ć K.ot -Tr 1-y—n mirti Sta seji prisostvovala uni\ prof K Ozvald ■ dr. V. Schmidt.
Na dnevnem red« je bilo poročilo o do-
?»e<kmjih prrpravah za ustanovitev poklicne sv«Eovak*ice in posredova. 1 niče. o čemer je poročaj kisp. M Pres' in razprava o osnutku začasnega pravrlnska kura torija poklicne srvetoTsinice in poaredoMEaiice za dravsko banovino.
L. 1934 jc bil ustanovljen pripravljalni odoor za "J^t-tnov-itev poklicne svetovalnice, a >e je zelo redko sestajal. Glavni namen odboj* je bil. da najde po obstoječih zakonskih predpisih zakonske podlago za delovanje usta: ove in. kar je rrorda še važnejše, da najde tudi denarne vire za poslovanje svetovalnice. Bar.&ka uprava je v svojem proračunu 1. 1936-37 votiraJa za poklicno svetovalnico 15.000 dm Delavska zbornica jc lani pnspe\a.a 10 000 din, letos za prvo polletje pa 5000 din. Med te prispevne faktorje lahko prištejemo samo se celjsko mesmo poglavarstvo, ki je dalo 3000 din. Prav ti prispevki nam najbolj nazorno kaiejo. kakšnega značaja je na dušenje in zanimanje ?a ustanovitev po-
kBcnc svetovalnice in posredovalnice. Ob tej pri laka samo pripominjamo, da v TLsl-greoo ze posluje poklicna svetovalnica, in ;
sjccc jo je ustanovila Trgovska in industrijska zbornica.
Iz poročala insp. Prešla posnemamo, da so priprav« za ustanovitev poklicne sveto-
vakrice nsTtredovnle tofsko, da ima rwxk>ča i^rHrK>va svoj skromen iokad v posiopju trgovske akademije, da so namestili strokovnjaka p*'.h<'tehnika 'dr V. Schmidta) in da %o nabavili nekaj n«jpotrebnej4eifa pisarniškega in ven tar» a
Pri živahni razprav^ o os-utku pravilnika se je izkazalo da za kuratorij svetovalnice še ni prave organizacijske in finančne podlage ter da osnutek ne ustreza zamisli šrtevimih odbornikov o kuratomju in svetovalnici sploh Zato tudi ni pnšlo do nobenih odločilne j ših sklepov. Predvsem *re za to. da ustanove najprej v Ljubljani poklicno svetovalnico in posredovalnico, za-č;!.^no z delokrogom v Ljubi lami. Pozneje bi pa postopno ustanavljali podobne poslov 'niče v vseh večjih km j m v Sloveniji. Naloga svetovalnice bi naj bila svetovati mladmi. ko se odloča za šolo ali poklice %dnosno. ko prestop« iz poklica v poklic ali iz sode v ioio kako se naj odloči: svetovalnica mora pri tem upoštevat' telesne in duševne sposobnosti mladih ljudi in go->Dodarsko stran poklic^ ter spiokrm potoži.'} na delovnem trgu.
Zdaj >e treba resiti samo vpražanje, kako bi ustanova čim bolj služila temu svojemu namenu ter da bi zato dobila primeren pravilnik in poslovnik. Kakor smo sprevideli iz dosedanjega zanimanja za posvetovalnico v javnosti ter po napoJ zasebnem financiranju usrtanove, bi poklicna svetoval H ica in posredovalnica ne bila povsem banovini podrejena. To nedvomno pozdravljajo gospodarske in socialne ustanove, ki imajo velik interes, da dobimo poklicno svetovalnico, ki bi naj bila čnan tesnejše zvezana z gosr^Klarskim ki socialnim življenjem in bi zaradi tega ne smola biti birokratska ustanova. Vendar pa ništimo, da
bi bilo treba rešiti vprašanje financiranja ustanove enkrat za vselej; poklicna svetovalnic« bi ne smela biti odvisna od slučajih prispevkov od leta do leta Ustanove, ki bodo zastopane v ktaratoriju. se morajo zavezati, da bodo prispevale primerne vsote res stalno. r.a drugi strani jim pa oblasti morajo zaradi tega dati možnost povsem samostojnega soodločanja. Treba se je torej odločiti, ali naj bo ustanova povsem podrejena banovini ali pa naj bo poioficiel-na V prvem primeru bi ji morala nuditi banaka uprava v svojem proračunu vsa sredo*va, v drugem bi pa morali najti na-čan, da bi bilo financiranje res zajamčeno.
Potrebno bi billo. da bi svetovalnica začela poštovati ob koncu šolskega leta ter
da bi služila svojemu namenu pred začetkom drugega šolskega le»ta. ko sri mltadi ljudje   i/H i na jo poklice.
Naši filatelisti so zborovali
Slovensko filateiistično društvo je imelo
redni občni zbor
svoj IS«
Ljub?'ana.. 21. aprila Snoči je imelo Slovensko fiLatel;.<ično društvo svoj IS. redni občni zbor. ki ga Jc tvoril pre*:i»^dTrk g. Vaso ^am^c. Požara vil je navzoče Člane Jn na splošno oprtal delovanje društva nakar je marljivi tajnik g. Božidar Ravnikar jzčrpneie poročal o najvažnejših dogodkih v preteklem poslovnem letu, kj s? tičejo društva in filatelije 'SVbče.
Uprava društva je imela več ecj in sestankov vsako sredo Sestanki kakor borza znamk, ki je vsako nedelo v k? vaju j Zvezdi, so bili bolj slabo ooLSkani. V zimski s zoni je društvo priredilo tri tombole, k'; so dokaj dobro uspele. Društvo ima danes 5 ča3tr\h in 44 rednih članov Izgubilo je 4 člane. 8 novih pa pridobilo.
Xa j važnejši dogodek nase filateliste je bala I. državna razstava znamk od 12. do 19. sjsj I »bra 1. 1SS7 v Beogradu Za to razstav je postno min strstvo prip1^-x'lo prvi jiicoslovnslc* bl-r-'t. Razstava je bila lepo urejena, pokazalr je mnogo lepih in dragocenih zbirk, udeležba tujcev je bila ze'- »lika. žal jV prodaja razšla v-bJok-v zmanjšala pozornost filatelistov do razstave same Prj prodaji blokov so se pripetili incidenti, zaradi katerih pa ne b" bilo pravično errr. ntl priredi-le .e.  Primlftedji  so 3toril; vse,
ka- j? bik> v njUjovi moči. Prireditelji so pcissarl d .-sem organizirariirn filateljstosa bloke, spekulacija nekaterih nesolidnih tr-crDvcev pa je neprtčakovarto pmedla do reljubih dog^x:kov
Slovensko fUatelistiono društvo je bilo na razstavi zakopano žal samo z eno zbirko. Pri prihodnjih razstavah naj člani, ki imaj-, za razstav«? prim rn«» Jbjrke. v več-jeaa števihi zastopajo društvo. Zadnji dan beograjska rađsetave je bil redni občni zbor F";latelistične zveze, v kateri je včlanjeno tudi Slovensko filatelist i čno društvo Zv zna 51 alarma je bila ob tej priliki določena na 12 din letno za vsakega Člana in sicer po s*anju, ki so ga. društva prijavila zvez- radi dodelitve blokov. Soglasno je bik> sklenjeno, da je naročba na zveazjo giasik) od 1. juMja L 1928 dalje za vse obvezna fttevfo naročnikov bo s tem tako naraslo, da sp bo naročnina lahko primerno zcižala-
Hrvatsko filat elastično društvo v Zagrebu bo letos proMavlk> 404etnico avojeea obsteda ter bo v okviru proaJave prlredi-jjo večjo razstavo rrt*TT^r zaradi tesra bo letošnji občni zbor zveze v Zagrebu. Prihodnje lato bo pa Slovensko filatelistično društvo proslavilo 20 letnico obstoja jn bo ob tej priliki priredilo razstavo znamk. V T jnhljar-i bo ob tej prjhki tudi občni zbor zveze. V upravi zveze zastopa dru-dr. Gra»nf. ki je bil izvoljen sog-la-
ja   bdo poroftwo
zboru zveze o porazdelitvi blotKOV, katerih so prireditelji prejeli 150.000 korna-<iov Tuja trgovci in klubi so zahtevali 800.000 blokcvi naši trgovci in klubi so pa zahtevali 400.000 bkkov. tako da je zvtza dobila naročil za okrog 1.200.000 b.okov. Od 150.000 dooljenjh blokov je zveza prodala na olagajnah razstave 40 tisoč bi.lkov, tuji trgovci ln ki- i so do-b;b 20.^49 koinadov, naši filate^sti, ki so čiani zveze, 39 128 komadov, naši trgovci 34.000 komadov, ministrstvo za pošte, telegraf in telefon za razne uradniške fon-Oe 5.530 komadov' jn nerazdeljenih je oata-k> 1U.393 komadov. Glede nepr->danih 10 Usoč 333 blokov ; sklepal občmi zbor in j^h sklenil razdeliti članom zveze, članom aii oriićtvom, ki so plačali garancijski f viioL, domačim razatavljalcem, članom :a-ssodišča, vsem tit legatom na občnem zboru, lirvat^kt mu filateiidLjčnemu društvu  in  DruštMj novosadskih fjlateljatov
odškodnino za posojene vitrine, članom poediriih khib^v izven delovnega odbora in članom delovnega odbora, tako da bo ostalo zr.eZi za reprezentanco in ne-
v-cen, potrebe še 868 blokov. Vsi ti b^cki so se prodali po aksapu občnega zbora po 17 dan za komad.
V preteklem letu so v inoaacaatvu iada-h številne nove izdaje znamk. Izdajanje blokov se je močno razpaslo, zato je zanimanje za bloke manjEe. PadBe so tudi cene, kar je za filateliste razveseljiv pojav. Upati je. da se bodo sedanje previsoki, cene blokov v bodoče prfbfižale dejanski vrednosti blokov
V dornačj filateliji se opaaa prizades»a-nje postne uprave, da bi i*bc4JWa kakovost naših znamk ter s tem ustregla tolikokrat Izraženi *eiji fllatellstcv. V zadnjem čaau izUHe znairJt so te znatno lepde od prej^jih. Fitetellati se vesele tega napredJta ter tipajo, da bodo imeM kmalu znamke, na katere bodo lahko ponosni.
Po tajniškem poročilu, ki ao ga zborovala, sprejeli z odobravanjem, so sledila poročila ctfLahh funkcionarjev. Odbor p bii razrešen s pohvalo, pri vobtvah pa je bil na novo žc voljen jati odbor. Predsednik je g- Vaso Samec, podpredsednik dr. LtiUco Kranjc, tajnik g. Božidar Ravnikar, blagajnik g. Milan Spora, gcapodar g. Ivan Stavec, revizorja dr. Rereani in Končan Alfonz, odbornik polkovnik v p g. Milan Blervreis
Občr>; zbo- je imenoval g. dr. MUoslava Ra iivov:ra. tajnika JF saveza za ga člana društva.
Njega dni je bila zemlja oficielno središče vesoijstva. zdaj je pa, vsay upajmo, središča bedarije.
Bolgarske pevke ▼ Trbovljah
Trbovlje, 20 aprila V torek 1°. -t. m. ob 17. uri se je vrši jI na tukajšnji 1. državna deški narodni Soli sestanek pripravi jalnoga odbora ca sprejem pevskega zbora bolgarcltih učiteljic, ki prispe v Trbovdje v četrtek 28. t. m. Sestanka so se udeležil] zastopnika vseh tukajšnjih   narodnih  m kud turnih društev.
Sestanek je vodil predsednik meddru-štvenega pripravljalnega odbora za sprejem bni'^ar^fctti pe\ic. zborovodja »Trboveljskega sla veka« g. ^uijgoj, ka je po kratkem pozdravu pojasnil pomen prihoda bolffaT-skib sester, nato pa je obrazložil program spreiema ki gostovanja bol^ar^k'h pevk v Trbovljah. Program, ki so ga navzoči zastopniki soglasno odobrili, predvideva sprejem zbora na Vodah, kjer bodo zbrana vsa tukajšnja društva, korporacije in ostalo prebivalstvo. Tu bo bratske goste pozdravil zastopnik občine, nato pa bodo godbe zaigrale obe državni himni, združeni pevski zbori pa bodo zapeli »Od UraJa do Triglava«, s pesmi jo pa jih bo pozdravil tudi naš »Slavček«. Po sprejemu bo v Delavskem domu učiteljsko zborovanje, ki se ga udeležijo tudi bolgarske učiteljice, hkraiti pa bo koncert »Trboveljskega slavčka«. Po komhi. ki bo v Sokodskem domu. si bodo gostje ogledali zanimivosti Trbovelj, zvečer pa bo v srjcokkem domu koncert bol-gair*kih pevk. — Bolgarske od-potu-
je jo v petek 29. t m. ob 8. zjutraj rn je želeti, da bi se, kakor k sprejemu, zbrala tuda ob slovesu vsa šolska mladima in vsa tukajšnja druStva in prebivalstvo v največjem številu, da tako pokažejo Trboveijčani svoje simpatije do b na tak ©gA bolgarskega naroda, kakor so jih že pokazali nedavno ob prihodu bratskih bolgarskih rudarjev.
Ko so bili izvoljena finančni, stanovanjski,  rtik!j.rrLno-prropa5a.n<Ln-i,  sr>rei(.-mni in se
številni drugi odseki, ki bodo skrbeli, da bo sprejem m bivanje balgafrskirn sestram
v Trbovljah res prijetno, je bil sestanek zaključen.
Iz Celja
—c Celje : Maribor v nedeljo 24. trn. bo odigTaaia na celjsk;" Glazij-j finalna tekma za pTvenstvo LJsT* med SK Celjem in ISSK Martborotn. če upoštevamo, da. je iaSK Maribor v prvi tekmi proti SK Celju v Mariboru zmagad tesno z 1:0, ie prognoza za nedeljo zelo negotova. Celjani bodo gotovo napeli vse sile, da dosežejo rezultat, ki jim je glede na stanje tabele zelo potreben. Za nedeljsko srečanje vlada v Celju in okolici živahno zanimanje.
—c Nesreča pn delu. Ko je 271etni, pri regulaciji Savinje zaposleni delavec Jernej Vrečko iz Košnice pri Celju delal v torek v kamnolomu, mu je priletel težak kamen na glavo in mu prizadejal dva cm globoko rano. Vrečka so opravili v crij-ako bolnico ^ odlioder so g-a po zdravnižici pomoći  poslal;   v  derca^o oskrbo.
__c V oetjBki bolnici srta umrla v torek SI ietJli posestnik Karel Mastnak z Razbora pri DramJjan in 71 letni lončar Josip Redtaaflc iz Velenja-
Vaška PutiSarka in njen ljubimec
Novo mesto, 20. aprila Nedavno se Je v neki vasi v bližini Novega mesta pripetil žalosten a vse obsodbe vreden dogodek, ki je dal ljudem iz razumljivih razlogov v okolici in mestu povod neštetim govoricam, pri katerih ni manjkalo upravičenega zgražanja. V afero so zapleteni okrog 30 let stara Marija, lepa žena uglednega posestnika in obrtnika I.. njegov 18-letni hlapec Jože in 8-letni Božidar S., učenec 3. razreda osnovne šole. ki se sedaj bori s smrtjo v bolnici usmiljenih bratov. To so posleiice poškodb, ki mu jih je prizadejal iz maščevanja hlapec Jože. Slednji je dospel v vas kot dobro razvit fant v službo k posestniku Z iz okolice Št. Jerneja, kjer je tudi doma. Novega kraja se je Jože hitro privaiil, zlasti še, ker so ga imeli pri gospodarjevi hiši kakor ra sviega. Zaradi gospodarjeve naklonjenosti in udobnosti, ki jo je fant imel pri njem, pa je Jože sčasoma postal ^hol. Med svojimi vrstniki je hotel biti prvi in držati vse takorekoč v šahu. Kdor se mu je zo-perstavil, ga je znal ukrotiti s silo. Znan je kot nasilen in zelo močan fant. Na vse te fantove lastnosti pa je bila ponosna sama njegova mlada gospodinja, ki je bila z Jožetom čedalje bolj ljubezniva. Rada ga je gledala, kadar se je fant sukal okrog nje. po opravkih — pa tudi drugače. Brezmejne naklonjenosti, ki jo je izkazovala Jožetu ob vsaki priliki, fant ni spregledal. Postala sta si prijatelja. Ker pa je hotela fanta vsega le zase. si ga je znala pridobiti tako. da je postal njen ljubimec.
Vse to je ostalo očem njenega moža. kakor tudi vasčanom prikrito do usodnega dne. Naključje je hotelo, da so hlapčevi sovrstniki, ki so bili ta dan na vasi — in ostala mladež, mladega Jožeta pogrešali v svoji družbi. Ponj so poslali na gospodarjev dom. sosedovega najmlajšega sina Božidarja Š., češ. ker dobro poznaš vse kote v hiši, kakor doma, boš najhitreje iztaknil Jožeta. Božidar je pohitel k hiši. kjer je služil Jože. Po kratkem iskanju okrog hiše je deček pogledal skozi okence o izbo. Njegove nedolžne oči niso mogle verjeti, kar so zagledal« — Jožeta v naročju gospodinje. Mali sel se je hitro vrnil k družbi na vas, kjer je povedal novico, ki je šla z bliskovito naglico po vsej vasi. Jeza in uža-ljenost 3ta hlapca Jožeta dovedla do zverinskega sklepa — iznebiti se glavne priče ljubezenskega dogodka. Zvečer ko gonijo živino napajat vzdolž v3si h Krki, je gnal tudi Jože par glav. Med drugimi je hlapec Jože opazil, da gre z živino tudi Božidar š. To je bil za maščevalnega hlapca najbolj pripraven trenutek, da se od križa priče svoje prepovedane ljubezni. V ta namen je vzel a seboj močno volovsko žilavko, s katero se je sredi poti spravil r.a nič hudega slutečega Božidarja. Nasilnež je ubogega dečka neusmiljeno pretepel. V silnih bolečinah ae je nesrečnež kar zvijal :n klical na pomoč. Zaradi napadalčevlh groženj, da bo vsakogar ubil, kdor pride blizu, se ni
nihče upal priskočiti ubogemu dečku na pomoč, da bi ga ubranil udarcev pobesnelega hlapca.
Ko je bil nasilnež gotov s svojim zločinskim početjem je dečka pustil na tleh. Mali slabotni Božidar leži že nekaj dni nepremično in nezavesten na bolniški postelji v bolnišnici, boreč se s smrtjo. Upanja, da bi ozdravil ni skoraj nobenega. Orožniki so ovadili nasilneža sodišču. Ko je pastir Jože zvedel, da leži njegova žrtev v kandij-ski bolnici, je dejal, da bo ubil dečka, če ozdravi. Nasilnež naj okusi dasi ravno mlad vso strogost zakona. Takim je mesto v po-boljsevalnici.
Mrakova drama »Čajkovski«
Ljubljana. 2 uprfia
V petek 22. t m. rtastopi v Celju skupina mladiih igralcev, ki je organizirana v slovenski gceni n>ladlb<. Vprizorila bo Mrakov© dramo >Čaikovski<. Ivan Mrak vodi skupino in bo igral nasJovno vlogo v svojem dehi. Nastop skupine bo zaradi tega zanimiv, ker to avtor interpret svojega lastnega dela. Lani so šentjakobski igralci v Ljubljani vprizoriLi Mrakovega >LincoLnac. s katerim je bila publika zadovoljna.
V drami »Čajkovski« je .Mraik še bolj ekstremno kakor v >L:ncolnux izvedel princip takozvane >himnione drame-. Zajest življenja pripelje glavnega junaka i>rez nas-ilja in brez zunanjega vpliva do re-=risrnaci fe. Ivan Mrak sam razlaffa svoje delo in sebe takole: i Izvor in bit vaak umetnosti je patos. Ker tirno mladi, smo nosilci novega pat osa. To posslarjani na prvem me^tu Vsaka velika Človečka u»oda >e že ?amn no sebi patetična. Samo živlienie osebnosti je lahko trairicno in zato vredno, da ga dramatik oblikuje. Kar je slučajnega, ne more biti in ni tra-ir-Cmo. Tu ere morda, za holj aLi manj žalostne dooodke. o katerih oitamo lahko vsak
dan v časondcuh. nikakor pa niso to tragični dogodki. S takimi dogodki so banalizirali
resnično tragiko ljudje, ki tragike niso doumeli.
Sam nastopam v draonri zaradi tega, ker eHitim. da dramatikovo mesto ni za pisalno mizo, marveč na odru med icrralei. Sicer sem se pa na tako udejsrvovnnje pripravljal že
več kot deset let. Ko sem frrl 19 let star sem dovrMl režiserski tečaj pri Hinku Nu-8icu v Zagrebu. Potem sem Huutk'ufl teater v Praui, Parizu, na Dunaju in drugod. Seveda nisem obiskoval tujih draraatičnih fcol, ker sem proti takim 3olam.
Rizika  se  ne   bojim.   PraprLčasn  sem. da
mora biti umetnik vsaik čas pripravljen na vsakršno tveganje. Umetnost sovraži boja-zljivce. umetnost zahteva poštenost, odkritost in tveganje.«
Želimo Mraku in njegovi skupini kar naj-VOČ uspeha in sreče pri kirstrd predstavi v Celju, kateri bo sledila prva repriza v Kamniku in nato na Jesenicah. Razume se. da smo radovedni, kako se bo uveljavil mladti ansambl, ki je vec mesecev neumorno študiral Mrakovo dramo, radovedni smo tudi, kako je ekstremno uresničen novi prmcofp drame, ki jo Mrak imenuje ^hinunično dramo -.
Iz Trbovelj
Iz Zagorfa
— V'mrla je ugledna in priljubljena go-stilnjčarka ga. Tilka Mendušičeva iz Zagorja. Radj težkfga vnetja trebušne mrene je bila operirana v lju/bljanski bolnici, nastale so komplikacije in v najlepši dobi 46 let je nepričakovano umrla. Pogreba v Ljubljani se je udeležilo večje število Zagr-janov. Užaloščenima soprogu in hčerki naše globoko sožalje. pokojnicj pa ohranimo lep spomin
— Poročila se je gdč. Dana štibem i kova, nameščenka TPD v Ljubljani, iz znane in ugledne nacjoralne družine štib^r-nikov z Lck. s strojnim inženjerjtm g. Viktorjem Miiller-Petričean iz SI. Broda. Poroka je bila na velikonočni ponedeljek na Lokah. Bilo srečno!
— Električna zadruga je v nedeljo podala svoj letni obračun, iz kat' rega posnemamo, da razpolaga z 8.5 km dolgim električnim vodom, na katerega je vključenih okrog 2.400 žarnic in 14 motorjev. Toka je prodala 38.169 KVV po cenj 3.25 din za KVV. cd tega 6.453 KW za pogon motorjev po coni 1 80 do 2.50 din za KvV, v bodoče pa bo pogonski tok za 20 p cenejši Cena obeh tokov je mišljena z vra-'Hrnano trrošarinio. ki znaša 1.05 din za KW. Poraba toka se je nekoliko dvignila, dočjim je bila prejšnja leta v opadanju. Omrežje je bilo raaSirjeno na Vine in na Selo. Poškodbe na vodu. kakršnekoli vr-i-te je trbs takoj javiti. Izobešanje zastav preko vodov ie treba opustiti, ker nastajajo kratki stiki, 6e zmoči dež zastave in jjh veter zažene na omrežje. Na predlog nadzorstva so za nadaljna tri leta izvoljeni v odbor gg. Bazelj Lojze. MJ-helčič Riko, Krenčič. v nadserstvo pa novi člani gg. Turk Jože. Košir Štefan. Fli-seik Viktor, žibret Rudolf in župnik g. Markež. Predsednik je ostal še nadalje g. Melhior čobal.
— Sneg in slana sta napravila v višjih legah na cvetočih češnjah m orehih, ki so o ^cnali. mnogo škode. Nižje lege, predvsem deljna, so za sedaj srečno prešle. Na okoliških hribih Sv. Planini, Sv. goii, Kumu in drugod je zapadlo do 20 cm sne-
k: povzroča občuten mraz. Praznovali smo doma in v gostilnah slabe volje.
— Podj«tn| prodajalec semen, kakih 25 let stari kodrolasec nizke postave, je v sredo prodajal seme gorenjskih nageljnov in gomolje begonij po znižani ceni. Opozarjamo ob&nsjtvo, da •^r^ttaifJMi
da je vrtnar ne nasede. To, kar prodaja
za seme nageljnov, »o drobni gomoljčki glad-iol, čebulice ^begonijc pa sj je pre-skrbel s tem, da je v gozdu nakopal gomolje ciklam. ki so res podobne gomoljem begonij Toliko v vednost ljubiteljem cvetje, da n? bo razočaranja.
KOLEDAR Danes: Četrtek, 21. aprila katoličani: An-zelm, Simeon
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Grofica Wale\vska Kino Sloga: Herojski čin poročnika Per-ry-a
Kino Union: Uspavanka Društvo   upokojenega  učiteljstva občni zbor ob 15. pri Novem svetu
Šentjakobska krajevna organizacija JNS
občni zbor ob 20. v gostilni »Pri Amerikancu«.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv.  Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
Mlekarne ob nedeljah
Idne
— Velikonočne praznike je preživelo prebivalstvo naše doline v splošnem zadovoljstvu. Le oni. ki *so želeli preživeti praznike
v planinski prirodi so bili hudo razočaram, zlasti v ponedeljek, ko je pričelo močno de-
zevati in enežitd in so se proti večeru ved premočeni in prem raženi vračali v dolino. V dol'ini pa je bilo proti pričakov-anju mirno Ln tudi gost.ilne niso bile preveč natrpane, kakor so gostilničarji pričakovali. Zlasti na velikonočno nedeljo in ponedeljek v opoldanskih urah so bile ceste kakor izumrle. Pa tudi v nočeh ie tilo mirno, kar pač pri. oa. da znajo danes ljudje koristnejše porabiti denar, kakor v letih pred krizo, ko so bili velikonočni praanilci v revirjih mnoGO boli živahni.
— Obratovanje rudnika v maja. Naš rudnik bo v maju obratoval 20 dni, torej ©e si-*uaeiia napram tekočermi mesecu bistveno ne bo spremenila.
iiniii
Ljubljana, 21. aprila Ni mi znano, s kakšno odredbo so bile zaprte irnletkarne v Ljubljani ob nedeljah po-jX>Ldne. Prav tako mi ni znano, po kakAni potrebi so ee mlekarne zaprle in komu koristi to. Vem pa. da ao vse mlekarne v Ljubljani ob nedeljah popoldne zaprte in to ni prav. Zanima me v prvi vi'sti. kako se je utemeljila potreba zapreta mlekarne in .kaj ee je od tega pričakovalo! Ker pa vem, da te^ra ne bom zvedel, zato raje utemeljim potrebo, da se mlekarne ob nedeljah popokl»e
n >: odpro.
'.emimo ia prluier človeka, kt ni nikoli
v ^.vljenju pil alkoholnih pKJač, pač pa se je redno krepcal z mlekom, zlasti v vročem poletnem času, & hiadtnim in kislim mlekom. Ali naj sedaj tak človek nasilno, torej ori-inoran, sede v zakajeno gostilno, si tam kvari že itak zibko zdravje in ee obenem e>}»ri-jazni z allcoboiom. da bo postal pi'janec ia alkoholik, kar še ni bil? Komu na ljubo'? Ali
pa vzemimo revnejše sloje upoštevajoč brezposelne, vojake, dijake, delavce z malini z<>
^lužkom, ki ?i ne morejo s svojimi piC-.linti naaai&ilđs* »r^dstvi privoSčitri okrepama ▼ gonilni, ker bi moral imeti v žepu najmanj kovača im ba tra g-ostilničar §e pitsano glodal, če hi e;inx> jedel, ne pa tudi naročal vsaj pol litra vina. Alko pa ima tak 5k>vek vže>pti le . i diinarja. se že za ?ilo okrepča z »drav hrano, ako si naroči za en dinar mleka in / rti dinar kruha, kar je pa v RoafSkš neiiK>^ooe. Poleg tearu se je %a okrep-oal z zdravo hrano, katere je vajen in po kateri se najbolje počuti. Toda kam naj gre taik siromašen človek ob nedeljah popoldne, ko so vse mlekarne zsaprte?
Tako vprašanje ee mi ni pojavilo samo ob sebi. marveč mi ga je zastavil človek, ki je bil Lačen in je imel v žepu samo diin 2L5& Rekel mi je: >Ako bi bile odprte mlekarne, bi se za svoj denar vsaj zsa silo podiprl, tako pa bom moraJ hti lačen spat. kor v gosrt.Jiai za svoi denar ničesar ne dobim«. Ker se mi
.ie sttiviM'l dober, a siromašen človek, sem ma dal toliko, da je imel dosti za večerjo. Dejal je, da v g ost Urno wraio ne poi)d.e>. kor ne pije vina. pa? pa bo poi=*kal menzo, kjer
bo veoerjal.
Pa vzemimo ee tretji primer v dokaz potrebe po ponovni otvoritvi mlekarni ob nedeljah popoldine. Vse zdravstven« ustanove, zavodii in vsi zdravniški nasveti priporočajo narveč uživanje mleka. jM>selMK> otrokom in vsem ljudem šibkega zdravja. In ravno ob nedeljah v Lepih poletnih popoldanskih dnevih, ko vsa hiti iz stanovanj s svojimi otroki, ie največja potreba po zdravi hrani za otroke. A toarm naj se obrne mati, da !^i>i za otroka primerno hrano? Ali naj gre v gostimo in mu naroči čašo vina na mest u čase »dravega mi3ka? In kam naj ure otrok, ki se hoče okrepčali s svežini, hlrvinim kislim mlekom in to za vsako eemo. kor je tecra vajen in ker vina sploh ne pije? Po cigari zaslugi in krivdfi ali želji naj Slovak strada?!
Za*o kličem kot eden za vse, ki smo pri-^ateJ.ft nVlerka itn zdrave, hnane: Odprt t nam mlekarne ob nedeljah popoldne! R. J.
Iz Ptuja
— Višek predrznosti. Zadnje f.i- W nekaterim prenapetežom tako zrasel greben, da s»o postali f-ilno predrzni in da izzivajo že kar javno in na način, ki pod nobenim potro lem d i dopusten.
........Tako skrajno predrzno .izzivanje smo doživel■ iud.1 včeraj. O njem je biilo or-vp^čeno takoj orožništvo. ki ie aretiralo 6 izzivaoev. med n;inu tudi neka] dijakov. Pri. !:"žani so bili na orožniški postaji, kjer so jih ves dan zasliševali. Gotovo je. da je bila mladina nahuj~kana in se pravi voditelji, ki so nam prav dobro znani, skrivajo, ker se dobro zavedajo, da se mladoletni m ne !>o do-sti zgodilo. Vsa " i javnost je naravnost ogoreena in pričakuje, du bolo krivci najstrožje kaznovani in da bo končno oblae* storila vse, da ve bodo taka izzivania končala enkrat za vselej. .T
"   -   t___^..
— Sezonski delavci za Nemčijo. Mariborska delavska borza Lo tudi h-tos olpo.slaki vet-je število sezonskih <lelavcev v Nemčijo. V ta namen bo posloval v petek 2:>. t. m. ob 10. uri na mestnem magistratu zastopnik de-!a"-ke borze in zastopnik nemškega  pođ •
' ilnecra urada. Interesenti naj *»p ta dan javijo. Lelavci mora.K> biti predvsem vešfi bliskih del in ne smejo biti stafejai nad 40 let. Stroški potovanja s pot-nimj lslinami so proračuni<*ni na din 380.
— Žrtve velikonočnega streljanja. V ptujsko bolnico so pripeljali k-u pe: žrtev veli-konočnega streljanja. Mladina je pri strelja? nju z možnarji še vedno neprevidna in bi se moralo tako streljanje prepovedati ali pa prepustiti samo strokovnjakom. Xt-prc-vidnezi so (iobili težke poškodbe na rokah in no«jah.
— Ogenj je izbruhnil na poslopju posestnika Antona Kozela v Tržen pri Sv. Valu. Zaradi vetra se je otrenj prenesel 'udi na uotpodarsko i>oslopie ter obo.'e uničil. Živino so pravoča- dO rej Hi, zgoreli pa so vsi poljski pridelki, kolikor jih je Ae bilo. Škoda ee ceni na din 30 000.
Postani in ostani član VpiniMovc družbe:
CISTI VSE
...tudi vodovodne lijake
^0
»SLOVANSKI   NARODc,  četrtek, 21. aprila 1938.
DNEVNE VESTI
— Odm**\ 7o I. tni< . Mo\er»*U»»ga naroda x h>--r.i;-Kih uMjh. Tudi v srbski ^-rmmtl J* rabudua To letnic« »Sfcovea-c?xega Naroda c veliko pozornost. V >Pr*v-
i je napisal g .Rakočevjč obširen članek o jubileju na«tarej4ega siovenakega dnevnika. Pis c Članka našteva poedlne važne dattssse v zgodovini »Slovenakega Naroda^ ju pravi, da je bilo glavno načeto na-3ma lista prepričanje, da bi mali slovenski narod ne mogel vadržati -.- borbi proti svojjm trem sovratoikorr. će bi se ne naslonil na čistokrvne brate Srbe in Hrvate ianmsnji beograjski > Politik ^ p« prj-občuje g. Milanovič obafcren članek o 70 letni« Slovenskega Naroda« kot najeta-^JvcsT^ daevn<ka slovenskega jiga in na-
glaAa z.'aa*:.  lake ;    na* 1 »t vzbujal narodno zavest Ur te beril aaatj tuji inva-m pripravljal tla za ustanovitev velike Ju^-i a. .,e.
— ftftaa - uriirl^kiL mc^l. Pr«*veUii aii-nb-ter h- »»zpisal z ©dlokom z dne 15. t. m. naleta; a* popolnitev praznih učiteljskih m—L \ • "".u s »eznamom praznih mest ie «4 viico v lana>n]b >S1užbeoih XovWtah«. v - . i i mi objavljena učiteljska m^a v v- t:«':rt\ ir»3h. za katera j«» treto meti 5. v      !•» ■iluz,»*nib let. "seznamu ie priloteno
Hat ' lo ki ie v njem med dnnrim rečeno. 1a morajo nastavnik:, ki IHe biti pre-sseSšsssl vo#iti prošnje pri uprav:teljih *vo-je 5oJe fiarporneje do 15 raaia in <ieer samo v ■• y _•(«.-.-•■;: \ ris tečaju kol «pra-znp-na V navodilu ie točno povedano !ca*o moru h>i nroinie napisane *i kakAni f»o-darki «o ootrebai Pro*nje. ki «o » prssvet nem mini.-trstvu. »e ne bod<» obr.ivnavale pred t en i razfhsoan. niti če so bile poslane v tekočem totakecn letu. kar pomeni da h*--- -   prosilci vloari ponovna pro
ŠT! >*v   W« - Ic-r   rr»ore   prositi   največ   za tri
— \o» tefai turi-tirne marke. Finančno nunistmivo je v sjoraiiuiiu z odsekom za tur z* in v :r_rcA"Sisken] ministrarvu določilo tečaj turi«*ione marke za april, maj in junij na 1450 din.
— Nove telefonske zvaae i ia—esnsl iaai, Z odJokom postnega ministrstva je otvorje-nib wmt novih telefonskih zvez z inozemstvom me>: i ni L.ubl iana-Aus^ee po takisni edini-ei 4.J0 zl. frankov, Marska Sobota-A oaeee in Hocaška  Siatina-Aa.«see po 3 46
KFVO SIjOGA — Tel. 27-30. DANES ZADNJIKRAT!
HEROJSKI C1N POROČNIKA PERRY-ia
Kotr
r
i
SmeeomU
i C/l i ZoS/C:
— Graditev novih železniških prog. Po
zanesljivih informacijah so že pripravljeni vsi podrobni načrti, da bodo v kratkem začeli gradit! novo železniško progo Banjaluka, Tuzla, Valjevo, Ca čak Kraljevo. Razen tega prično v kratkem graditi novi proa; Karlovac—Bihač. in Črnomelj —Vrbovs ko.
— Potni li<ti za dninarje. Finančni minister je odredil, da se od sezonskih delavcev dninarjev, odhajajočih v inozemstvo na delo. pri izdajanju potnih listov ne bodo več zahtevala potrdila o plačanih davkih
U 'NO UNION, tel. 22-21
Danes nepreklicno zadnjikrat: Ob 16 . 19.15 in 21.15 uri edini letošnji film slovitega tenorista
B. Giglija
Uspavanka
M. C ebotari, M. Bohnen. H. Moser in mali Peter Bos*»e
— Iz dr/aMie -laJbe. imenovani to pri uprav; policije v Ljubljani za policijske stzaaa ke I. razreda: Ijnaci? Likar. Ivan Pragi m Ivan 1'ncihar, doslej policijski stražniki 11. r.-/;> Id. zvanieniki II. skupine; po-Hrliski s* ai n ripravaik Zajec A!i>;zi; ua je imt-novan za poMeljskeira s*r.-i/:r'k;i IFI. tsflisaaa.
— I* han' Mii-ke «l«il»«. Na lacdno pro-š'iKf j* i''-.-- ••-<•• f»ano\in<k: kmet i j^ki uradnik S-4»k hni'-ran t»d ^rorkejja načei-tva v Kr>. i j 7.3 \ 1. upra\nika tanovimske tr-snire i ifffwaf pri Sv. Barbari v Halozah. ?:p- in je (jeooi*- ••: Joža Žili h za ha nov. i« . r ; ii ^k« i'a pripra\nika pri komisiji za aerarne operacije v LjnMjaai.
RazpfSaae zdravniške "»lužb. Kr. tanska up-ava razpisuje pn 5anm-trrskecn irstitiitu za zdravljenje raka v Ljubljani dve mesti hororamih idravnlkiv in 1 me-me*t    z Ka  uradniškega pripravni-
ka pr: banovinski botmsnid v Brežicali pa 1 mesto zdravnika uradniškega pripravnika. Prosilci za mesto honorarnega zdravnika pri mstitutu za zdravljenje raka v L;'.:H!;ani morajo imeti po!*»<r ostalih pOgt$C9 ta Tprej*»m v javno zdravstveno M:.i':> - praksi r. , p«»dročju, v
katerem bes/o oelalL Prosilci za mesto a^liasaft i uradniškega pripravnika pa morajo imeti ziravr.Sko pripravljalno dobo «sta2' Prošnja raj se vlože pri kr. banski upravi dravske r^anovtne v LJubljani do 28. trn.
— Po*ehna nagrada feik«wIitTa>keea pr»-sM:ne»a mini-fr-t>a v okviru svetosavsadfc ■SMirad -e bila naknadno podeljena eand. ph •   Mrku   H rova tu  za   razpravo  i Genove
,:-\^»\> f.IozoTjet.
Raz-TjVnje praTilnika o pri>nieiu z de_
v /ami in valutami. Finančni minister je izdal odlok. # katerim se vstavi v pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami nov r-len 19. d., po katerem 'k> odgovarjala za nakiieno denarno Jflobo podjetjem vseh I kare^orj nalprei dTtržba. če pa ta nima imo- j vine. iz katere bi se cloba izplačala, t odo 1
od«rova- solidarno pre-isednJk in elani upravu* o« i tora. ravnatelji. prokunu i. uradniki in uslužbenci podjetja, ki &o s svojim delom ali brezdeljem kakorkoli poma-2^1 i pri - raviti poskus ali kršitev devizno valutnih predpisov odnosno delali na to. da se kršitev prikrije.
— Plačevanje trošarine as električne z*r-nire. CKideiek davkov v finančnem ministrstvu je rz dal glede pob i ran ia državne trosa rine na el^-k*rične žarnice pojasnilo, v katerem pravi med drugim' Žarnice, ki imajo po dvoje vlaken in ki so izdelane tako. da lahko zorita istočasno one vlakni, so v bistvu ena žarnica. Od takih žarnic se pobira državna * rosa r i na po moči svetlobe od obeh vlaken skupno in po dV>Joč>-iih (loasmlnjfcflfa rosiavkan.
1/ Sla/l»ene2a li*!««. Služben; Ii?t kr. uprave dravske hanovioec &t. H z dne t. m. ohiavlia ukaz o ukinitvi po-slan.šrva na Dunaju, ukaz o ustanovitvi generalnega konzulata na Ininaju. uredbo o Jasučjltj števila, sedeža in območja novih samostalnih pokojninskih zavodov za name-ieeace. spremembe in dopolnitve odredbe o taksah Zbornice za trgovino, obrt in indu -trjo v Ljubljani, razerbs o proračunu mestne otčine reljtsske za lc*o 1?W »9. z naredbo o proračunu, pravilnikom za pobiranje kanalske doklade. pravilnikom o pobiranju na i:v h •:'•' *ne izdelke uredbo o občinski davščini od prenočil, pravilnikom o oob'ranT'i ob? davščin>• na vozfta in praviWiikom o pobiran m uvoznine.
— V<em indti^triifem in «brtniksm! Za-upni^ki zbor    Strojnih tovarn  ;n  livarn v Lju .liani sporoča gr»rn;**mti naslovu, da ima *e na razpolago dobro kvalifiriran^ mor sicer stru<rarie. kljuSavnifarje. oblarj^. r*-z karje  orodn^čarie. livarje, mod^'ne mizarje, kovače  Provmo p n  m*slov ako i>otrebuif kakega profet ion i-t.t. da se of»rne na zaut' nilki zbor. Delavska ztornica. I. vhod. Ljub liana.
— Znižana voznlna za svetovni kon-gre« Pen»*!ub*»v. Prometn^ minister je dovoli! polovično voznino na železnicah našim in mozemskim Ćlanom Pen klubov, ki bodo potovali na lo svetovni kongres Penkluoov v Prag-} od 26 do 30. julija. Vozna olajšava bo veljala od 22. julija do 3, avgusta.
— Statistika naše zunanje trgovine za Kto 19JTT. Finančno ministrstvo — odde lek carin — Je {zdVo .natisrtiko zunanje trgovine kraljevine Jugoalavije za 1. 1937 Kni^era obsega 607 .«rtrani in s^ane 200 din.
— Prve jagode v Zagrebu Nekatere zagrebške trgovi ne ^ sadjem imajo že naprodaj prvo letošnje sadje Prve jagode so prodajati v Zagrebu po 300 din kg. Dobili so jih iz južnih primorskih krajev. Napredaj ie tudi že prvo grozdje iz Argentine in sicer po 60 din kg. Lani je pri-Šo prvo sadje na trg šele v začetku maja.
— Planinski \>**tnik še nj izšel, ker bo
aprilska številka '.vzana z majnižke številko ter bo dvojna številka vsebovala članke onih planincev ki so ce leta 1937 udeležili ekskurzije SPD v Dauphinejo. Dvojna 3tevilka bo dostavljena naročnikom koncem tega meseca.
— Vreme Vremensk m poved pravi, da bo večinoma jasno, čez dan toplejše vre-me, Včeraj je snežilo v Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14. na Sušaku 12. v Ljubljani 9.4 v Mariboru. Sarajevu in Zagrebu 9. v Beogradu 5_ Da-vj je kazal baroni'ter v Ljubljani 764.9. temperatura je znašala —0.8, na aerodromu —o.l stopinj.
— Zasledovan zaradi roparskega napada. Varnostna oblast zasleduje bivšega gonjača živine Lojzeta škerca, iz okolice Rogaške Slatine, škerc je svoj čas oropal v Trzinu Antona černoša za 1400 din. nakar je izginil iz ljubljanske okolice, kjer se je navadno mudil Z ukradenim denarjem je odpotoval v Belgijo, odkoder se je pa kmalu vrnil in se zdaj spet klati po deželi.
— Vlom. 41-letni France Kranjc. iz ljutomerskega okraja je znan delomržnež. ki se povečini preživlja s tatvinami. Čeprav je že odsedel 16 kizni ga izkušnje niso spametovale. Nedavno je vlomil v hišo posestnika Janeza Slatinška iz Slatine pri Ponikvi in ukradel dve obleki, temen površnik, svetle jahalne hlače, dva para molkih čevljev, dva para usnjatih gamaš, ne-
perfla nlkljasto uro in nekaj gotovine.
V Kranjčevi družbi so opazili tudi drugega, okrog 35-letnega postopača, s katerim sta po viomu od*la proti žicam.
— V 20 !*-tih rodila ?0 otro*. V vojvodinski vasi Hajdukovo je Jovan Kovač 20 let oženjen. Star je 40 let. žena pa 36 let.
V 20 letih zakonskega življenja rnu je ro-Tlla ž~na 20 ctrok in dosegla s tem svo-
jevrstn: rekord
— Se eden *e je vrnil iz Ku*ije. Skozi Novi Sad se ft pe'jal v torek 47 letni Hrvat Avgust CrtiČ iz Bosne. Pred 23 leti je priš' 1 v i-uako ujetništvo in ves čas je bil v omaki oblasti, sele leta 1923 je zvedel,  da  je  bila ustanovljena Jugoslavija.
— V smrt zaradi ženine nezvestobe. V Čakovcu se je obesil v torek 301etni Franjo Gaberšek z Gorice, občina Puconci v Prekmurju. V smrt je šel zaradi nezvestobe svoje žene Katarine. Mož je bil siromašen in hodil je v mesto delat, da se je skromno preživljal. Ta čas ko je delal se je pa žena zabavala z nekim kmečkim fantom. Ko je mož to zvedel, ga je tako potr 1 o. da se je obesil.
Iz LfuMfane
u— Razpored velikonočnih cerkvenih obredov v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda je naslednji: na veliki četrtek
21. t. m. ob 10 sv. liturgija Vasilijeva. ob 18 bdenije s čitanjem 12 Evangelijev; na veliki petek 22 t m ob 16. večernja z iznesen jem in polaganjem plaitanice; na veliko soboto 23. t. m. ob 6. zjutraj j u trenja in nošenje plaitanice v cerkvi, ob 11. sv. liturgija Vasilijeva. ob 16. večernja; na velikonočno nedeljo ob 4 zjutraj Vas-krse ni je s procesijo, ki se pomika iz cerkve in gre po Aleksandrovi cesti. Gledališki in Puharjevi ulici nazaj po Biei-weisovi cesti v cerkev, kjer ae bo služila jutrenja, ob 10. sv. liturgija Zlatoustova. ob 16 večernja: na velikonočni ponedeljek 25 t. m ob 7 zjutraj jutrenja ob 10 sv. liturgija in ob 16 večernja
—Ij živinski sejem. Zadnje čase j*» goveje živine vselej manj naprodaj na Ijub-Ijanaketn zrvinskem sejmu. Kmetje so imeli poziraj dovolj sena m jim ga po večini ne primanjkuje tuda zdaj. ko se bo itak kmalu začela pasa. Na včerajšnjem živinskem sejmu je bilo naprodaj samo 50 volov, a prodali so jih komaj 12. Krav (
je bilo riaprodaj 21. prodanih pa 9. Telet je bilo naprodaj 9, predali so jjh 7. Najbolj gredo v denar prafiičk^ za rejo, ki se zdaj začenja. Kljub temu niso prodali vseh. Bilo jih je naprodaj 276. a prodali so jih samo 178. Zelo slaba je bila kupčija b konji, ki jih je bito naprodaj 115, a prodali so JOi 10. Cene so ostale neizpre-menjene.
n— Rezultati žrebanja daril, razpisanih od sprave kina L niona ob priliki predvajanja lil m« »Zloraba zaupanja i. V pisarni kina Cniona se ie vršilo včeraj v prisotnosti občinstva in izbrane Žirije žrebanje za darila in so bile izžrebane naslednje številke: Prva skupina: ||. 2, vinski servis (E. Pla-ninaek). Jt. 26. električna svetilka (Petrov-čič E.). št. 39 damski nećete r (inž, Mihevc). «t. 7. budilka (Julka Junoeva). št. 40. kolin-«>ka voda (lekarna Hočevar), št. 18. bon boni eta (polkovnik Seunig). št. 24. steklenu'a vermuta Zaplotnikova Marija), št. 4. dvomesečna brezplačna karta za kino Union fBlai.i kova Krista). Druga skupina: nalivno p^ro št ^2*>~. budilka it. 7S10. turistovska oprema št. lo34. steklenica termos M. 9636, kolinska voda št. 7356. steklenice vermuta številke 4.V*. 70_>6. 7786 bonboniera SL 8697. brezplačne dvomesečne stopnice za kino Tnion Številke 9668 8891 in 9502. Lastniki zžrebanili vstopnic naj se v teku 8 dni zcla-se osebno v ^-^"r kina Tniona *n predlože -v..i* \ ^'o:i, ■ \ '."k.\7. upravii-e-nosti do dviga izžrebanega dobitka. Kdor v teku 8 dni ne dvigne dobitka, zgubi pravico do njega in <f> bo zanj na novo žrebalo. Zato naj ob-^inttvo ne zavrže vstopnic, dokler kino ne objavi. d;i so v-i dobitki prevzeti.
—li Opozorile. Uprava policije v Ljubljani oonovno <, o/ar in v-c stanovalce hiš na določbo 5 mestnejai aastkaip reda. po katerem e v^nko iztenMvanje r>o>teline oprave, žimnie. prasnili cunj itd. sko/.i okno na ulico prepovedano iz policijskih in higijenski) oz i rov Organi policijske straže so dobil: strog naloff. da imajo prijavljati vsak tudi najmanjši prekršek teh predpisov in Itodo prizadet'  občutno kaznovani.
—Ij Občni zbor šentjakobske okrajne organizacije JNS. Orevj ob 20. bo v gostilni pri Amerikancu občni zbor šentjakobske okrajne organ iza vi je JNS v Ljubljani. Na dnevnem redu so poročila odbora, volitve in poročilo g. narodnega poslanca Milana Mravljeta o notranjem in zunanjem političnem položaju. Člani se vabijo, da a? občnega zbora udeleže.
_b Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje Članetvo, da se udeleži pogreba umrle članice gostil ni earke Loizke Gor.iop. Poizreb pokojne bo danes ob 14.':M). s. Kongresnega trga 4 'Hribarjevo nabrežje).
u— Idrijski krožek Redni občni zbor bo v soboto 23. t m ob 20 v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti Rojake in prijatelje vabimo, da se udeleže občnega zbora v čim večjem številu.
u— DruStvo -Tabor«. Drevj ob 20,30 bo rednj članski sestan k v kemični pre-da-valn:ci realke. Na dnevnem redu je predavanje s skioptičnimi slikami. Po predavanju važn. društvene zadeve. Vabimo članstvo, da se udeiejf sestanka polnoštevilno.
—Ij Razstava Matije Jame v Jakopičevem paviljonu j^ odprta dnevno od VilO. do 6. ure.
—Ij Za mestne reveže je rodbina Kopar darova»la din 300 v počastitev spomina svoje mamice oz. soproge gospe Beti. Za velikodušni dar se mestno poglavarstvo naf'ople ie zahvaljuje. .
u— Pevski zbor Glasbeni- Matice. D revi ob 20. bo redna vaja mešanega zbora.
Iz Maribora
— JNS v Mariboru. V soboto, 23. t. m. bo ob 20. uri v Narodnem domu občni zbor sreske organizacije JNS za mesto Maribor. Govorila bosta tudi bivša ministra in senatorja gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pu-celj. Za to zborovanje vlada v napredni javnosti veliko zanimanje.
— Gledališče. Drevi bodo ponovili duhovno igro Slehernik . ki je pri premieri sijajno uspela. Predstava je za red C.
— 10 ur brliardni turnir. V ponedeljek se je vršil v kavarni Orient nagradni bi-ljardni turnir, k: ga je priredil kavarnar g. France Majcen. Turnir je bil zelo zanimiv in je trajal celih 10 ur. Prvo nagrado je dobil g. Josip Schell. drugo g. Kari Pec in g. Alojz Dadien tretjo. Turnirja se je udeležilo 18 tekmovalcev.
Petek. 22. aprila
12: Naiš; zvoki (psosče). — 12.4o: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radir<.kega orkestra — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura* Po kateri poti je hodila žena io današnje izobrazbe (gdč. A. Le barjeva). — 1820: Ciganski orkestri igrajo (plošče). — 18.40: Francoščina g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura: Razvoj hrvatske mladinske književnosti (Ljudevit Kra.jaeie'i Zgb. — 19.50: Zaii::ii!\osi: 'Mei-rtr. gimnantična prireditev). — 20: Radijski orkester. — 20.30. Prenos evropskega koncerta iz Norveške. — 21.30: Nekaj lahke glasbe (plošče). _ 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. — 23: Poročilo o šahovskem turnirju. Konec ob 23.15. uri.
Nobena, tudi najbolj mastna Hesnaga, se ne more upreti Vimu. Vim jo razkroji, tako da se jo potem z izpiranjem prav lahko odstrani.
Mojstrski turnir Ljubljanskega šahovskega kluba
Prvi poraz dr. Vidmarja — Po 9. kolu vodita Kostić in
Szabo
Ljubljana, 21. aprila Senzacija včerajšnjega IX kola jc bila Broderjeva zmaga nad dr. Vidmarjem in so zdaj neporaženi le ie Kostić, dr. Tri-funović in Tartakower. Tudi Trifunovica je poraza rešilo zgolj naključje. Kost j ć namreč v časovni stiski ni videl enostavne mat kombinacile, pač pa mnogo težjo, skoraj problemsko potezo, kj je vodila do remija. Foltys je beležil svojo prvo zmago in 3icer kot pc slednjj med udeleženci v Lodžu.
lir Oder je igral kot beli nasproti dr. Vidmarju ortodoksni damski gambit, torej otvoritev, lq jo naš velemojster naj-češče uporablja in s katero je na medina-rednih turnirjih dosegel že dokaj uspehov Vendar je beli našel novo potezo in spravil dr. Vidmarja v stisnjeno pozicijo. Slednjemu ni preostalo drugega, kakor da žrtvuje kmeta, toda niti ta žrtev ni pomagala. Na nekem mestu bi lahko Brode r partijo takoj odločil v svojo korjst, a lahke kombinacije ni videl. Igro je nato odločil prosti središčni kmet. ki je nevzdržno korakal v damo. Dr. Vidmar se je v 52. potezj vdal.
Dr. Trifunovič v španski partiji nikakor ni mogel dobiti prednosti nasproti Ro-stičr^ Po hud, borbi kjer je imel najprej Črni, nato pa beli prednost kmeta, se je Trifunovič znašel v matovskeun položaju. Kost;č v razburjenju ni videl odločilne poteze, temveč 2e izsilil remis z večnim sati con. Izredno fino je igral Nedeljkovič v staro indijski partiji nasproti dr. Tarta-korverju. Slednji j^ imel v končnici sicer kmeta več. bel} pa Se je tako dobro branil, da je dosegel delitev točke. Foltys je v francoski igri s T°tom dobil močan napad na nasprotnikovo damako krilo. Beli ni imel dobre obrambe in se je v 31. potezj predal, španska otvoritev je bjla tudfi v srečanju med S žabo jem in Preiti f al k om V začetku je Preinfalk po žrtvi kmeta napadal, a se je beli izvrstno branil in ugrabil se ene^a kmeta. Szabo je odločil partijo v svoj prid šele pri večernem nadaljevanju Islto otvoritev sta igrala tudi Steiner in Furiani. Beli je zelo dobro operiral s svojimi figurami. Furiani je zašel v časovno stiske in nI našel najboljših odgovorov ter se je v brezupni pc žici ji predal, šorlj je igral nasprot, Vidmarju ml. damski gambit črni se je branil slovansko. Vidmar je igral na zmago in je žrtvoval figuro ter dobil v zameno 3 kmete. Kljub temu se situacija ni dost^ izpreme-nlla in sta se nasprotnika sporazumela, za remis. Mimo je potekel ortodoksni damski gambit med Pircem in dr. Astalogem, ki Se je v 24. potezj končal neodločeno.
Stanje po IX. kolu: Kostić, Szabo 7, dr. Trifunovič 6, dr. Tartakower 5 in pol, dr. Astaloš 5 (1), Broder. Pire 5, Steiner, Vidmar ml   4 m pol. dr. Vidmar 4 (1), I
Nedajkovič 3 in pol, Foltys 3 (1), Furla-nif Preinfalk, Tot 3, SorLj 1 (1).
Danes v X. kolu je naslednji spored: Furiani • dr. Astaloš, Vidmar ml : Pire, Foltys : šorii, dr. Tartakower : Tot, Preinfalk : Nedeljkovič, dar. Vidmar ; Szabo, Kostić : Broder, Steiner : dr. Trifunovič.
Predsednik Btogra. jaketa šahovskega kluba g. Milan Cvijanovič je včeraj prispeval za turnir dve nagradi po 300 ain. Eno za najboljši uspeh našega nenagra-jenega. nasproti tu j j m mojstrom, drugo pa za najboljši uspeh nenagrajenega nasproti ragTajemim
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri četrtek, 21.: Nočna   služba. Red B. Petek, 22. aprila: zaprto Sobota, 23. aprila: Nočna služba. Red A. Nedelja, 24. aprila: Zadrega nad zadrego.
Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 25. aprila: Izpit za življenj«.
Premiera. Premierski abonma.
»Izpit za življenje« je naslov Skvarkinove tridejanske komedije, ki nam obeta v režijskem kakor inscenačijskem pogledu nenavadno zanimivo predstavo. Igra nam pokaže tri generacije, ki doživljajo hkrati najrazličnejše težave, ki pa jih srečno raz-mota moč njihovih značajev in vera v življenje. Režiser: ing. Stupica. Premiera bo v ponedeljek 25. t. m. za premlerskl abonma.
OPERA
Začetek ob 20. uri Četrtek, 21. aprila: Don Juan. Red Četrtek. Petek, 22. aprila: zaprto Sobota,  23.  aprila:  Madame  Sans Gene.
Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 24. aprila: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Ponedeljek, 25. aprila zaprto.
★
Dva Balada nadebudna pevca bosta nastopila v nedeljski predstavi Smetanove opere :>Prodana'nevesta«. Gdčna Vali Hey-balova se je uveljavila z nenavadno lepim uspehom o priliki svojega debuta kot Gjula v Gotovčevi operi »Ero z onega sveta« ter si pridobila vse simpatije občinstva in kritike. G. Gostiša pa bo nastopil kot Janko prvič na opernem odru. Po mnenju strokovnjakov razpolaga z izredno lepim glasovnim materialom ter nadpovprečno nadarjenostjo. Oba pevca sta učenca ravnatelja Betetta, ki bo pel partijo Kecala, v kateri je že ponovno dokazal moč njegovega podajanja ter lepoto i zbrušene pevske tehnike. Predstava bo izven abonmaja, po znižanih cenah.
MALI OGLASI
Beaeda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave Dese da Din L—,
davek posebej.
z.3 pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložio znamko — Popustov za male oglaae ae priznamo.
RAzno
POSEBVF NOVOSTI
vsen oblačil,  sport,   kam gara, Dbleke,  pum parice,   perilo itd-najceneje
P R E S H E B
Sv. Petra cesta 14
" POMARANČE
letne Jaffa in italijanske zopet prispele. Smokve za žganje-tniho! — * Veletrgovina južnega sadja*, Ljubljana. Tvrševa 48.
1298
Otroške    tantovske   m moške oblek? sapi te najceneje pri m AR OBLtRE Jerman Martin, Sv. Petra c 26
25. a
2.500 — Din potrebujete, da zaslužite
1000.— Din mesečno
doma. Dopise: »ANOS«, Maribor, Orožnova 6. — Priložite znamke. 1048
RAICHE
nove modele, dobite pri mizarju SE VER-ju, Gregorčičeva 7 c, telefon 22-67. 1305
PIM
ua
Beaeda 50 par   davek posebej NajmaniSi znesek 8 Din
POZOR! ~~*
Kupujem in prodajam rabljene 5ev?je. Klavžer, Vošnjakova 4.
1296
napodna
"Tiskarna
I L3UBL3ANA
I KNAfUCVA S
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKC/VTS PREPROSTE IN NAJFINEJŠI
n>'-JIKUU'iniuliailllBUr.>.:ui:iU
>.<i mrt..... I»i ..ltllMlt^lMlMM>'IIIMMU'HUWmiiaiMi.
Makulaturiti papii
proda uprava »Slovenskega Naroda* S Knafljeva ulica štev. 5
»SLOVENSKI  N A R O D«,   četrtek. 21. aprila 1938.
Stev. t-i
Zofka Kvedrova 60 let
Ob jubileju «a|ve<je im mm
Ljubljane,. 21. aprila V ljubljanski Kolodvorski ulici st. 22 se Je narodna dne 22. aprila 1878 takratnemu pomožnemu sprevodniku Janezu K vedru in Agner. rojeni Le ga t o vi, hčerka, ki so ji dali pri krstu v cerkvi sv Petra Ime Zofija.
Šestdeseto leto bi ee torej jutri navajalo
▼ življenju nafte najboljše, najuglednejše in tudi najbolj priljubljene slovenske pisateljice Zofke Kvedrove, ako bi je tragična usoda ne bila umorila te 21. novembra 1926 na zagrebškem Pantovčaku. staro sele 4S let.
Zla usoda jo je spremljala od zibeli do groba, tragika je bila zvezana z njo neločljivo in jo obletava Se v grobu na Miro-go ju . . .
Za njen ne usojeni jubilej sem iznova p reči tal kopo pisem, ki Jih je pisala Zofka meni in moji ženi ali so jih nama pisale njene najbolj zaupne prijateljice. In zopet mern bil pretresen do dna duše. Tako mi al mogoče, da bi sedajle ponavljal vse prekrasne trenotke in pregrozne dobe iz njenega življenja, da bi popisoval, kolikokrat je bila do neba vriskajoča m kolikokrat do Militi užaloščena, da bi navajal naslove 13 njenih knj.g. koliko listov je sama izdajala urejala in i zvečine sama pisala, v ko-hkerih dnevnikih je sodelovala kolikerim mesečnikom je bila odlična, bujno plodna aotrudn ca. koliko slovenskih, hrvatskih in čeških založnistev in literarnih družb je izdajalo njena dela.
Kdorkoli je književno izomikan ali vsaj zeli biti. mora vse to že vedet:, in menda ni našega inteligenta. ki ne pozna Zofki-nega ž:*ilenja. njene junaške mladosti, njene dekliške solnčne borbenosti, n*ene prekipevajoče sreče in kata<rof v dveh zakonih ter njene Golgote, na kateri je izkrvavela.
Saj je pojav Zofke Kvo -rove edinstven. sOen in originalen ne !e v našem slovstvu, zaasti Žensker- leposlovju. es«*ju. kritiki in novinstvu, temveč še prav posebno med Slovenkami in Jugoslovenkarni. Zofka je bila na-Jnormalen pisateljski talent, bujna ameliiižka doSa in pa pclnokrvna žena. kakršne po javnem književnem in novinskem delovanru. Se posebej pa pc njeni idejni bogatosti in borbenosti ni bilo in ni v naši kulturni in polit'čni zgodovini.
Zofka, njeno oeromno delo njeno življenje in dramatskih konfliktov polno trpljenje, pot bedne kmeUfke deklice, pobegle iz pekla staršev v L^kem potoku preko Kočevja -n Ljubljane v Švico in Nemčijo, pa v Pr Mjro in kor.čno v Zagreb, kjer se stradajoča knjiže-r > >..zne do zakonske družice pokrajin-k ee a namestnika in ministra, ia ji k^n^no otr-rr:' zmučeno srce. — Zofka Kvedi rvi s <vom usodo 3e ponuja za -'ii^ • : najpretresljivejši. a tudi z i r,- š: r-ihološki biografski roman.
V Slov en.-< N. ti <>.:-.* slučajno pod mojim uredništvo?., literarnega aeia — se je Zofka prvič uveljavila kol beletriatka. Pisane a v dr El. SušK-rSičev; odvetniški pisarni mi je pnneslj \ i e povestice za naš list. in ostala sva si dobra p: a v uo njenega zadnjega dal
Danes bi j; bratovski želel za 60-letruco tisoč sreč in mpehcv. Toda ni se nam izpolnila ruti želja, da bi ležila pred nami laaaCno zbrana njena literarna dela. Niti prve kniiire še zmerom nismo doživel:! Menda j> zaradi prevodov zmanjkalo papirja in naročnikov za Zotkme romane, drame novele, povesti in eseje ter pesnitve
▼ prozi.
Zla. usoda obletava celo njen grrob. sem Že zapisal. Pridržujem si pravico, da za njen jubilej prV»bč*m nekaj njenih pisem oziroma pisemskih odlomkov, da z njimi osvežim spomin na to e eni jalno in neskončno nesrečno ženo. To storim v sobotni številk:    si Viroda«.
Za danes naj zadoščajo citati iz pisma odlične hrvatske žene, tudi že pokojne gospe Ženke Frangeseve, neumorne kulturne delavke in predsednice hrvatske >2enske udrugec. soproge slavnega hrvatskega umetnika kiparja profesorja Roberta Fran-geša.
-Bilo je kakh 2—3 let, da je Zofka skoraj vsak dan prihajala k meni. In tako sem ji nekega dne pripovedovala, da sem razpravljala z Ivano Brlič-Mažuraničevo o vprašanju, v katerem poklicu je žena najbolj srečna, in da sva došli do zaključka, da je žena najbolj srečna v svojem poklicu matere in žene. Zofka ni na to nič odgovorila, a prišla je naslednji dan že zarana ln rekla: »Vso noč sem razmišljala o onem. kar ai mi rekla včeraj. Vidim, da more žena edino v obitelji najt: srečo Prepozno sem dospela do tega spoznanja. Izgrešila sem življenje. Razmere so me silile, da živim med kavarno in redakcijo: toda zares sem vedno žeVla in hrepenela po mirnem m urejenem življenju v obitelji.«-
Jaz čutim, da je bila v tem vsa tragika njenega življenja. Vsa njena pisma izražajo njeno veliko hrepenenje po nežnosti in njeno ljubezen do otrok. S te strani jo ljudje najmanj poznajo m naimanj preiskujejo in presojajo. Izgrešila je »oje življenje v tistem času, ko je svrho^svojega življenja iskala izv^n obitelji in izven doma. Toda oddaljila se je bila že preveč od tega načina življenja. *a bi jo moglo vsaj za daljšo dobo tako vezati, da bi se bila odrekla svojega bohemskega življenja, ki ji je bilo v istini samo obmama. kakor nekak narkotikum. brez katerega ne more organizem več obstojati, ako se ga je navadil.
Najin razgovor je napravil na Zofko globok vtisk. ali ne trajen. Celo poizkušala je živeti kakor dobra gospodinja, mati in žena. Dolgo pa ta idila ni trajala.
Mogoče, ako bi imela njena okolina zanjo več razumevanja in ljubezni, bi bilo nieno življenje vzelo drug pravec Zofka je bila sestavljena iz najrazličnejših elementov, zelo komplicirana Imela ie glavo polno povesti, a srce polno lnibezni. Eni so zahtevali od nje seksus. a drugi intelekt, a onega, kar je bilo najmočnejše v nji. onega ni zahteval od nje nihče. Tako je to v nji zakmiV) ter se naposled tega ni več zave iala. . . Njeno vsakdanje življenje, v katero so jo potisnile okolje m prilike, je prihajalo v neprestane konflikte z žensko stranjo njenega bitja, in kot žrtev teh konfliktov je ona padla . . «
S svojim silnim temperamentom in fantazijo, ki nista poznal, nit. mere, niti meje. je enkrat izjavila: Hotela bi doživeti vse slasti in vse grozote*. V tej rečenici leži vse in to bi bil moto za monografijo. Koliko je našla izpolnjenega prvega, a koliko drugega! — Me smo poznale njen neukrotljivi temperament in njeno veliko dušo . . .«
Tako njena intinuia prijateljica-pisate-..lica. A s pokojnico ne polemiziram.
Fran Govekar
Solnčenje v letalih
Leoenje s eolnčnimi žarki je napredovalo že fako. da «> jeli ponekod uporabljati v r«a namen tudi letala. Ne ure tu sanvo za to. ia more hiti bolnrk v letalu izpostavi>en Maaodejnim učinkom »»olnonih Žarkov tudi v času. ko ie zemlja zastrta s tjpžk mi oblaki ali ko deznje. ;ernvc~ rudi za to. da je v vitjih zračnih plasteh solnčno izžareval •nnogo mo^nojŠp kakor pri tleh. ker > v zraku nmoco nrahn in vodnih hlapov. Mer E je pokazalo, da je m tt\t\w ♦rajajoča •^»'nčna ke-pel v višini 2.000 io 4 OOO m po svoiem učinku enaka vee ur trajajoči - *lTČrti •:- !i na ?#m}iX Bolnik ki .s»e solnT-i v le-la-hi nad oblaki, pribran' rorej mnouo na <-asu.
Na dru«ri strani je pa tako lerenje še zelo jo.  k a iti t letalo mora  biti  za r*oln?enje - ^no. Gre v prv> vrsti za okna kabin, ki moralo imeti steklo, skozi katero ni* ra vijolicami   ?arki   ne prodirajo.
Kosa na kamen
Ko se je mudilo kmalu po bitki narodov pri Leipzigu, ovekovečeni pred svetovno vojno z ogromnim spomenikom v Frankfurtu nekaj regentov, min:strov, diplomatov in generalov, je bil v tem starem nemškem mestu navzoč nemški pesnik Frie-drich Schiegcl. estetik in literarni zgodovinar svetovnega slovesa (1772 do 1829.) Ta avtor obsežne »Filozofije zgodovine* je pešSej na svet obdarovan z izredno duhovitostjo in s svojimi posrečenimi, večkrat tudi zelo strupenimi dovtipi je počastil marsikoga, bogataša :n siromaka, visokega gospoda in navadnega zemljana. V Frankfurtu je naletel slabo Na promenadi je srečal starega znanca, s katerim je de-
batiral pred leti v Leipzigu kot mlad filozof, ko je izdal svoje prvo delo o poeziji Grkov in Rimljanov. Ta znanec je bil častitljivi svndikus Griess.
Schlegel je bil vidno zadovoljen, ko ga je po mnogih letih zopet srečal. — Ah, kako prijetno presenečenje! — je vzkliknil. Toda stara zbadljivost mu ni dala miru. — Halo ... dragi gospod .. • Grindikus Siiss. Ugledni gospod v spremstvu svojega sna se pa ni dal nekaznovano zbadati. Zavrnil je strupenega pesnika kakor je bil zaslužil. — Lepo vas pozdravljam v našem mestu, je dejal na videz prijazno in se globoko priklonil. — Kdo bi bil misli, da bom srečal tu visoko spoštovanega gospoda Fried-richa Flegela. — Baje Schlegel potem nikogar več ni zbadal s svojim strupenim jezikom.
Skrivnost človeškega spanja
Učenjaki so ugotovili, da mržgani kot celota in zavest ne zakrita istočasno. Lahko rečemo, da zaspe poedini deM možganov leč eno* in ta proces gre skozi štiri ali pet stadijev. Lahko se tud; zgodi, da spanec ne zad ne vseh delov možganov enako, nekateri ž^ trdno spe«, drugi se pa šele pogrezajo v spanje. S proučevanjem človeškega spanja se ukvarjajo v Ameriki najslavnejši učenjaki, med njimi prof esc r Hallovsel Daviš s harvardske univerze, A. L Loomfs prof, E. N vvton z univerze v Princ- townu m dr. G. H oba rt.
Učenjake je zananalo vprašanje, ali more človeško tek> odnosno možgani proizvajati elektriko. Da bi ugotovili to. so nataknili ljudem na glave kovin as te obroče, spojene z žicami elektrod. Električno valovanje je o:lo pozitivno ugotovljeno in zabeleženo tudi na filmskem traku. To valovanje se lahko izpremeni tudi v zvok. Človeški mežgan^ pri popolni zavtsti izločajo tako zvani ritmu«? alfa* in sicer desetkrat v minuti Ta rjtmus alfa pa preneha pri zaspanem človeku. Možgani spečega človeka izločajo ritmus delta, ki se od arve«ra močno razlikuje.
Z Jesenic
—  Krajevna   protjtuh+*rkulOzna  liga na
Jesenicah obvešča svoje Članstvo, da se na dne 19. tm razpisani redni letni občni zbor lige zaradi premajhne ud ležbe članstva ni mogel vrš:ti. Glede na to je odbor sklenil razpisati ponovno ob*ni zbor za dne 28. aprila ob 19. v osnovni šoli na Jesenicah Dnevni red ostane neizpremenjeo.. Odbor.
Z letalom na Zemlji Franca Jožefa
Ka] pripo
veduje ruski letalec Maznrak, ki je bil skoraj lete dni z letalom v polarnih krajih
V Moskvo se je vrnilo te dni z Zemlje Franca Jožefa letalo »SSSR N-169«, ki sc je udeležilo poleta na severni tečaj i drugimi letali, s katerima je odletela Panami-nova skupina v kraljestvo večnega snega m ledu. Potem je bilo K> letaio poverjeno letalcu Mazuruku in ostalo jc na Rudolfo-vem otoku blizu Zemlje Franca Jožefa, era je bilo vsak ča* pripravljeno znova poleteti k severnemu tečaju na pomoč Papanino-vi ekspediciji. Do tega pa ni prišlo. Letalec Mazuruk je ostal z letatlom na Zemlji Franca Jožefa skoraj le*o dni in na povratku v Moskvo jc opisal svoje doživljaje.
Imeti letailo neprestano pripravljeno v arktičnih krajih ni tako lahko, pravi Mazu ruk. Letak) jc stafc> na ledeni kupoli. Bilo je zamedeno s snegom ter izpostavljeno silnom snežnim metežem in ledenim vetrovom Komaj se ie pa snežni metež polegel, je odtsda posadka na Ieta'li^če, kjer je eKikopala sneg in spravila letalo zopet v red. Zeko pož-rtv<>vakoo so delali mehaniki Sckurov. Latik^n in G~r*k»n Utrujenosti sploh niso pozna*!i. Večkrat se niso ga>n»Ji od letala po več ur. ker so morali pregledovati motorje in vedno znova preizkušati vse dele. V strupenem mrazu so stanovali v brlogu, rzkopanem v snegu kraj letala. NTjih'>vi požrtvovalnosti smo se morali zahvaliti, da je bilo letailo vedno pripravljeno za polet.
Papa^inova skupina na ledeni gori ni potrebovala naše pomoči, kar pa ne pomeni, da šmo mogli sedeti preknžanih rok. Dela smo imeli čez glavo. Jaz, letalec Kozlov in Akuratov smo pridno raziskovali Zemiljo Franca Jožefa, delali smo fotografske po-smetke in izpopolnjevali zemljevid tega še nulo raziskanega otočja. Na svojih poletih smo odkrili 11 novih otokov, ki niso zabeleženi na zemljevidih. Nasprotno smo pa izbrisali z zemljevida dva otoka, ki sta bila zabeležena, čeprav ju nikjer ni. Poleti smo pomagaili tudi ledolomiilcu »Sadku« raziskovat polarne kraje. Spuščali smo se na led blizu njega in mu pomagali iskat pravo pot.
Sodelovali smo tudi pri i?kanju letala Le-vamevskega. Pred drugim poletom Vodopja-nova  na severni  tečaj  sem startal skupaj
s sinoptjkom Dzerdzej evakim, da bi prouče val vreme. Na tem poletu smo odkrili * bližini Rudolfovega otoka na Zemlji Jurij;i novo letališče, kjer smo tudi pritrdili zna ke za pristajanje. Ce bi bilo letališče na Rudolfovem otoku zastrto z meglo, bi se lahko spustili Vodopjanov na to letališče. Na Zemlji Franca Jožefa je dvoje zimskih taborišč — v Tihem zalivu i«n na Rudolf o vem otoku. Med tema taboriščema smo n« vezali skoraj redne zračne zveze >n 12 krat smo leteti na tej progi z lahkimi letali. Pre važa)H smo rz taborišča dc taborišča kine maitografske naprave, filme m knjige. V Ti hem zalivu sem napravil tudi več poskus nih poletov v polarni noči.
Že lani v decembiu sem dobil povelje, naj pripmvim svoje letalo za povratek v Moskvo. V najkrajšem času smo pripra vili letalo za start, prcizkusifli smo vse motorje, sestavne dole m aparaturo ter odko-pali letajlo iz snega. Toda s polarnimi kraji se človek ne sme šaliti. Cikloni in sjiežni meteži so nas skoraj tri mesece zadrževali, da nismo mogli kreniti na pot. Opetova no je bid določen start, pa smo ga morali vedmo odgoditi. Sele 17. marca smo lahko zapus-tiili Tihi zaliv. Start je bil težaven, toda posrečil *e je nam im hitro smo leteli proti celini. Naše letalo je zgrajeno za po lete nad suho zemljo. Leteti smo pa morali nad odprtim morjem. To je bil najtežji del na:ega poleta. Preleteli smo 1400 km med Tihim zalivom in Andermo v sedmih urah. 17. marca ob 15.30 smo bili zopet na celmi. ki smo jo bi»li zapustiti skoraj pred letom dni. Megla, snežni meteži in viharji so nas Z2dirzaili v Andermi do 27. marca. Tudi po zneje nismo imeli ugodnega vremena in ta ko smo prileteli v Moskvo šele 3. aprila.
— Strokovna založba javlja svojim cenjenim naročnikom in prijateljem, da izide v kratkem Tehnika poslovnega računstva m. in D7. del (prof. VI. Cerne). Prva zbirka devetih kcmerclalnih knjig bo s tem kompktna. Opozarjamo vse, ki Še jI niso knjige naročili, da to store takoj, j ker velja subskribcijska cena le do izida teh knjig. Naslov: Strokovna založba, Ljubljana.
					
"V* -                               « ■ '	-	•	•		
Zahuala
V lnevih neizmerne tuge in bolesti ob smrti naše predrage matere, stare matere in
tašče. *iOspe
ranje Tavčarjeve
rmm je bilo vsestransko izraženo iskreno sočutje.
Nemogoče nam je. da bi se zahvalili vsakemu posamezniku, zato izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nas tešili v najtežjih trenutkih ter nam izražali svoja topla sočutja in vsem onim, ki so z osebno udeležbo pri pogrebu dali izraz svojim srčnim čutom, posebno pa zastopniku Nj. Vel. kralja, predstavnikom kr. banske uprave, predsedniku mestne občine ljubljanske g. dr. J. Adlešiču, vsem zastopnikom vojaških in civilnih oblastev, vsem govornicam, darovalcem številnih vencev in cvetja, Sokolstvu, gasilcem, Akademskemu pevskemu zboru, drugim društvom, korporacijam in sploh vsem, ki so se udeležili pogrebnih svečanosti v Ljubljani, škofji Loki in na Visokem ter izkazali s tem zadnjo čast blagi pokojnici.
V LJUBLJANI, dne 21. aprila 1938.
RODBINE
TAVČARJEVE in ARKOVA
E KI7.CHBERGER:
malokaf.
R O M  A N
otok gobauceu
— Ne povite mi ničesar. — je zaše/petal končno kaiti moja Nikie mi pravi, da ie nekdo za mojim hrbtom pri oknu in da prisitilkuje. Sedite). Tv.rfar ne vstarute. saj ga ne boste zasačili niti vi. niti jaz Nikie pa ne pustim tja, ker je nočem vi deti v krčih. No, torej, jaz grem pogledat za njim. vem pa že zdaj. da ga bom iskal zaman. Zbogom torej, dragi irtsjoektor!
Vstal je in odšV: počasi s psico iz sobe. Inspektor Braun *e segel v hlačni žep. da bi pogledal na uro.
_Cigan grdi! — je zagodrnjal naenkrat in po
tegnil iz žepa prazno roko. Potem se je ozrl m spoznal je, da bi postal tarča posmehovanja, če bi prisotni vedeli, da mu je Sketch prav kar ukradel srebrno uro.
— Čuden dečko ta tujec, — je dejal kapitan »Marna v et te «.
— Bogme, res je. — je zagodmjal inspektor. — Prav kar so mi od Kema sporočili, da ie bila ukradena tam zlata posoda A ta mož je bil tam pet minut prej. To mi je sporočil upravitelj doma. Id se boji, da bi stari Kern zopet ne zvedel za
tatvino. Toda vedno, kadar zanese tega potepuha na naš otok, se izeimi tu nekaj velikega.
— Samo da se ta zgodba z ubiianjem deklet cimi že dobrega pol ieta, — je pripomnil ostrn mlad policijski uradnik, toda takoj je povesil glavo, da bi se izognil kara;očemu pogledu svojega predstojnika.
Zunaj se je pričenjalo življenje. Tongajci 50 vstajali k delu in leno so se pretegovali pred vhodi v svoje kolibe. Poznalo se jim je, da je zelo dobre na svetu. Tako je vsaj kazal vsak obraz, široko nasmejan v blagostanju. Saj se bil končno tuamafauma. palolni mesec, v katerem se morje pokrije z milijoni črvov palolov. po spolu rjavih in zelenih, dolgih okrog 30 cm To je poročni mečeš teh črvov, ki razpadejo ob vsakem dotiku, da vržejo iz sebe sperma Tongajci so med silnim vri-ičem poskaka:i v vodo. nabirali črve v velika rešeta in jih nosili, ostudne in zvijajoče se na breg. Ha bi jih pojedli bodisi še žive ali pa posušene. Zavijali so sluznate kepe črvov v paprične liste in jih grizli z veliko naslado, čeprav je mnogim visel košček zvijajoče^a se črva iz ust in se krčevito branil človeških zob.
— Tongajci so prasci, kaj ne, Nikie? — je po-rnislil Sketch. opazujoč z gnusom ves ta popoldanski prizor. Kar je nastal pri enem ataiu — koralnem otočku krik in vik. zbralo se je več Tongajcev in iz vode so potegnili upirajočega se tovariša. Sketch je takoj spoznal vzrok razburjenja. Napadeni je bil Kanaki. priseljenec iz Havaje in Ton-
gajci niso hoteli dovoliti, da bi z njimi jedel njihove črve. Kanaki je že stal na pesku in hotel jo je popihati v goščo, da bi ušel udarcem, ko mu je sastavi] pot mož kričeč nerazumljive besede bes-nosti m mahajoč srdito z rokami. Sketch je pristopil z Nikio h gruči zijal in po žo'.ti očesni mreni Kanakijevega protivnika je spoznal, da gre za mulata. Kanaki ni mogel uiti in obupno si je prizadeval otresti se svojega nasprotnika. Planil je pokonci in skočil z obemar nogama mulatu na prsi. Mulat je padel vznak in zarjul od jeze.
V naslednjem hipu je Sketch opazil, česar ni mogel videti Kanaki — kako je segel ležeči mulat za pas in kako se je zalesketal v njegovi roki krls, dolgo in ostro javansko bodalo. — Hej! — je krik-nnil Sketch, ki se ni mogel več obvladati, — tako se ne pretepa, — ms silnim udarcem je razgnal gručo na poti stoječih mu mož ter se zagnal proti mulatovi roki z bodalom kakor skoči mačka na miš. Kanaki je presenečeno obstal zavedajoč se, kakšne nevarnosti ga je bil prav kar rešil tujec.
Sketchu je pa predla slaba. V svojem zaletu je bil prenizko ocenil mulatove moči in zdaj je v grozi čutil, kako so se ga ovile mišičast!? noge krepko, da mu je malone sapa pošla. Mulat je si-kal od jeze. iztrgal je roko z bodalom in ga hotel zasaditi Sketchu v vrat. Sketch je napel zadnje sile, da je iztrgal eno roko iz železnega objema kolen in zgrabil mulata za roko, v kateri je držal bodalo v trenutku, ko mu je bila ostra konica ja-vanskega bodala že zarezala kožo na vratu.
Toda tudi mulatu je bila sapa že pošla. Sftulšti se sploh odlikujejo z veliko trenutno močjo, ki jo pa po daljšem oklepanju izgube. Krčevito stisnjena pest z bodalom se je jela v krepki Sketchevi roki odpirati, postala je modrikasta, žile na nji so se napele, slednjič je pa padlo bodalo na peščena tla. Okrog borečih se je skakala Nikie in kazala je svoje ostre zobe, ugriznila pa ni. Vedela je, da bije njen gospodar svoj boj najraje sam in zato je čakala samo na trenutek/kdaj bi zmagal mulat. da bi mu potem raztrgala grlo.
Toda do tega ni prišlo. Sketch je polagoma dvigal mulata od tal, potem je pa prišla njegova glava po čudni poti med telo in mišice Sketcheve desnice in Sketch se je jel sukati na mestu.
Mulatovo telo se je pod vplivom centrobežne sile dvignilo ter se onemoglo zasukalo po zraku. V največjem zamahu se je Sketch ustavil, dvignil omamljenega mulata visoko nad glavo in ga treščil v morje. Gledalci so pohvalno zamrmra'i in njihovi pogledi so se v občudovanju ustavili na tujčevih mišicah.
— To bi bilo torej opravljeno, kaj ne Nikie? — je dejal Sketch. Stresal je s sebe pesek in si brisal iz ranjenega vratu curljajočo kri. Kar je dvignil glavo in njegova roka se je ustavila v zamahu
— Vi ste torej zopet ušli papanu? V očeh Pa-mele, ki so se ji gledalci umaknili, se je mešalo zaničevanje z občudovanjem. Z grenkim prizvokom je vprašala tiho:
Urejuje Joatp Zupančič — Za >Narodno tiskarno« Pran Jaran — Za upravo in inseratni del lista Oton Christof — Val v LJubljani