Političen list za slovenski narod.
Po pošt I prejemali velja: Za celo leto predplaoan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semoniške ulice št. 2.
Naznanila (insorati) so sprejemajo in valji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratno m tiskanji so cona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. VredniStvo je v Semoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nedeljo in praznike, ob »/„6. uri popoiudne.
Stev. 11*3.
V Ljubljani, v ponedeljek 23. maja 1887.
Letnik XV
Državni zbor.
Z Dunaja, 21. maja.
Budgetna razprava.
(Dvaindvajseti dan.)
Včerajšnja seja je trajala skoraj do polu štirih popoiudne, ob sedmih zvečer pa se je pričelo novo zborovanje, ki je trajalo skoraj do polu enajstih pred polnočjo. Poslancem se toraj ne more ravno očitati, da bi jim ostajalo časa.
Zvečer je dr. Krof ta govoril o cementiranji, Borčič pa o ladjišči v Spljetu, ki ga je vladi priporočal v boljšo in večjo skrb. Za njim se je levičar Richter znašal nad bivšim trgovinskim ministrom baronom Pinotom, ker je telefonstvo prepustil privatnim podvzetuikom, namesto da bi ga bila država prevzela v lastno skrb. Dr. Roser je priporočal, naj se telefon napravi v splošnji bolnišnici; čemu bi služil, mož pač natančneje ni razodel. Tudi je govoril za poštne uradnice, za telegrafistovke in poštue sluge ter prigovarjal ministru, da naj jim skoraj zboljša njihove plače.
Minister Bacquehem je govornikom odgovarjal, da se poštni dohodki čedalje bolj muože in da se je 1. 1887. že 2,274.000 gld. izročilo centralni državni blagajnici. Ker so vsi dohodki proračunjeni s 4,278.010 gld., je pač upati, da bode veliko več došlo, kakor se je pričakovalo. O povikšanji plač poštnih služabnikov se vrše v ministerstvu nove razprave in minister upa, da se bodo izpolnile želje prosilcev. Poštnim mauipulautovkam in telegrafi-stovkam pa misli minister, vsaj onim, ki že dalje služijo, plače zboljšati že s 1. julijem. Da se je telefonstvo prepustilo privatnim društvom, zgodilo se je zarad tega, ker se v pričetku ni vedelo, ali se bo reč obnesla ali ne. Zbornica je živahno odobravala ministrov govor, in Heilsberg je izrekel svojo zadovoljnost zarad zboljšanja plač poštnih služabnikov.
Za njim se je oglasil Tržaški poslanec Burg-staller. Kadarkoli zine kteri Tržaških poslancev, ve se že naprej, da bo tirjal za Trst kako novo napravo. Tudi sedaj se nismo varali; Burgstaller je od ministra tirjal, da naj v Trstu zida novo poštno poslopje; Maks Hajek pa je nekaj enakega zahteval za Plzen.
Današnja seja se je pričela ob enajstih dopo-ludne, ker je bil pred sejo sklican budgetni odsek, da reši zakon glede poštnih hranilnic. Zboroval je od poludesetih do enajstih,, pa svoje naloge še ni bil rešil, ampak se je zvečer ob sedmih zopet sošel ter je novi zakon dognal, ki ga bode tudi zbornica rešila, preden se razide na počitnice. Pošta bo imela po novem zakouu kakih 400.000 gld. dobička, ki niso, kar si bodi. Zato je paMenger danes tirjal, da naj se tako važen zakon ne odklada do jeseni in državi ne krati gotov dohodek.
Poštne hranilnice bile so sploh glaven predmet današnje razprave; za Mengerjem govoril je Dunajski poslanec Leon in pretresal novi zakon, kar je predsednika pripravilo k opominu, da se danes ne razpravlja omenjeni zakon, ampak državni proračun.
Drug jako važen predmet današnjo seje so bile železnice. Dr. M a g g je govoril o podržavljevanji železnic in obžaloval, da se je podržavljenje severne železnice za tako dolg čas odložilo. Tudi je priporočal boljšo kontrolo, ki se ima ozirati na vse po-
sameznosti. Minister Bacquehem je potem opravičeval višje izdatke, za ktere se zahteva nekaj čez 5 milijonov gold. Ttirk je govoril o češko-moravski transverzalni železnici in o načinu, kako so se oddajala posamezna dela.
Naš poslanec Pfeifer je povzdignil svoj glas za dolenjsko železnico, ki ne bode pomagala samo revni dolenjski strani, ampak tudi dalmatinske železnice zvezala z našimi, in Dalmacijo spravila v dotiko z notranjimi deželami. Govor je bil sostavljeu v lepem slogu in pesniških primerah in izrazih, in je bil od vseh, ki so ga poslušali, s pohvalo sprejet. Zalibog, da je število poslušalcev sedaj navadno že jako pičlo, zlasti kadar se seja bliža h koncu, ali kadar pride čas za obed, ki ga nekteri nikakor ne morejo odložiti do konca seje, ampak morajo po svoji navadi iti k jedi, naj se v zbornici med tem godi, kar koli hoče. Ker Vam govor pošljem po ste-nografičnem zapisniku, sedaj ga ne bodem obširneje razpravljal.
Dr. Heilsberg je priporočal železnico iz Neu-berga v Mariacelje, Tonner je želel, naj bi bila češka transverzalna železnica do I. 1888 dovršena, Menger in Siegl sta povdarjala važnost novih železnic v Sleziji, Kreuzig je prosil za provizorične železnične uradnike, Nitsche pa je vprašal ministra, hoče li dotično železnično društvo prisiliti, da bode delalo železnico iz Budjevic v Salnav, kakor je bilo pogodeuo? Minister je obljubil, da hoče za to skrbeti. Govorili so še SI a vi k o želozničnih ta-rifih, Wrabetz pa o nekterih nepriličuostih pri zahodnih železnicah; s tem je bil rešen ves proračun trgovinskega ministerstva in sprejet po nasvetih budgetnega odseka brez vsaktere premembe.
Praški »Sokol" pa dr. Gregr.
V češkem klubu je te dni hudo vrelo; vzrok temu so bile neke besede, ki jih je dr. Rieger govoril v klubn in ki jih je dr. Gregr v napačnem pomenu sporočil „Narodnim Listom", češ, da je sramota za češki narod, ako mu dr. Rieger pripisuje nalogo, da naj pod mizo pobira drobtinice, češki klub je vsled tega napada na svojega načelnika izjavil, da dr. Rieger ravno kar omenjenih besed ni govoril v pomenu, ki jim ga podtika dr. Gregr, ali ob enem se je 18. t. m. popoiudne prostovoljno razrušil, da bi se pri novi sostavi znebil poslancev, ki se za klubovo tajnost ne zmenijo in vse dogodke poročajo v časnike, naj bode že prilično ali nepri-lično. V četrtek ob 11. uri dopoludue se je klub zopet sostavil in izvolil prejšnje načelnike. Dr. Gregr svojega pristopa ni oglasil, zato se pa tudi ne more nadejati podpore klubove za svoje nasvete ali predloge. To se je jako očitno pokazalo v današnji seji. Dr. Grčgr je namreč stavil samostalen predlog, da naj vlada nemudoma prekliče prepoved Sokolove slavnosti v Pragi. Ta predlog je sam na sebi neprimeren, ob enem pa tudi jako nepriličen, ker sega v pravice eksekutive in državnemu zboru prisvaja posel, ki mu nikakor ne pristuje. Nobena vlada ne more .pripuščati, da. bi postavodajalni zbor vladi narekoval, kaj' naj v tem ali onem slučaji stori ali opusti; na vsak tak poskus lahko odgovarja: To je moja reč; ako nisem pa prav ravnala* imamo zakon, po kterem se sme ministerstvo na odgovor kli-cati in zarad prestopka zakonov tožiti. Češki klub že. iz teh. splošnih pomislekov ni hotel podpirati Gregrovega predloga, ki so ga z njim vred podpisali samo še grof Kavnic, Engel in Vašatty. Ko je
predsednik vprašal v zbornici, kdo izmed drugih poslancev podpira ta nasvet, ni se oglasilo zadostno število podpornikov, in Gregrov predlog je takoj padel pod klop. Pa ko bi bil tudi zadostno podpiran, bil bi brez pomena. Tje na jesen bi ga bil dr. Gregr po opravilnem redu še le vtemljeval; potem bi bil prišel v kak odsek in iz odseka zopet nazaj v zbornico, ki bi se bila ž njim pečala enkrat po novem letu, ako bi bilo šlo hitro. Kakšen pomen bi toraj imelo za Sokolovo slavuost, ki naj bi se vršila meseca julija tega leta, ako bi še le po novem letu v državnem zboru sklepali, da naj vlada nemudoma prekliče dotičuo prepoved?
Ljubljana pa Anastazij Griin.
Šlezijski poslanec in Dunajski odvetnik dr. Menger posebno ljubi belo Ljubljano. Gospodje levičarji sicer pri vsaki priliki povdarjajo, da naj se državni poslanci ne vtikajo v zadeve drugih dežel, kadar se namreč kak sloveuski poslanec oglasi za svoje rojake v drugih pokrajinah, sami pa se tega načela ne drže in se kaj radi zaganjajo v kraje, ki jih komaj po imenu poznajo. Dr. Menger je že lani meseca junija z nekterimi tovariši ministra notranjih zadev vprašal zastran onesnaženja Anastazij Griinovega spomenika v Ljubljani. Grof Taallo mu je bil takrat primerno posvetil. Dasiravno so ravno danes raznoteri Dunajski listi iz Ljubljane poročali, da je dalo mesto očediti Griinov spomenik in da hoče tudi po noči skrbeti, da se ne bode ponavljalo tako pobalinstvo, se je vendar dr. Menger v svoji nemški jezi zopet zakadil v glavno slovensko mesto in njegov zastop, ter je ministra na konci današnje seje v pismeni interpelaciji vprašal, ali še vedno misli, da skrb mestnega odbora Ljubljanskega zadostuje za varstvo Griinovega spomenika, in kaj hoče uči niti, da bode skoraj konec sramotnim razmeram v Ljubljani, ki Avstrijo pred celim svetom spravljajo ob dobro ime? Menger iu tovariši naj se le potolažijo; bolj kakor predrzni pobalini, ki se znašajo nad Griiuovim spomenikom, in ki zasluženi kazni ne bodo odšli, kadar pridejo v roko, on in njegovi pajdaši v slabo ime spravljajo Avstrijo, ker take neumne reči kvasijo, ker brez potrebe slovenski narod pred svetom črnijo in ker brez vsakega vzroka kriče, daje onesnaženje omenjenega spomenika dokaz, da so nemški prebivalci v Ljubljani brez varstva. Ubogi Nemci v Ljubljani in še bolj usmiljenja vredni Nemci drugod, ki take čenče verjamejo !
Govor poslanca Kluiia
v državnem zboru 10. t. m.
(Dalje.)
Če morajo v mnogih slučajih slovenskega narečja zmožni učitelji ali tudi odrasli učenci biti kot tolmači, nič ne de, da se le nemščina podučuje. Šolske oblasti in šolski nadzorniki, kterih jeden ne zn& slovenščine in vendar nadzoruje v slovenskih krajih, smatrajo to kot glavni namen, (čujte! Čujte! na desnici.) Učitelji ravno nemščiuo podučujejo naj-marljiveje, ker se ozirajo na odlok c. kr. deželnega šolskega sveta za Koroško, dne 11. aprila 1877, št. 867, po kterem so petletne doklade odvisne od poduka v nemščini, (čujte! Cujte 1 na desnici.) Iu deželna šolska oblast ne preti samo, marveč tudi
dela tako; o tem priča ta-le slučaj: Nek učitelj se ni mogel odločiti, da bi pri svojih čisto slovenskih otrocih vpeljal nemški podučni jezik. Večkrat so mu zapretili, da mu odtegnejo petletne doklade. Konečno je dobil od okrajnega šolskega sveta ta-le odlok dne 6. maja 1884, št. 731, (bere): „Po naznanilu slavnega c. kr. deželnega šolskega sveta du6 21. aprila 1884 zvedel je podpisani okrajni šolski svet, da nemščina slabo napreduje vsled slabe metode in nezadostne vaje. Toraj . . . itd."
Ni li naravno in umljivo, da se učitelji ravno ne pulijo za slovenske šolo, kakor je opomnjeno tudi v onem letnem poročilu na strani 41? Si li more učitelj želeti službo, kjer ima največjo težave s tujim jezikom, kterega ne razumejo otroci; kjer se mora več truditi, kakor njegov tovariš na nemški šoli; in konečno mu za kazen še odtegnejo petletno doklado, ker nadzornik ni bil zadovoljen z vspehom? (Čujte! Čujte! na desnici.)
In vendar jo naravno, da tak poduk ne moro imeti po vsem povoljnega vspeha. Versko - nravna vzgoja, ki je za vse naslednje življenje odločilna, je v takih šolah zelo težavna, pri slabejših otrocih celo nemogoča. Nemškega katekizma otroci ne razumejo, slovenskega ne znajo brati, saj ne v onih šolah prve vrste, ker v takih šolah se uče slovenski brati in pisati. (Čujte! Čujte! na desnici.) Katehet jih mora najprvo učiti slovenski ABC, da morajo njegovi otroci vzeti v roke slovenski katekizem.
Veroučitelji so večkrat prosili šolske oblasti, naj dado slovenščini v šoli vendar toliko prostora, da morejo otroci brati iu rabiti slovenski katekizem, a vse zastonj. Poslali so 19. junija 1878 skupno prošnjo na deželni šolski svot, a ta jo je zavrnil z odlokom dne 3. januvarja 1S79. Iu ko se je umrli kuezoškof Wiery 28. januvarija 1 STO pritožil proti odloku pri ministerstvu, zavrnili so ga naravnost tudi tukaj. Označivne so besede, ktere je knezoškof pisal v pritožbi na ministerstvo. Čudno svitlobo mečejo na šolske razmere v slovenskih delih Koroške. Glase se (bere): »Spoštovanjem podpisani ordinarijat mora proti temu ugovarjati, in sicer na korist šole, kakor tudi posebno na korist krščanskega poduka in nravne omike slovenske mladine, da namreč preveč tirjajo voditelji slovenskih občin gledč nemškega jezika in da se jim prehitro izpolnujejo njihove tirjatve. Gotovo resnica je, da župani smatrajo šolo le kot zavod jezika; kaj radi se odreko rejalni omiki svojih otrok, te le po večletnem obiskovanji šole nekoliko lomijo nemščino, (čujte! na desnici.) Slovenske občine, to je njihovi voditelji ne poznajo prave naloge ljudske šole." (čujte! čujte! na desnici.)
Tako je pisal plemeniti' cerkveni knez, ki je bil rojen Nemec in kteremu ne morete očitati slovenske propagande. Kot vesten višji pastir, ki je ravno tako skrbel za slovenske kakor za nemške vernike, čutil je dolžnost, da povzdigne svoj pastirski glas iu razkrije brez strahu pomanjkljivosti in napake.
Pa ne le nravno-verska vzgoja, temveč tudi sploh pričetua omika trpi vsled barbarske učne metode, ki jo proti vsem pravilom pameti in pedagogike. (Prav dobro! na desnici.) Materinega jezika se otroci no uče, nemščine se pa otroci ne morejo naučiti v šoli v toliki meri, da bi se v nji mogli učiti najpotrebnejših vednosti. Opazim, da ne napredujejo v splošnji omiki, marveč zaostajajo. To ni moja samovoljna trditev, temveč opazili so to drugi faktorji, ki so znani pri nas kot veljavne osebo. Statistika I. 1884 kaže na Koroškem, daje manj novincov kakor prejšnje leto, ki znajo nemški brati in pisati, število onih pa, ki znajo tudi drugi, tukaj se ve, slovenski jezik, skrčilo se je v jednem letu od 30 do 15 pri tisoči, tedaj za 50 odstotkov. (Čujte! na desnici.) Na Kranjskem jo število obeh naraslo, akoravno so za slovensko prebivalstvo v ljudskih šolah povsod vpeljali slovenski podučni jezik. Eden prvih nemško-liberalniti časnikov Dunajskih je pripomnil pred nekimi leti (Klic: Pred nekimi meseci!) toraj pred nekimi meseci glede Slovencev na Koroškem: „Slovenci na Koroškem postajajo bebci". (Poslanec Ghon: No, to je silno! — Čujte na desnici. — Glasno ugovarjanje na levici.) Všeč mi je, ker gospodje ugovarjajo.
Jaz tudi ugovarjam in veseli me, da gospodje n Koroškega z menoj ugovarjajo. Če pojile tako naprej, mogel bo narodopisec (etnograf) čez nekaj let poročati o Koroškem: Prebivalstvo na Koroškem jo popolnoma nemško; ako bo hotel biti natančen in vesten, moral bo pristaviti: žalibog, je bebasto. (Glasni ugovori in smeh na levici. — Dobro, dobro na desnici.)
i Take razmere, ki sicer nadarjen in močan
j • ■
narod tirajo v slaboumnost, gotovo niso na korist državi iu vladajočemu rodu; toga bi jaz ne mogel trditi im mislim, da tudi ne gospod naučni minister. (Poslanec dr. Menger: To ni resnica! Klici na levici: Kteri časnik jo bil?)
Sedanja vredba ljudsko šole ni le proti zdravi pameti in pravilom pedagogike, marveč je tudi ne-postavna. Odveč bi bilo, ko bi hotel to dokazovati. Le toliko, da nasprotuje vredba členu 19. državue temeljne postave dne 21. decembra 1867, § 6. državne ljudsko-šolsko postave dne 14. maja 1869 in § 51. šolskega m uaučnega reda due 20. avgusta 1870. Če se bodo koroške občine, kakor smo nedavno brali, z dotičuimi pritožbami obrnile na državno sodišče (dobro, dobro! na desnici), da dobe za slovenske otroke slovenski podučni jezik, gotovo bo državno sodišče priznalo pravico koroškim Slovencem, kakor se je že sploh zgodilo v mnogih drugih slučajih. (Dobro, dobro! na desnici.) Pritrdili mi bote, gospoda moja, da je gotovo jako žalostno, ker si moramo svojo postavno pravico priboriti z odlokom sodišča, in da se s tem gotovo ne pospešuje zaupanje do vlade. (Tako je! na desnici.)
Zato upam in pričakujem, da ne bo treba visoke naučne uprave poučiti z odlokom visokega državnega sodišča, ktere dolžuosti ima kot najvišja šolska oblast, temveč bo storila prostovoljno svojo dolžnost in izpolnila skromne in v postavah zagotovljene tirjatve sloveuskih občin na Koroškem ter odstranila prej ko mogoče šolske razmere, ki nasprotujejo zdravi pameti in vsem pedagogičnim načelom. (Prav dobro! na desnici.) <l>alje prih.)
Govor poslanca prof. Šnkljcja
v državnem zboru dne 9. maja.
(Dalje.)
Sedaj, gospoda moja, naj pa preidem na obrtne učno zavode. Z zadovoljnostjo tukaj priznavam, da je gosp. naučni minister v budgetnem odseku rekel, da Kranjska dobi svojo obrtno šolo, lo še ni določeno ali v Ljubljaui ali v Ribnici.
Usojal bi si tu povdarjati, da bi bili taki zavodi tu pač na obeh krajih jako umestni. Vspeha se jim ne bi nikjer manjkalo. Zavod v Ljubljani imel bo nalogo že po svojem naravnem značaji, da se razširi v obrtuiško šolo višje vrste, v nekako državno obrtno šolo. Zavod v Ribnici vplival bode pa oživljajoče na ondašnjo že starodavno domačo obrt. Nikakor si no usojam tu naučni upravi kakorinih koli svetov dajati, pač pa kot zastopnik Ribničanov oksceleuco naučnega ministra prosim, da naj te zadeve ne spusti iz oči in da, če bi ne bilo mogoče že sedaj ondi ustanoviti obrtne strokovne šole za lesno obrt, naj se vsaj skrbi, da se bode ondi poduče-valo obrtno risanje.
Žal mi je, gospoda moja, da se s prav tako zadovoljnostjo no morem izraziti o neki drugi zadevi, ki je v najtesneji zvezi z obrtniškim izobraževanjem.
Kaj da mislim, Vam bo žo iz interpelacije znano, ki smo jo pred nekaj dnevi tu slišali.
če se ozrete v državni proračun, našli bote, da je ondi za državno obrtno šolo v Trstu v ordinariju nastavljen prvi rok z 9000 gold., v extraordinariju pa s 14.000 gold., toraj skupaj 23.000 gld. Vsakdo ve, da je to še le začetek. Ta Tržaški zavod bo državni mošnjiček še vse drugače privijal, kajti čuje se, da bode to zavod prve vrste.
Primorski Slovani so bili zadosti nespametni, če so se uadjali, da se bode država pri tem svojem zavodu, ki ga bo na svoje stroške vzdržavala in za vzdržavanjo kterega bodo tudi Slovani svoje krvavo zaslužene krajcarje donašali, tudi kaj na nje ozirala, čo tudi so na Primorskem v večini. Več nego 200.000 je Slovencev in blizo 130.000 Hrvatov na Primorskem. In prav to je tista stranka na Primorji, ki visoko drži prapor avstrijskega domoljubja, in ktere nič ne mika preko morja škiliti, (Tako jo! na desni) od koder se nekteri preko Adrijo odrešenika nadjajo.
Za trdno se je bilo nadjati, da bode ta državna obrtna šola tudi primorskim Slovanom pristopna.
Temu se je uprl Tržaški mestni zbor, kar nas pa ni prav nič pretreslo. Otročje so Vam bo morda zdelo, če Vam povem, da smo se že po tihem veselili, ker smo ravno že tolikrat slišali pohvalno omenjati odločnost sedanjega naučnega ministra, kako da bo po zaslu/.onji to nekvalificirano zahte-vanjo Tržaškega magistrata zdelal.
Toda, kaj se je zgodilo? V seji dne 28. aprila t. 1., kakor so sporočali „Oserv»tore Triestiuo" in drugi Tržaški listi, prečitalo so je v mestnem zboru Tržaškem vladno pisanje, v kterem se je naučni minister dejanski umaknil šovinizmu Tržaškega mestnega zastopništva.
čuje se, da bo na tem zavodu laščina izključ-ljivo podučni jezik, slovenščini se bo, če bo treba, odločil le neznaten kotiček kot podučuemu predmetu. GospOda moja, za tako miloščino naš slovanski narod na Primorji ne mara. Zakaj ne? Največje število obrtniških delavcev nabira se na Primorji iz slovanske narodnosti. Vsi ti naj se toraj še le laščine uče, preden jim bo mogoče poduka na tem zavodu se vdeleževati! Priznati moram, da je od tega ukrepa, pa do raznarodovanja le čisto majhen korak, (Da, prav res! na desni) iu prav za to na lastuo škodo obžalovaje izrečem, da s tem ukrepom naučne uprave nikakor ne morem biti zadovoljen in prosim za ta-košno spremembo, da bode tudi Slovanom mogoče vdeleževati se poduka.	(Konec prih.)
Politični pregled.
V L.) ubij a n i, 23. maja.
JSfotraaiJ« dež«'3«%
Češki klub je takoj naznauil drugim desuiškiin klubom, da se je zopet sestavil. Poljskemu klubu je naznanil podpredsednik Rihard Glam-Martiuic. Dr. Gregr je objavil v „Narotlnih Listih", da pripozntl rodoljnbje dr. Riegra, nikakor pa no odobrava njegove politike. MHlasu z Blanika" piše Dunajski dopisnik: ..Odkritosrčno priznam, da je dr. Rieger z besedami o drobtinah pod mizo hotel označiti le naš sedanji položaj, ne pa svetovati, naj delamo tako." Dr. Gregr in ž njim morda še dva ali trije mladočeški poslanci ločijo se kot „divjaki" iz češkega kluba.
Avstro-ogerska carinska konferenca je dovršila svoje delo. Avstrijski zastopniki so se vrnili na Dunaj. Do 25. t. m. dobe carinske oblasti v roke dotične napotke in določila o carinskem tarifi.
V soboto je ogerski ministerski predsednik Tis za odgovoril na interpelacijo poslanca Irany-ja glede Bosne in Hercegovine. „Nordd. Allg. Ztg." je namreč pisala, da so so Avstrija, Nemčija iu Rusija dogovorile o Bosni in Hercegovini, in ta dogovor je bil potrjen na Berolinskem kongresu. Ruski listi so temu ugovarjali. Tudi Tisza je priznal, da se Rusija in Avstrija niste dogovorili o delitvi Turčije. Tisza jo povdarjal, da je Avstrija skušala že pred rusko-turško vojsko olajšati kristjanom v Turčiji življenje, toda no z orožjem in ne na škodo turški državi. Avstrijski državniki pa so se prepričali, da hoče Rusija za balkanske narode Turčiji napovedati vojsko. Avstrija je morala biti nevtralna, ker ni hotla napasti Turčijo iu tudi ne ovirati Rusije, da oprosti balkanske narode. Ker bi pa posledice rusko-turške vojske lahko škodovale avstrijskim koristim, pričeli so se dogovori z Rusijo glede okupacije. Avstrija pa pri tem ni želela polastiti se Bosne in Hercegovine. Turčija naj bi sama varovala mir in red v Bosni, in ko bi ne mogla, morala bi Avstrija zasesti deželo. To je bil dogovor z Rusijo, kterega ste naznanili tudi Nemčiji. Mir v San Štefanu pa se ni strinjal z dogovorom, Avstrija je ugovarjala, in tako se je rodil Berolinski kongres. Tu so državo Avstriji dale nalog, da zasede Bosno in Hercegovino. Avstrija jo toraj na podlagi Bero-linskega mandata zasela deželo, n« pa po prejšnjem dogovoru z Rusijo.
Madjari hočejo na vsak način vpeljati rna-djarščino kot državni jezik onkraj Litave. časniki poročajo, da je minister notranjih zadev ukazal vsem poglavarstvom in občinam pod krono sv. Štefana, da svoje uradne dopise pošiljajo z naslovom v „držav-nem jeziku", in ta je madjarski. Isto je ukazal minister bogoslovja in nauka vsem cerkvenim poglavarstvom. Komunikacijski minister je dal povelje vsem poštnim uradom, da strogo pazijo na dotičuo ministersko naredbo iu naznanijo vsakega uradnika, ki bi ravnal nasprotno. Madjarski listi so popolnoma zadovoljni s to naredbo.
V it 3» Kije
It tiski car je odlikoval več oseb (Ionskih kozakov, med drugimi tudi atamrtnskega poročnika kneza Svjatopolka Mirskega. Pri obedu v Novem Čerkasku jo car napil hrabri iu slavni, kozaški armadi. Carska družina se vrne i/. Novega Čerkaska v Petrov dvorec. Svečanosti pri danskih Kozakih niso brez političnega pomena.
Ruski listi so' mnogo pečajo s srbskimi razmerami. Ker imajo ruski listi mnogo vpliva .na narod in vlado, in je za Avstrijo velikega pomena, kako se razvijo razmere v srbski kraljevini, hočemo navesti nekaj ruskih časopisov, ki pišejo V Srbiji. „Novosti" -trdijo, da se je srbska ininisterslra kriza jačasno rešila na korist Avstriji, a končana še ni.
Srbska politika omahuje, bi li pripoznala javno mnenje naroda, ali se ozirala na prejšnje vplive. Posledica temu je, da je kraljica Natalija odpotovala v Rusijo, gospod Garašauin pa je ostal na krmilu. V Srbiji se nočejo spreti z Avstrijo, pa tudi ozirati se hočejo na narod, ki je Rusiji prijatelj. Na Dunaji spoznajo, da so si pridobili prijaznost balkanskih knezov, a ne balkanskih narodov. Srčni vsprejem kraljice Natalije na ruski zemlji bo vtrdil prijateljstvo med balkanskimi knezi in Rusijo — „Novoje Vremja" piše, da ostane Garašanin na krmilu le malo časa. Ostal je, da potovanje kraljice ne vzbudi prevelike pozornosti. — »Moskovske Vjedomosti" pišejo, da srednje-evropejski državniki zato povzdigujejo Garašaninovo vlado, ker odvrača srbski narod od Rusije. To se godi že več let, in srbska vlada se je podvrgla vplivu avstrijske države. Rusija še vedno čuti za srbski narod, le javno mnenje so je ohladilo za Srbijo. Na Dunaji in v Budimpešti pozorno zasledujejo premembe v srbskem kabinetu, na Rusijo nimajo nobenega vtisa. Dokler ostane srbska politika proti-ruska, Rusija ne vpraša, komu kralj Milan izroči svojo vlado. O srbski ministerski krizi poročajo nam Dunajski in madjarski listi. Kraljica Natalija šla je s sinom, prestolonaslednikom v Rusijo. Zdravniki so ji svetovali, da si v morskih kopelih v trd i zdravje. Naravno je, da mati svojega sina seznani s svojo domačijo, s svojo prejšnjo domovino, s ktero je v sorodu iu kjer ima svoja posestva. Sprva so v Avstriji zauikovali govorico o potovanji kraljice. Ko pa )e bila govorica vedno resničnoja, podtikali so potovanju slabe namene. Sedaj vemo, zakaj kraljica ni stopila na zemljo sosedne dežele in se jo iz Turin-Severina naravnost odpeljala v Bukarešt in dalje v Krim.
Nemški državni zbor jo vsprejel v tretjem branji dodatni kredit za armado. — Vlada namerava še v tem zasedanji predložiti državnemu zboru postaven načrt o kaznovanji ogleduhov.
Iz Belgije poročajo listi, da se »štrajki" delavcev vedno širijo. Prijeli so dva anarhista, ki sta skušala z dinamitom razrušiti železni most med postajama Ghislam-Bouvreus. V (Juaregnonu so deloma razrušili z dinamitom hišo direktorja Labou-verio-a. V Monsu so priprli voditelja upornikom. Pri mnogih delavcih so našli samokrese. Polkovnik grof Sullivan je prevzel poveljništvo pri Oharleroi zbrane armade.
jFrancosko ministerstvo še ni sestavljeno. Freycinet je naznanil Grevy-ju, da ne inore sestaviti trdnega ministerstva. Sprevidel je, da njegova stranka ne dobi večine v zbornici. Največ sitnosti dela general Boulanger. Od vseh strani dohajajo priznanja Boulangeru, vendar Freycinet ž njim ne more pridobiti vseh oportuuistov. Clemenceau pobija Freyciueta in njegovo stranko, sam pa tudi ne dobi večine. Mogoče, da se oportunisti združijo z monarhisti, ki le to tirjajo, da vlada ne izpodriva cerkve in ne nalaga večjih davkov.
Nedavno so v Carigradu slovesno praznovali 46. rojstni dan turškega sultana. Vso turške in tujo ladijo, vsa javna poslopja so bila v zastavah. Popoludno so prišli v sultanovo palačo: ministri, turški generali, zastopniki vnanjih držav in drugi dostojanstveniki častitat sultanu Abdul-IIamidu. Prišli so tudi razni patrijarhi in drugi načelniki krščanskih občin. Na večer so bila razsvitljena vsa javna poslopja in drugo palačo. Sultan jo pomilostil 5*2 kaznjencev in ukazal, da njegovi namestniki isto store po deželah. — Turški zastopniki in sir Dr. Wolff so so sporazumeli glede Egipta. Po pogodbi izpraznijo Angleži Egipt v treh letih. Ako nastanejo novi nemiri, zasede Egipt angleška in turška armada, kakor so dogovorite Anglija in Turčija. Druge državo se 110 smejo vtikati v razmero ob Nilu. — Glede Sueškega prekopa bodo državo sklonilo posebno pogodbo. — Turčija namerava posredovati pri drugih državah, da imenujejo kandidata za bolgarski prestol. Posebne okrožnico no bo poslala državam. Ukazala pa jo svojim zastopnikom pri vnanjih državah, naj so posvetujejo v tem oziru in naznanijo mnenja držav v Carigrad.
Izvirni dopisi.
Iz Št. Petra, 22. maja. (Kalistrovo ustanove.— Sneg.) Glede dopisa s Pivke o Kalistrovi ustanovi nam jo došol dostavek, da so je letos miloščine na hišne številke razdelilo 3045 gld. 48 kr. V vasi Sldvina je prišlo na številko po 12 gld., v Kočah po 18 gld. 10 kr., in drugih vaseh po fari 4 gld. 20 kr. — Miloščina za ubogo jo znašala lani in letos po 4000 gld., ker so je bilo dosti obresti nateklo do končne vreditve, kako so ima ta denar deliti. V prihodnje bodo letno obrosti ubožne ustanove znašale 2000 gld. in sicer za župnijo St. Peter 1278 gld., za župnijo Sliivina 722 gld. — Tudi Hrenoviška in Postojnska fara vživato dobroto Kalistrovih ustanov za uboge. Večen spomin slavnemu, dobrotljivemu Pivčanu ! ;— Danes, 22. maja, jo sneg naletaval in naš Snožnik je pokrit z novino, lepo belini snegom. Kaj so še ztnisli!
S Kranjske gore, 22. maja. (Vreme) pri nas vganja take reči, da ga moram kar v „eajtenge" dati. Pomislite, dragi čitatelji „Slovenčevi", včeraj in nocoj je padlo pri nas kakih 100 mm. debelo snega! Posebno zanimivo je pa to, da so mu gori v oblakih na nenavaden način še pomagali, da je mogel toliko bolj urno padati. Grom za gromom se jo namreč vrstil tisti čas, ko je snežilo, parkrat je bilo celo slišati, kot da bi bilo treščilo visoko gori v pobeljeno skalovje.
In danes zjutraj, kako krasen, diveu prizor je to! Sneg leži po gorah in dolini krog in krog, in na sadnem drevji čepi kepica pri kepici na pisanem cvetji. V uedosežni višavi pa se razpenja sinji nebni obok. Žarko solnce si prizadeva z vso spomladansko močjo bujno se razcvitajoče cvetke brzo rešiti nad-ležue odeje, in seuožeti po gorah iu njive v dolini pokazati v naravni zeleni obleki.
Ko sem tako v kratkem opisal prepozno zimo, ponuja se mi sedaj še prijetna priložnost s pomočjo letošnjega vremena v našem kraji dokazati nek vremensk pregovor. »Kolikor pred sv. Jurjem grmi, toliko po sv. Jurji sneži." Tako se glasi omenjeni narodni rek. Resničnost njegovo dokažem z matematično natančnostjo. Tiho (črno) soboto je pri uas prvič grmelo v letošnjem letu. To je bilo 4 tedne pred sv. Jurjem. Včeraj je bilo pa tudi 4 teduo po sv. Jurji. Sedaj preračuni m to tudi po dnevih, pa brez logaritmov, kar iz pratike. Od tihe sobote (no-vštete) do (nevštetega) praznika sv. Jurja je 28 dni, od sv. Jurja (nevšt.) do (vštete) nocojšnje noči iu današnje šesto nedelje po Veliki noči je pa tudi 28 dni. Ergo, quod erat demonstrandum!
Sneg, ki ga imamo ta mesec že v drugič v ravnini, do sedaj še ni napravil druge posebne škode, kot to, da rast nekoliko zadržuje na polji iu travnikih.
Iz Celja, 21. maja. (Osoda duhovnikov pred sodri ijo.) Pred kratkim so se morali trije duhovniki pri tukajšnjem sodišči zavoljo raznih prestopkov zagovarjati.
Z razsodbo okrajne sodnije v Mariboru z dno 18. februvarija 1. 1. je bil duhovni pomočnik M. Gaberc zarad prestopka zoper varnost telesa po § 420. kaz. postave na 48 ur zapora obsojen, ker je v šoli pri veronauku porednega pobalina s palico pretepel. Obsojeni je naznanil pritožbo le zarad kazni, in prosil, naj se zapor v denarno kazen spremeni. Po predlogu sporočevalca c. kr. deželne sodnije svetnika dr. Galle-ta se je pritožba uslišala in kazen na 10 gld. globo spremenila.
Taka osoda je zadela tudi Rogaškega nadžup-nika Antona Frohlicha. Temu je kmečka žena z imenom Ogrizek pisala lastnoročno zelo razžaljivo pismo, v kterem mu jo očitala, da je krivičen človek, iu da se poganja za osebo, ki so hujši, kakor židje.
Nadžupnik to reč ni pri soduiji ovadil, temveč moža J. Ogrizka prosil, da bi svojo ženo posvaril, da mu ne bi več tacih pisem pisarila, in tej prošnji pristavil, da jo ona zavoljo tega dejanja nepoštena. Zarad zadnjega izreka so je pa Ogrizkova žena na časti žaljeno čutila iu nadžupnika pri Rogaški okr. soduiji tožila, pri kteri je bil toženi zavoljo raz-žaljenja časti po § 491. kaz. postave na 50 gld. globe in povrnitev stroškov obsojen. Zoper razsodbo je obsojeni naznanil pritožbo zavoljo krivde in kazni, ter trdil, da ni nameraval Ogrizkove žene na časti žaliti, temveč da je le njeno dejanje kri-tikoval, ktero je v resnici nečastno in nepošteno. — Tukajšnje okrožno sodišče, kteremu je dež. sodnije svetnik dr. Gnile predsedoval, je pri obravnavi dne 12. maja 1. I. vsled zagovora toženega in dotičnega pisma tožnice, nadžupnika Frohlich-a zatožbe oprostilo in tožuico obsodilo, da mora nadžupniku vse stroške prve in druge instance povrniti.
Danes pa so je vršila pri tukajšnji okrožni sod tii ji obravnava zopor župnika Josipa Oernka. Isti jo v šoli neko deklico dvakrat z bičem udaril, ker je bila pri veronauku nemirna. Oez 14 dni potem je deklica hudo zbolela, in je njeni varuh pri okrajni soduiji v Mariboru g. Josipa Cenika ovadil, da jo je tako hudo ranil, da je bolna in da morebiti še umrje. Vsled te ovadbe je sodnijski zdravnik bolno deklico preiskal in svoje dobro mnenje izrekel, da je ona na možganih bolna vsled vnetja možganske kožice, da se pa vzrok bolezni no moro določiti, ker je mogoče, da jo kaki udarec, čo jo na glavo padel, vnetje možganske kožico pro-vzročil, ravno tako pa tudi mogoče, da jo bolezen zavoljo prehlajenja, ali. iz kakega druzega vzroka nastala. — Dasiravno ž izrekom sodnijskoga zdrav-
nika nikakor ni dokazano, da je ravnanje zatoženega hudo bolezen deklice provzročilo, bil je vendar isti z razsodbo dne 25. februvarija 1. 1. zavoljo prestopka proti varnosti življenja po § 335. kaz. postave na jedeu teden s postom poostrenega zapora in odškodovanje 4G gld. za bolno deklico obsojen. Zatoženi je zoper razsodbo pritožbo zavoljo krivde in kazni naznanil in določno trdil, da je deklico z bičem sicer kaznoval, ker je bila nemirna, da jo pa ni po glavi zadel. Tudi pri pozivni obravnavi je sodnijski zdravnik izrekel, da se ne dt'i z določnostjo trditi, da bi bil zatoženi bolezen deklico zakrivil. Na podlagi tega izreka je predsednik obravnave, deželne sodnije svetnik dr. Gallo, razsodbo oznanil, da se Josip Cernko zatožbe zavoljo prej omenjenega prestopka oprosti, in le zavoljo prestopka po § 431. kaz. postave na 10 gld. globe obsodi.
Domače novice.
(Premil. gosp. knezoškof) obiskali so v soboto na povabilo g. vodje Markoviča kaznilnico na Ljubljanskem Gradu. Okoli 10. ure dopoludne prišli so peš na Grad, kjer jih je pred poslopjem pričakoval gosp. vodja na čelu vsega kaznilničnaga uradništva. Tii pozdravi g. vodja višjega duhovnega pastirja ter se zahvali za častni obisk. Na to gredo premil. g. knezoškof v grajsko kapelo, kjer dii domači duhovnik, č. g. Tomažič, zbranim kaznjencem blagoslov s sv. Rešnjim Telesom. Po blagoslovu nagovorč premil. g. knezoškof zbrane kaznjence s prav prisrčnimi besedami. Kažejo jim, kako da jih Jezus išče tudi na tem kraji iu v tem zavodu, in kako naj poslušajo njegov klic ter naj radi k njemu zahajajo in se ž njim združujejo; zlasti naj ga radi prejemajo v zakramentu sv. Rešnjega Telesa, da si ta čas bivanja v tej hiši obrnejo v dušno korist, v svojo dušno srečo. Iskrene besede poslušali so kaznjenci z ginjenim srcem in upati je, da bodo dober sad obrodile. Ko si knezoškof ogledajo lično j kapelico, razkaže jim vodstvo razne dele hiše: de-j lavnice, spalnice in tudi bolnišnice, kjer so raznim ', bolnikom govorili tolažilne besede. Slednjič gredo v i šolo, kjer so kaznjenci iz krščanskega nauka pa ! tudi iz druzih predmetov prav dobro odgovarjali. ; Tii ogledali so si tudi dela kaznjencev, njihovo pi-' sanje in zlasti lepa risarska dela, ki delajo vso čast ! učitelju g. Steguarju iu kažejo izredno nadarjenost ; nekterih kaznjencev. Veliko spretnost kaže v risauji nek Dekleva, domii iz Ilirske Bistrice. Ta izgotovil je tudi nižje omenjeno sliko. Dalje občudovali so rezbarsko spretnost nekega Slavinskega farana, ki iz slonove kosti čudovito lepe stvari izrezljava. Ko obiščejo že drugo prostore, stanovanje g. kurata i. dr. pelje jih g. vodja v svoje stanovanje, kjer premil. g. knezoškofa izuenadi z velikim, mojstersko izdelanim portretom njih prevzvišenosti s prošnjo, naj blagovolijo preiuilostui to delo sprejeti v spomin na današnje obiskovanje. Izražujoč še jedenkrat pre-srčno zahvalo za obisk, ki bode gotovo dober in trajen vtis napravil na cel zavod, prosi, naj tudi še nadalje zavodu ohranijo svojo naklonjenost. Knezoškof se zahvalijo za prelep spomin, za veselo iznenadenje; zahvalijo se uradnikom za trud in delo, spodbujajo jih, naj le vstrajajo ter jim žele najboljšega vspeha. Poludne je že minulo, ko se premi-lostni poslovč in vrnejo domu.
(Poročil) se je gosp. dr. Ivan Tavčar danes popoludno v cerkvi sv. Petra z gospodično Fr. Ko-šeninijevo. Sinoči, na predvečer poroko priredila sta čitalniški pevski zbor in delavsko pevsko društvo »Slavec" nevesti sorenado. Čitalniški zbor pel jo tri pesmi, za njim jo pel »Slavec" pesmi: »Svoji k svojim", »Prošnja" in »Slavjanska". Pri »Slavčovem" zboru so je posebno odlikoval občeznani tenorist g. Iv. Moden v pesmi »Prošnja". Občinstva zbralo se jo mnogo pred stanovanjem gospodično neveste na Poljanah.
(Jetika) je pobrala v Ljubljani v preteklem letu vseh prebivalcev 107-70 odstotkov. Pri nas toraj največ v celem cesarstvu. Najmanj jetičnih jo bilo lani v Trstu, namreč 24 40 ua 10.000 prebivalcev. To jo preračunil c. kr. sekcijski sovetnik v ministerstvu notranjih zadev g. dr. K u s y.
(Spomenik Anastazija <«rliua) onesnažile so žo večkrat neznane osebe. To se je zgodilo tudi zadnji četrtek. Policija jo marljivo zasledovala nemirneže, ki dajejo povod, da narodni nasprotniki grde Slo-
vence pred svetom. Te dni je policija zasačila dva rokodelska učenca, ki sta zadnjič onesnažila spomenik. Take otročarije mura obsojati vsak pameten človek, ker narodni stvari ne koristijo, pač pa škodujejo d«bremu imenu sloveuskega prebivalstva.
(Umrl je) v noči od 20. na 21. t. m. nagle žalostne smrti g. Janez Lapajne, župnik na Studencu pri Krškem. Rojen jo bil ranjki 1. 1844, posvečen 1. 1868. Našli so ga v soboto zjutraj mrtvega v sobi, napolneni z gostim črnim dimom. Kako je nastal v sobi ogenj, ki je tlel mod knjigami in omarami, ter zadušil ranjkega, ni znano. (Ravnokar smo čuli ustmeno poročilo, da je sve-tilnico s petrolejem blizo postelje postavil ter goreti pustil. Najbrž se je kakorkoli si bodi zvrnila ter se zgreto olje vnelo. Vredništvo.) Blagi ranjki gospod Lapajne je bil zuau kot izboren talent, zlasti za matematiko. Svojemu narodu bil je vedno zvest prijatelj. Pokopali so ga danes zjutraj. Bodi vsem znancem v molitev priporočen!
(Pretep) je bil sinoči na Poljanah. Skočili so si v lase mesarji in hlapci.
(Povozil) je včeraj izvošček št. 17 neko žensko. Na mitnici ga je prijela policija iu odvela na magistrat.
(Letošnje češnje) že prodajajo Vipavke po mestu.
(Nov „Križev pot") je bil včeraj blagoslovljen v Postojni. Podobe je slikal znani slikar na Dunaji, g. Blauk, okvire je naredil podobar, g. Šubic iz Škofje Loke.
(Iz Hrenovic) nam piše prijatelj: Ravno mi sije solnce na mizo, a po oknih je ropotala toča skoraj tri minute. Ni bila gosta, tudi ne debela, pa brez škode ne bo.
(Številka 47), ki ima menda v soboto v Budi (Ofen) v mali loteriji „priti", zmešala je v Gradcu loterijskim bratom iu sestram popolnoma možgane. Od zgodnjega jutra pa do pozne noči tare in gnjete se več ljudi pred dotičnimi loterijami, kakor pa jih je v cerkvi najti. Redarji jih spuščajo v malih skupinah po pet do osem v loterijo, ker bi sicer ljudje preveč škode napravili v preveliki gnječi. Stavit« ni več dovoljeno na 47 kakor največ po 50 kr. na listek. Prebrisanci, ki bi radi 5 goldinarjev stavili, razdele jih na deset listkov. Sto in tretji pot bo menda sedaj, od kar ni bilo 47 zunaj, za to pa tako stavijo na njo.
(Razstavo) pisemskih mark mislijo nekteri čudaki napraviti I. 1888. v Gradcu, kjer se sploh ljudje za stare marke in koleke jako zanimajo. Eden teh mož je nabral toliko mark in kolekov, da njihova nekdanja vrednost znaša nad 2000 gld. in si je stene svoje sobe ž njimi prepregel.
(„Matici Hrvatski11) je podarila deželna vlada 1000 goldinarjev. Polovico daru bo „Matica" porabila za redna letna književna izdanja, druga polovica je odločena za prevode grških in latinskih klasikov.
(Obletnico) bitke pri Aspernu, kjer je nadvojvoda Karol premagal slavnega Napoleona praznovalo je včeraj več polkov avstrijske armade.
(Vodstvo c. kr. poštne hranilnice) je te dni razdelilo, oziroma razposlalo tretje letno izvestje o poslovanji imenovanega zavoda v minolem letu; obširneje poročilo nameravamo priobčiti enkrat ob priložnosti. Za danes naj omenimo le to, da v uradu na Dunaji posluje 91 državnih uradnikov, 51 uradnikov na odpoved, 379 pomožnih uradnikov, 33 uradnikov ženskega spola, 20 uradnih službenikov, 40 pomožnih službenikov in 37 drugih osebnosti nižje vrste, skupaj 651 oseb. Vse službe je hranilnica plačevala že dve leti iz lastnih dohodkov, tudi vse ostale stroške je prikrila z istimi, in še je lani preostalo čistih 47.924 gld. 79 kr. S tem zneskom je začela izplačevati dolg, ki ga je prvi dve leti zavod napravil pri državni blagajnici, namreč za 538.314 gld. 88 kr.
_
Telegrami.
Dunaj, 23. maja. „Pol. Oorr." poroča iz Carigrada, da je Turčija poslala državam okrožnico, da se reši bolgarsko vprašanje. Imenujejo naj se dva ali trije kandidati za bolgarski prestol, kakor neprenehoma tirjajo regenti.
Patiz, 23. maja. Rouvier jo naznanil predsedniku Crrevy-ju posvetovanja s političnimi osebami. Novo ministerstvo bi se
moglo sestaviti, če so združijo vse republikanske stranke pod vodstvom enega prejšnjih ministerskih predsednikov. — Listi poročajo, da se bo Grevy zopet posvetoval zFreyeinetom.
Carigrad, 23. maja. Angleško-turška pogodba glede Egipta jo bila včeraj podpisana.
Danski misijon.
Znano je našim bralcem, da se je gorečim misijonarjem novo širno polje odprlo — na Danskem. Še pred kakimi 40 ali 50 leti je bilo luteranstvo tam tako vkoreninjeno, da je bila smrtna kazen zažugana prestopu vkatoliškocerkev. In dandanes? Najbrž je ravno Dansko, ki se bode prvo in skupno povrnilo v katoliško cerkev.
V	glavnem mestu Kopenhagen-u ni druge cerkve katoliške, kakor mala kapelica v palači avstrijskega poslanca; a še v to se pride le po ovinkih, ker treba je še le vrat iskati.
V	malo letih je število katoličanov brez cerkve narastlo do 3000. Milovaje nam je prečast. gosp. misijonar, dr. Ferus, ki še med nami biva, pripovedoval, kako mnogokrat se pripelja najodličnejša gospoda do katoliške kapelice, a ker je prenapolnjena, mora se vrniti. „Naj bi prostorno cerkev imeli", pravi g. misijonar, „upamo prav v kratkem času tisoče in tisoče zmotene čede katoliški cerkvi pridobiti."
Zato ga je prefekt (predstojnik danskega misi-jona s škofovo oblastjo) poslal, rekoč: „Pojdite v božjem imenu po svetu do dobrotnikov sv. misi-jonov; morda se Vam posreči dobrotnih milodarov dobiti, da bi zamogli tu v glavnem mestu tudi glavno cerkev za danski misijon postaviti ter tako čedo Kristusovo pomnožiti I Pripovedujte katoličanom, kar iz lastne skušnje veste, kako lačno ljudstvo hrepeni po resnici: kako je žetev velika, a delavcev malo. Znabiti se dobrotniki nimajo nikjer večjega sadu nadejati, kakor ravno tu na severnem Danskem."
Za danes le dostavljamo — znabiti drugikrat kaj več — da nam je misijonar kazal pismo od prefekta, v kterem mu naznanja veselo novico, da bode v Binkoštih le v Kopenhagen-u birmal blizo 60 odraščenih, ki so v katoliško cerkev prestopili, po drugem Danskem pa še mnogo več. In to ne izmed priprostega ali nizkega ljudstva, ampak spreobrnjenci so pravoslovci, plemenitaži in drugi od-ličnjaki. V istem listu mu sporoča, da je danski ustanovni prošt (se ve, protestantovski) v Kodanji Kofved-IIansen izdal novo brošurico, v kteri dokazuje vso praznoto luteranstva ter pravi, da za verne protestante ni nobeno druge rešitve, kakor prestop v katoliško cerkev. Njegov lastni prestop, dostavlja prefekt, je le še vprašanje časa.
Ko objavljamo nekaj darov za „Danski misijon", priporočamo prav toplo vsem vnetim dobrotnikom in podpiralcem sv. misijonov — „Danski misijon".
Darovali so:
Č. gosp. župnik v Štangi.......1 gl. — kr.
C. gosp. Jos. Erker, stolni vikar.....2 „ — „
č. g. Matija Jeriha, spovednik v Škofji Loki . 10 „ — „ PreJ. gosp. Peter Urli, prošt v Novem mesto 3 „ — „
Neimenovan ...........2„ — .,
Neimenovan ...........2 „ — „
Donesek sv. leta.......... 300 „ — „
Preč. gosp. Jurij Jan, dekan in čast. kanonik
v Dolini...........10 „ — „
Č. g. Jos. Jeric..............5 „ — „
Sp. Marija Blažora, posestn. v Cerknici ... 2 „ — ,. Č. g. Ant. Nemec, kapi. v Trebnjem ... 1 „ — „ Blgr. gosp. Pr. K., učitelj v B......5 »1 »>
VremeiiHko »poročilo.
»f čas Stanje	Si.
5
---Veter Vreme ič g
niia7nv«.nia »"»komor« toplomer«
opazovanja v mm p0 Collyu	a *
7. u. zjut.l 73U-48 +110 1	si. zap. "deTTasno ,.,„
22.2. u. pop. 730-48 +14 2	„ „ j™
9.u. zvoo. 731-41 + 82	„ oblačno doz
V nedeljo dopoludno dol. jasno, popoludno oblačno in mrzlo, ponoči dož. Srednja temperatura 111° C. za 4 2" pod normalom.
i$i«BHs®,jjHks» bora«,
(Telegrarično poriuilo.l 23. maja.
Papirna rem* o% po IOU gl. (s 16% davka)	81	gl. 10 kr
Sreberna . 5% ., 10U ., (s 18% davka)	82	05 „
4'fc avstr. zlata roma. davita (jioku	1 2	40 „
Papirna renta, davka prosta	96	90 „
Akcije avstr.-ogerske bank*	8^1	— „
Kreditne akoije	281	„ 40 „
London.......127	„ 15 „
Srebro.......—	„ — „
Francoski napoleond......10	„ 08'/» „
Ces. cekini.......5	„ 98 „
Nemške marke .	62	„ 37>/a „
Tržne cene
dno 21. maja t. I.
gl-	kr.	gl-	kr.
Pšenica, hktl. ... 7	81 Špeli povojen, kgr. .	—	00
Rož, „	...	4	87 Surovo maslo, „ .	—	95
Ječmen, „	... 4	55 Jajeo, jedno „ .	—	2
Oves, „	...	3	09 Mleko, liter....	—	8
Ajda, „	...	4	39 Govejo meso, kgr. .	—	04
Proso, „	...	4	39 Telečjo „ ., .	—	52
Koruza, „	...	5	20 Svinjsko „ „ .	—	00
Krompir, „	...	2	50 Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, „	...	12	— Pišanec.....—	50
Grah, „	...	13	- Golob .....-	20
Fižol, „	...	11	- Seno, 100 kgr. . .	2	70
Maslo,	kgr. .	1	05 Slama, „ „ . .	2	07
Mast,	„ .	—	04 Drva trda, 4 □ mtr.	0	10
Špeli svež,	„	—00 „ mehka, „ „	4	—j
Izvožno marčno pivo
•v Hteldeiiicali	(21)
dobiva so v pivovarni Janeza Pcrlesa v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenice z D/10 L. n n	„	n n '/lo L.
Dobra, stara, bela
prodaja po ceni oskrbništvo grajščine Pleterjc na Dolenjskem. — Tudi se ondi proda nekaj dobrega <5"W:fi	(2)
rešila me je od nopopisljivih muk, koje sem trpel vsled želodčeve obolelosti veliko let; vsa umetnost in veda zdravništva obupala je nad menoj in gotovo bil bi že danes pokopan, ko bi ne našel rešilne roke v tem neprecenljivem sredstvu, ki me jo rešilo pogubno bolezni. H. Hermanu, delovodja v Tržaškem arzenalu.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkili po 12 steklenic za 1 gld. 30 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Piccoli-jevi lekarni „pri angolju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v lii z z i o li-jovi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(10)

• »
P
M. DRENIK
poprej v Židovski ulici
I B ■ .= »	j«
v hišo »Matice Slovenske" v „Zvezdi" Kongresni trg št. 7.
Bogata zaloga ženskih ročnih del, vsake vrste volne, sukanca in raznih snovi za
vezanje. Harlandska preja itd. Za obilne naročila priporoča se najuljudneje
(i)
M. DretiIk.