RAZGLAS
ob začetku francoske invazije 1860
Ne bomo pustili, da bi podgane in krokarji umazali našo pot1, osvetljeno od sonca in lune. Ne bomo pustili, da bi psi in kozli onečedili naše reke in gore, sijoče v njihovi sveti gloriji.
Imeli smo svoje kralje in dede,
možje in žene so živeli v miru,
nravni red je vladal v veselje vseh nas. v   naši deželi, kjer so živeli naši očetje, so bili naši domovi mirni in lepe naše šege in naši običaji.
Zdaj  pa prihajajo oni, divji in okrutni,
sejoč vsepovsod žalost in uničenje.
Kadarkoli se ozremo na palico gorečega kadila,
ali si nalijemo skodelico čaja, ali vržemo pogled na košček zemlje ali studenec ali rastlino, se nam trga srce od bridkosti.
Gorje, njihove puške,
bruhajoče ogenj iz dvocevk,
prinašajo s seboj to divjaško
pustošenje —
njihova trikolora je zastava barbarstva.
451