Poštnina plačana v gotovini.
9ö.	V Ljubljani, dne 20. avgusta 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvatov
URADNI
in Slovencev.
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vsebina: Uredba o delavskih zbornicah. — Naredba o kupovanju in prodajanju efektivnega zlata in zlatega denarja. — Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo: Izkaz o stanju
živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 13 avgusta 1921. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev.
257.
V imena Njegovega Veličanstva
Petx»a. I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
Aleksander»,
prestolonaslednik,
na predlog Našega ministra za socialno politiko in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in odrejamo
Uredbo o delavskih zbornicah*
Člen 1.
Kot interesna predstavništva delavcev in nameščencev v pokrajinah izvnn meje prejšnje kraljevine Srbije se ustanavljajo delavske zbornice, in sicer:
1.	) za Hrvatsko in Slavonijo s sedežem v Zagrebu:
2.	) za Slovenijo s sedežem v Ljubljani;
3.	) za Bosno in Hercegovino s sedežem v Sarajevu;
4.	) za Dalmacijo s sedežem v Splitu;
5.	) za Vojvodino s sedežem v Novem Sadu.
Za delavca ali nameščenca v zmislu te uredbe je smatrati vsakogar brez razlike spola, ki daje ua temelju delovnega, službenega ali učnega razmerja svojo umstveno ali telesno moč v najem, razen oseb, katerih poklic je javnopravnega značaja.
Minister za socialno politiko sme po administrativni porazdelitvi države izpremeniti območje posameznih delavskih zbornic.
Člen 2.
V področje delavskih zbornic spada zaščita vseh ekonomskih, socialnih in kulturnih interesov delavcev in nameščencev; zlasti pa delavske zbornice:
1.	) oddajajo poročila, mnenja in podajajo predloge zakonodajstvu in vladi o ureditvi delovnega razmerja, delavske zaščite, delavskega zavarovanja, delovnega trga, o skrbstvu za stanovanja, o stvareh narodnega zdravja, prehrane, prosvete in o vseh vprašanjih narodnega pridobivanja;
2.	) oddajajo mnenja o zakonskih načrtih in dragih predpisih, s katerimi se urejajo predmeti, omenjeni v točki 1.;
3.	) oddajajo mnenja pri ustanavljanju in organizaciji javnih zavodov in naprav za pospeševanje obrta, industrije, trgovine, prometa, rudarstva in kmetijstva, kolikor se tičejo interesov delavcev in nameščencev;
4.	) sodelujejo pri posredovanju za sklepanje kolektivnih pogodb in pri sporih, ki nastajajo iz delovnega razmerja med delavci (nameščenci) in delodajalci, na zahtevo prizadetih strank ali državnega upravnega oblastva;
5.	) vodijo statistiko in zbirajo podatke o predmetih, ki se tičejo delavcev in nameščencev;
6.	) zbirajo in hranijo delovne pogodbe, ki se sklepajo v njih območju;
7.	) vodijo razvidnost o delavskih strokovnih udraženjih;
8.	) direktno posredujejo in intervenirajo pri vseh
državnih oblastvih, napravah in delodajalcih, kadarkoli to zahtevajo interesi delavcev in nameščencev; —--------	I
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 157, izdanih dne 18ega julija 1921.
9.) ustanavljajo in organizirajo iz lastnih sredstev in iz lastne iniciative naprave za pospeševanje ekonomskega, socialnega in kulturnega položaja delavcev in nameščencev.
Člen 3-
Delavske zbornice so pravne osebe ter smejo na svoje ime nabavljati pravice lastnine in nepremičnine, kolikor so jim potrebne, kakor tudi prevzemati obveznosti, tožiti in biti tožene. Zbornice jamčijo za svoje obveznosti samo s svojo imovino.
Delavske zbornice so samostojna samoupravna telesa, ki se upravljajo in izvršujejo svoje naloge po določilih te uredbe in svojega Statuta, ter so peni nadzorom ministrstva za socialno politiko po poverjeništvih za socialno skrbstvo, kjer so taka ustanovljena.
Člen 4.
I 'riavske zbornice morajo vsem državnim in avtonomnim oblastveni v mejah svojega področja dajati pojasnila in mnenja ter neposredno dopisujejo z njimi.
Ministrstvo daje vse zakonske načrte, s katerimi se urejajo vprašanja, omenjena v točki 1. člena 2., v izjavo delavskim zbornicam, preden se predlože zakonodajnemu telesu, istotako pa tudi naredbe in uredbe istega značaja.
Državna in občinska oblastva, vse korporacije in družbe, potem obrtna, industrijska, trgovska, kreditna, prometna, rudarska in kmetijska podjetja, trgovske, obrtniške in industrijske in druge zbornice, delavske organizacije in delavska udruženja morajo delavski zbornici na zahtevo dajati vsa strokovna pojasnila, ki so ji potrebna.
Člen 5.
Vsaka delavska zbornica sestoji iz 40 do 60 članov, ki morajo pripadati raznim pridobitnim strokam, v vsaki zbornici pa morajo biti poleg delavcev zastopani tudi nameščenci raznih strok. Teh 40 do 60 članov zastopa skupščino (plenum) delavske zbornice. — Število članov posameznih zbornic določi zbornica s štatutom.
Člen 6.
člane delavske zbornice volijo vsi delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so dovršili 18. leto in ki so zavezani zavarovanju zoper bolezen ali nezgode.
Nosilci bolniškega zavarovanja (okrajne in sre-ske, podjetniške in zadružno blagajne za zavarovanje delavcev, bratovske sldadnice in društvene blagajne itd.) dajo delavskim zbornicam na razpolago popis vseh onih oseb, ki so zavezane zavarovanju.
Oni delavci, ki niso zavezani zavarovanju, mo rajo tudi biti zastopani v zbornici. Način zastopstva predpišejo zbornice s svojim štatutom.
Glasuje se z listki, tajno po proporčnem sistemu. Hkrati s člani se mora voliti enako število nam es.-nikov.
Volilni red in postopek predpišejo zbornice s svojim štatutom.
Člen 7.
Za člana delavske zbornice sme biti izvoljen brez razlike spola samo oni, ki ima aktivno pravico glasovanja in ki je:
a)	državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
ter uživa državljanske pravice;
b)	ki je dovršil 21. leto;
c)	ki je najmanj leto dni stalno in neprestano nastanjen v območju dotične delavske zbornice.
Člani delavske zbornice opravljajo svojo dolžnost brezplačno, vendar pa se odškodujejo za izgubljeno dnevno mezdo. Člani, ki stanujejo izvun njenega sedeža, imajo tudi pravico do povračila potnih stroškov. O količini odškodnin odloča skupščina zbornice v mejah svojega proračuna.
Člen 8.
Koliko časa traja mandat zborničnih članov, se določi s štatutom zbornice.
Mandat članov prestane pred določenim rokom:
a)	s smrtjo;
b)	s prostovoljno odpovedjo;
c)	s prestankom zaposlenosti, ako traja prestanek nad šest mesecev;
č) z izgubo državljanskih pravic;
d)	s sklepom skupščine v zmislu člena 11.
Na izpraznjeno mesto stopi namestnik po vrsti volitve.
Člen 9.
Organi delavske zbornice so:
1.	) skupščina (plenum);
2.	) izvrševalni odbor;	,
3.	) predsednik.
Člen 10.
Skupščino delavske zbornice tvorijo vsi njeni člani.
\ njeno področje spada zlasti to-le: Skupščina
a)	voli predsednika in predstavnike strok;
b)	sestavlja in izpreminja statut in poslovnik;
c)	voli zborničnega tajnika, postavlja in odpušča potrebno zbornično uradno osebje ter določa njegove prejemke;
č) odobruje letni proračun;
d)	preizkuša in odobruje zaključni letni račun hi letno poročilo;
e)	sklepa o mnenjih in predlogih, ki jih podaja zbornica v svojem področju;
f)	voli izmed sebe posebne odbore za proučevanje posameznih vprašanj.
Člen 11.
\si člani se morajo vestno udeleževati sej ter zadoščati nalogam, katere jim poverja skupščina ali predsednik v mejah svojega področja. Člana, ki bi trikrat neopravičeno ne prišel na seje skupščine ali izvršilnega odbora ali bi se sicer težko pregrešil zoper svoje dolžnosti, sme skupščina razrešiti članstva.
Zoper ta sklep je dovoljen priziv na ministrstvo za socialno politiko v 14 dneh po pristojnem poverjeništvu, kjer so taka ustanovljena.
Člen 12.
Skupščina delavske zbornice rešuje predmete, ki spadajo v njeno področje, v skupščinskih sejah. Skupščinske seje se vrše po potrebi.
Seje sklicuje pismeno z označbo dnevnega reda zbornični predsednik iz svojega nagiba, odnosno na zahtevo polovice članov, ter jim obenem predseduje.
Na podstavi skupščinskega sklepa se smejo v seji obravnavati tudi predmeti, ki niso postavljeni na dnevni red. O vsaki seji se mora voditi točen zapisnik. V ta zapisnik je treba vpisati imena prisotnih članov, potek seje, posamezna glasovanja in sklepe. Zapisnik podpisujeta predsednik in zapisnikar, ki je za to določen. Vsak član je upravičen zahtevati, da se mu njegovo mnenje, ki ga je izrazil v seji, uvrsti v zapisnik ali da se zapisniku priloži pismeno (separatni votum).
Zbornične razprave so praviloma javne. Od tega so izvzeta posvetovanja o takih zadevah, za katere zahteva večina prisotnih članov tajno sejo.
O stvareh, ki obremenjajo zbornični proračun, se sme sklepati samo v javni seji.
Zbormce morajo o skupščinskih sejali obveščati pristojno nadzorno oblastvo, ki sme k tem sejam pošiljati svojega zastopnika.
Člen 13.
Da je sklep veljaven, mora biti prisotnih nad polovico vseh članov. Ako k prvi seji ne pride zadostno število članov, se sme čez tri dni vršiti druga seja s toliko člani, kolikor jih je prisotnih. O tem j- troha takoj obvestiti vse člane, ki niso prišli k prvi seji. na sedežu zbornice pismeno, zunanje člane pa brzojavno.
Sklepa se z večino glasov. Pri vsakem glasovanju glasuje tudi predsednik.
Ob enakosti glasov se smatra predlog za odklo-
Člen 14.
Delavska zbornica izvoli v svoji prvi seji izmed sebe s tajnim glasovanjem in z absolutno večino glasov obenem s predsednikom tudi predstavnike strok. Predstavniki strok tvorijo s predsednikom vred izvrševalni odbor delavske zbornice. Predstavniki ne sodelujejo pri administraciji sami, nego samo nadzirajo posle, ki se tičejo njih stroke, dajo iniciativo in svete predsedniku in tajniku. Nameščenci morajo istotako imeti vsaj enega predstavnika. Število predstavnikov določijo zbornice s statutom, ne sme pa biti večje nego deset.
Izvrševalni odbor rešuje predmete, ki spadajo v njegovo področje, v skupnih sejah, odnosno po predsedniku.
Seje izvrševalnega odbora so redne in izredne. Redne seje morajo biti najmanj enkrat na mesec, izredne pa po potrebi ali na zahtevo polovice članov. Seje sklicuje predsednik, ki jim obenem predseduje.
Da je sklep veljaven, mora biti prisotnih več n<-‘go polovica članov. Ako se prva seja ne more vršiti zaradi premajhnega števila članov, se sme čez dva dni sklicati in vršiti druga seja ne glede na prisotne število članov. V tem primeru je treba to okolnost v vabilu izrečno naglasiti.
Sklepa s.; z nrdpolovično večino glasov. Pri vsakem glasovanju glasuje tudi predsednik. Ob enakosti glasov se smatra predlog za odklonjenega.
Člen 15.
V področje izvrševalnega odbora spada to le: Iz-vrševalni odbor
a)	sestavlja predloge in poročila za skupščino;
b)	sestavlja predlog o namestitvi zborničnega tajnika, blagajnika in pisarniškega osebja; nadzira poslovanje pisarniškega osebja; pregleduje poslovne knjige in nadzira blagajniško poslovanje;
c)	določa člane, ki naj sodelujejo pri reševanju sporov in pri sklepanju kolektivnih pogodb, voli člane, ki zastopajo zbornico na anketah;
č) oddaja mnenja o predmetih manjše važnosti, kolikor ni to pridržano skupščini;
d)	vodi in rešuje vse tekoče posle večje važnosti;
e)	izvršuje sklepe skupščine; in
f)	opravlja vse one posle, ki niso posebe odkazani v pristojnost skupščine.
Člen 16.
Predsednik zbornice je njen zakoniti predsüwnik. V njegovo področje spada to-le: Predsednik
a)	določa predmete posvetovanja in dnevni red sejam skupščine in izvrševalnega odbora;
b)	vodi seje skupščine in izvrševalnega odbora te>-jim predseduje, izvršuje disciplinarno oblast med sejo; podeljuje in odvzema besedo govornikom, prekinja, odnosno razpušča seje, ako se mu zdi potrebno;
c)	daje navodila zborničnemu tajniku ter nadzira njegovo poslovanje;
č) izvršuje disciplinarno oblast zoper zbornično osebje;
d)	izvršuje sklepe skupščine in izvrševalnega odbora ter je odgovoren za izvrševanje teh sklepov; ako se mu zdi, da ne more prevzeti odgovornosti za izvršitev izvestnega sklepa, mora stvar predložiti v novo posvetovanje. Ako se drugič sklene isto, predloži sklep izvrševalnega odbora skupščini, sklep skupščine pa pristojnemu oblastvu.
Predsednik podpisuje odpravke, ki jih izdaja zbornica, in sicer s sopodpisom tajnikovim. Kadarkoli je zbornični predsednik zadržan ali odsoten, ga nadomešča najstarejši, predstavnik.
Ako se predsedniško ali predstavniško mesto iz prazni, izvoli skupščina novega predsednika ali predstavnika za preostalo trajanje zbornične periode.
Ako bi bil predsednik iz važnih razlogov (bolezen, odsotnost ali podobno) dalje časa zadržan predsedovati skupščinskim sejam, izvoli zbornica izmed sebe začasnega predsednika za čas, dokler trajajo zapreke.
Člen 17.
Delavska zbornica izvoli na podstavi razpisanega natečaja izvun kroga svojih članov stalnega tajnika s plačo. Za tajnika se sme izvoliti samo oni, ki ima pravniško kvalifikacijo in ki je poleg tega vešč vsem strokam socialne politike.
Izvolitev za tajnika je zavezana potrditvi ministra za socialno politiko. Tajnik se ne sme ne na svoj ne na tuj račun baviti s trgovino in obrtom.
Zbornični tajnik opravlja vse zbornične koncept-ne in pisarniške posle po nalogu predsednikovem in ob njegovem nadzoru.
Zbornični tajnik ima pravico prisostvovati vsem sejam; vrhu tega mu gre posvetovalen glas v vseh stvareh, ki so na dnevnem redu. V sejah poroča o vprašanjih dnevnega reda, daje zahtevana pojasnila ter skrbi za izvrševanje skupščinskih sklepov; tajnik je predstojnik skupne upravne službe (administracije delavske zbornice).
Plačo zborničnega tajnika določa zbornica v mejah svojega proračuna po pogojih natečaja. Ako stopi zbornični tajnik v državno službo, se mu leta, ki jih je prebil kot zbornični tajnik, vštejejo v leta državne službe.
Člen 18.
Podrobna določila o upravljanju zbornice predpiše njen Statut. V tem statutu morajo biti obsežena poročila:
1.	) o volilnem postopku pri volitvi zborničnih članov in njih namestnikov;
2.	) o pravicah in dolžnostih predsednikovih, predstavnikov strok in zborničnega osebja;
3.	) o načinu, kako je voliti predsednika in predstavnike, o razpravljanju in glasovanju v sejah;
4.	) o načinu, kako je izpremeniti statut;
5.	) o zastopstvu onih delavskih kategorij v zbornici, ki so omenjene v členu 6., odstavku 5.;
6.	) o sestavljanju in odobravanju letnega proračuna in zaključnega računa;
7.	) o sestavi in delovanju izvrševalnega odbora in o dolžnostih, ki jih imajo predstavniki strok;
8.	) o nabavljanju denarnih sredstev za pokrivanje zborničnih izdatkov (člen 22.).
Načrt statuta in njegove izpremembe mora sprejeti zbornična skupščina, v veljavo pa stopi, ko ga odobri ministrstvo za socialno politiko.
Člen 19.
Razen štatuta sme delavska zbornica sestaviti poslovnik, ki obseza določila o notranjem poslovanju skupščine, izvrševalnega odbora in o imenovanju zborničnega predsednika, tajnika in pomožnega osebja.
Člen 20.
Skupščina delavske „zbornice sme izmed sebe voliti posebne odbore. Dolžnost teh odborov je, proučevati predmete, ki so* postavljeni na dnevni red seje ali so vredni posebne pozornosti, da poročajo v skupščini in podado predlog.
Člen 21.
Za pokrivanje svojih stroškov razpisuje zbornica po sklepu skupščine in z odobritvijo ministrstva za socialno politiko doklado na osebe, omenjene v členu 6., odstavku 1.
Ta doklada ne sme presezati 0-5 % zaslužka (mezde), ki služi za temelj pobiranju prispevkov za bolniško zavarovanje. Doklado pobirajo nosilci delavskega zavarovanja hkrati s prispevki za zavarovanje po delodajalcih.
Ža pobiranje prispevkov kakor tudi za sodelovanje pri volitvah plačujejo zbornice blagajnam primerno odškodnino.
Za pokrivanje stroškov in za uspešnejše izvrševanje svoje naloge dobivajo zbornice od države stalno letno subvencijo.
Člen 22.
Izvrševalni odbor vsake delavske zbornice mora za vsako leto sestaviti proračun o razhodkih in dohodkih ter ga predložiti skupščini zbornice v odobritev.
Proračun, sprejet po skupščini, se po pristojnem poverjeništvu za socialno skrbstvo, kjer so taka
ustanovljena, predloži ministrstvu za socialno politiko v odobritev.
Člen 23.
Delavska zbornica mora, voditi točen izkaz o prejemkih in izdatkih. Najkesneje 14 dni po koncu državnega proračunskega leta mora izvrševalni odbor sestaviti zaključni račun ter ga predložiti skupščini v pregled in odobritev'.
Zaključni račun, odobren po skupščini, mora zbornica obenem z letnim poročilom o poslovanju l>o pristojnem poverjeništvu za socialno skrbstvo predložiti ministrstvu za socialno politiko.
Zaključni račun, odobren po ministrstvu, mora zbornica razglasiti v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» in v časopisih, ki jih posebe določi za to.
Člen 24.
Denarno poslovanje, prejemanje dohodkov, izvrševanje izplačil in vodstvo tekočih računov opravlja zbornični tajnik ob nadzoru predsednikovem in na podstavi sklepov skupščine v- mejah odobrenih proračunov.
Člen 25.
Ministrstvo za socialno politiko sme po zaslišanju pristojnega poverjeništva za socialno skrbstvo odrediti razpust delavske zbornice, odnosno razrešiti dolžnosti zborničnega predsednika, in sicer:
a)	ako se skupščina zbornice, predsednik ali izvrševalni odbor težko pregreši zoper določila te
uredbe, štatuta ali poslovnika;
b)	ako izstopita ali izgubita članstvo dve tretjini
zborničnih članov.
Če se razreši dolžnosti zbornični predsednik, ali če se razpusti izvrševalni odbor, se mora najkesneje v enem mesecu sklicati skupščina zbornice na volitev novega predsednika ali izvrševalnega odbora. Če se razpusti zbornična skupščina, se morajo razpisati nove volitve tako, da se nova skupščina lahko sestane najkesneje v treh mesecih od dne razpusta.
Člen 26.
Dokler se ne izvedejo volitve za delavske zbornice, se za samo uporabo teh volitev in za izdelavo prvega zborničnega štatuta postavljajo začasne delavske zbornice na sedežih in za območja, označena v členu 2.
člane te zbornice imenuje minister za socialno politiko na predlog organizacije delavcev in nameščencev dotične pokrajine in po zaslišanju pristojnega poverjeništva za socialno skrbstvo, kjer so taka, ustanovljena.
Ministrstvo za socialno politiko pozove takoj po imenovanju člane delavske zbornice, ki konstituirajo zbornico ter prične poslovati. Ta zbornica mora v prvi vrsti izdelati statut in pravilnik zbornice ter ukreniti priprave za volitev definitivne delavske zbornice. Začasna zbornica izvoli začasno vse svoje organe, določene po tej uredbi.
Začasne delavske zbornice opravljajo razen tega vse posle, ki so po tej uredbi odkazani področju delavskih zbornic.
Začasne zbornice ne razpisujejo doklade po členu 21., nego pokrivajo svoje stroške iz državne subvencije.
Člen 27.
V	pokrajinah, kjer so poverjeništva za socialno skrbstvo, izvršuje ministrstvo nadzorno oblast nad zbornicami po teh poverjeništvih.
Zbornice morajo vse svoje predloge, poročila in prošnje, naslovljene na ministrstvo, predlagati po poverjeništvu. Skupščine zbornice se morajo pravočasno prijavljati poverjeništvu, ki sme na te skupščine pošiljati svojega delegata.
Kjer takih poverjeništev ni, odredi minister za socialno politiko oblastvo, ki naj nadzira zbornico.
Člen 28.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi, in s tem dnem prestanejo veljati vsi zakonski predpisi, ki nasprotujejo tej uredbi.
S to uredbo se ne izpreminjajo določila obrtnega zakona z dne 29. junija 1910., ki se tičejo delavske zbornice za kraljevino Srbijo.
Člen 29.
Izvrševanje te uredbe se poverja ministrstvu za socialno politiko.
V	Beogradu, dne 21.maja 1921.
Aleksander s. r.
Minister za socialno politiko:
dr. V. Kukovec s. r.
Naredbe osrednje vlade.
258.
Naredba
o kupovanja in prodajanja efektivnoga zlata in zlatega denarja.*
Ker je dejstvo, da se na ozemlju naše države ne izvršujejo nobena plačila v efektivnem zlatem denarju, ker je v poslednjih dveh mesecih vrednost efektivnega zlatnika na domačih tržiščih naglo poskočila, tako da je od dne 1. junija t. k, ko je bil njegov kurz na beograjski borzi 109-50, dne 30. julija 1.1. dosegel višino 149-70, kar je vsekakor posledica brezvestne spekulacije, ki iznaša efektivno zlato na razne nedopustne tihotapske načine iz države navzlic moji naredbi I br. 8241 z dne 21. julija t. 1.,** s katero jo kar najstrože prepovedano iznašati efektivno zlato iz kraljevine Srbov, Hrvatov hi Slovencev; ker se na ta način pnovzroča padanje kronsko-dinarske vrednosti in s tem čimdalje večja draginja vseh življonskih potrebščin — odrejam na podstavi pooblastila, ki mi ga je dal ministrski svet z ukazom z dne 21. julija t. 1., in uredbe
o.	pobijanju draginje živi jenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 20. julija t. 1.:***
Izza, dne, ko se razglasi ta moja naredba v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca», morajo vse banke, bančne in menjalniške poslovalnice kakor tudi vse one osebe na ozemlju naše države, ki se bavijo s kupovanjem in prodajanjem valut, voditi knjigo, potrjeno po pristojnem sodišču, v katero vpisujejo:
1.	) ime, priimek in stanovališče onega, od katerega se je kupila in kateremu se je prodala tudi najmanjša količina efektivnega zlata in zlatega denarja;
2.	) kurz, po katerem se je prodala ali kupila vsaka količina efektivnega zlata in zlatega denarja;
3.	) ali se je sklep izvršil na borzi in katerega dne ali re.
Bankam, bančnim in menjalniškim poslovalnicam kakor tudi vsem drugim osebam, ki se bavijo 's kupovanjem in prodajanjem efektivnega, zlata in zlatega denarja, prepovedujem prodajati zlato in zlati denar državljanom inozemskih držav.
Istotako mora, vsak kupec efektivnega zlata in zlatega denarja na, zahtevo organa, ministrstva za finance pokazati, za, kaj je uporabil kupljeno zlato in zlati denar, ali če tega ne, količino kupljenega zlata, ki jo mora imeti v posesti.
Vsako nasprotno postopanje se kaznuje kar najstrože z zasego efektivnega zlata in zlatega denarja kakor tudi v denarju do 200.000 (d v e s t o t i s o 5) dinarjev v zmislu členov 14. in 19. uredbe o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije.
Upravama borze v Beogradu in Zagrebu naročam, da morata generalnemu inspektoratu ministrstva za finance redno pošiljati poročila o izvršenih sklepih nakupa ali prodaje efektivnega zlatega denarja, iz katerih se more jasno videti, kdo je kupec, kdo prodajalec kakšne količine in po kakšnem kurzu.
Organi generalnega inspektorata ministrstva za finance, kakor tudi mojih delegacij, ki jih bom imenoval, so pooblaščeni izvrševati kontrolo vseh bank, bančnih in menjalniških poslovalnic in oseb, ki se bavijo s kupovanjem in prodajanjem efektivnega zlata in zlatega denarja, zaradi kontroliranja knjig in celokupne trgovine z zlatom.
Generalni inšpektorat kontrolira kar najstrože izvrševanje te moje naredbe, ker zahtevajo to splošni interesi države in posameznikov.
V Beogradu, dne 12.avgusta 1921.;
I br. 8853.	t
Minister za finance:
dr. Kosta Kumanudi s. r.
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 180, izdanih dne 15ega avgusta 1921.
** Uradni list pod št. 248.
*** Uradni list pod št, 253.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
Št. 3000. vet.
Uku o stanja živalskih kužnih bolezni v Sloveniji s dne 13. avgnsta 1921.
Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znaci Število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Obstoje:
Vranični prisad.
Kočevje: Dolenja vas 1:1. Murska Sobota: Dolnja Lendava, 2:8.
Šuštave c.
Brežice: Veternik 1:1.
Mohurčasti izpuščaj pri plemenskih konjih.
Ptuj: Obrež 1:1, Središče 1:1.
Garje konj.
Kočevje: Ribnica 1:1. Krško: Št. Jernej 1:1. Litija: Stehanja vas 1:1, Veliki Gaber 1:1. Ljubljana okolica: Vrhnika 1:1. Ptuj: Breg 1:1, Trnovec 1:1.
Garje ovac.
Celje, politična ekspozitura Mozirje: Luče 3:12, Solčava 2:8. Siovenjgradec: Šmartno ob Paki 2:2.
Steklina.
Celje: Jurki oster 1:1. Ljutomer: Zgornja Radgona 1:1. Ptuj: Rogatec 1:1.
Svinjska kuga.
Brežice: Veliki Obrež 1:2. Črnomelj: Semič 1:2. Konjice: Konjice 1:1. Krško: Bučka 1:1, Kostanjevica 1:1, Raiča 1:6, Št. Jernej 1:1. Ljubljana okolica: Log 1:1, Račna 1:4. Litija: Leskovec J: 1, Zagorica 1: 5. Ljutomer: Radenci 1:1. Maribor: Sv. Trojica v Slovenskih goricah 1:3, Spodnji Porčič 1:3. Murska Sobota: Čentiba 1:3, Petanjci 1:1. Novo mesto: Žužemberk 2: 2. Ptuj: Gajovci 1:2. Ljubljana mesto 1. Ptuj mesto 1:1.
Svinjska rdečica.
Kočevje: Sv. Gregor 1:1, Turjak 1:1. Konjice: Konjice 1:1. Krško: Št. Jernej 1:1. Ljubljana okolica: Brezovica 1:1, Medvode 1:1, Vrhnika 1:1. Logatec: Gorenji Logatec 2:2. Ptuj: Jurovci 1:2, Levanjci 1:1. Radovljica: Ljubno 1:1, Lese 1:1.
Perutninska kolera.
Murska Sobota: Gorenji Petrovci 1:5, Moščanci 1:1, Pečarovci 1:6.
Tuberkuloza govedi.
Murska Sobota: Mačkovci 1:1.
Prestale so:
Vranični prisad.
Črnomelj: Božakovo 1:1, Tanča gora 2:2.
Mehurčasti izpuščaj pri plemenskih konjih.
Brežice: Sv. Peter pod Sv. gorami 1:1. Konjice: Žiče 2:2.
Svinjska rdečica.
Ljubljana okolica: Grosuplje 1:1. Ljutomer:
Mala Nedelja 1:2, Stara cesta 1:3, Vučja vas 1:2. Ptuj: Breg 1:2.
V Ljubljani, dne 13.avgusta 1921.
Pokrajinska uprava.
Oddelek za kmetijstvo.
Po naročilu pokrajinskega namestnika, in v zastopstvu vladnega svetnika:
Turk s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 17.922.	1328
Razglas.
V zmislu razpisa pokrajinske uprave za Slove-» nijo, oddelka za notranje zadeve, z dne 12. avgusta
1921.,	št. 22.778, se daje s tem javno na znanje, da so za mandate onih občinskih odbornikov in njih namestnikov, ki so bili izvoljeni na podstavi komunističnih kandidatnih list in katerih mandati so razveljavljeni na, podstavi člena 18. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 2. avgusta
1921.,	na podstavi uredbe o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji z dne 15. maja 1920., št. 245 Ur. 1., odnosno z dne 17. februarja 1921.. št. 59 Ur. L, izvrši
dopolnilna volitev odbornikov in namestnikov občinskega odbora mestne občine ljubljanske
v torek dne 20. septembra 1921. Začetek volitev je ob 8. uri; oddajanje glasov se sklene ob 17. uri.
Izvoliti je v občinski odbor šest odbornikov in šest namestnikov.
Volišča so ta-le:
L: Šolski okraj — v Mestnem domu;
II.	: Šentjakobski okraj od črke A do N — v
šentjakobski šoli, na levi;
III.	: Šentjakobski oleraj od črke O do Ž — v šent-
jakobski šoli, na desni;
IV.	: Krakovo in Timovo — v šoli na Cojzovem
grabnu;
V.: Dvorski okraj, zapadni del, in sicer od trnovskega volišča vzhodno do črte: Dvorni trg, Vegova, HOšerjeva in Simon-Gregorčičeva ulica — v državni obrtni šoli;
VI.: Dvorski okraj, vzhodni del, hi sicer od prej navedene črte do Prešernove ulice in Aleksandrove ceste — v državni realki;
VIL: Kolizejski okraj z Dunajsko cesto in Janez-Trdinovo ulico — vi. državni gimnaziji;
VIII.: Kolodvorski oleraj, zapadni dol do Resljeve ceste -— v justični palači (sodna dvorana št. 79, 1. nadstropje);
IX.: Kolodvorski okraj, vzhodni del od Resljeve do Ahacljeve ceste, in sicer od črke A do L
—	na ženskem učiteljišču;
X.: Kolodvorski okraj, vzhodni del od Resljeve do Ahacljeve ceste, in sicer od črke M do Ž
—	v šoli na Ledini;
XI.: Vodmatski okraj z Akacijevo in Sv. Martina cesto — v mestni ubožnici v Japljevi ulici;
XII.	: predkraji, in sicer Ilovica, Črna vas, Haupt-
manca, Ižanska cesta,, Dolenjska cesta in
Hradeckega, vas — na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti;
XIII.	: Spodnja šiška, in sicer od črke A do L — v
šišenski deški ljudski šoli, na desni;
XIV.	: Spodnja šiška, in sicer od črke M do Ž — v
šišenski dekliški ljudski šoli, na levi.
Pravnomočni volilni imeniki so izza dne 20. avgusta 1.1. tri dni, to je do vštetega 23. avgusta t. L, vsak dan od 9. ure do 12. ure in od 15. ure do 18. ure vsakomur na vpogled razpoloženi v občinskem uradu (magistralni posvetovalnici). Izrečno se pripominja, da zoper te volilne imenike ni dopustna nobena pritožba več..
Občinski odborniki in namestniki se volijo po obveznih kandidatnih listah.
Kandidatne liste se morajo vložiti najkesneje tekom petih dni po razgrnitvi pravnomočnih volilnih imenikov pri pokrajinski upravi za, Slovenijo, oddelku za notranje zadeve v Ljubljani, L nadstropje, soba št. 48, ob običajnih uradnih urah, to je do vštetega dne 28. avgusta 1.1. do 14. ure, in sicer po en izvirnik in za vsako volišče po dva prepisa. Kandidatne liste, ki bi se vložile po označenem roku, se ne bodo mogle vpoštevati.
Kandidatne liste se morajo spisati na uradno izdanem tiskanem obrazcu, ki ga dobi vsak volilni upravičenec proti odškodnini v običajnih urah ali pri podpisanem občinskem uradu od dne 20. avgusta 1.1. ali pri oddelku za notranje zadeve pokrajinske uprave v Ljubljani.
Kandidatne liste se morajo dobro čitljivo izpolniti natančno po tiskanem obrazcu ter morajo ob-sezati toliko imen, označenih s tekočimi številkami 1, 2, 3 itd., kolikor je izvoliti občinskih odbornikov in namestnikov.
V kandidatno listo se smejo sprejeti le one osebe, ki morejo biti izvoljene; glede tega se opozarja na določila §§ 5., 6. in 7. zgoraj navedenih uredb.
Pod imena kandidatov se napišejo imena po enega predstavnika liste in njegovega namestnika za volilni odbor. Ker se voli v občini na več voliščih, je napisati za vsako volišče po enega predstavnika liste in njega namestnika za volilni odbor.
Na hrbtni strani tiskanice, kjer je za to pripravljen prostor, se morajo svojeročno in čitljivo podpisati predlagatelji in pa kandidati, poslednji z opombo, da izvolitev po tej listi sprejmejo.
Na hrbtni strani je nadalje v za to pripravljeni prostor vpisati izmed podpisancev eno osebo in nje namestnika, ki v imenu in po naročilu podpisancev občujeta z mestnim magistratom, oziroma političnim oblastvom, kot pooblaščena zastopnika. Ako take prijave ni, se smatra prvi podpiranec za zastopnika, drugi podpisanec pa za njegovega namestnika.
Za predstavnike list v volilnem odboru smejo biti označeni ali predlagatelji sami ali druge osebe, ki so vpisane v volilnem imeniku. Brez privolitve se ne sme nihče označiti za predstavnika liste ali njegovega namestnika.
Vsaj osem dni pred volitvijo, to je do dne 12. septembra t. I., morajo one volilne skupine, ki svoje kandidatne liste vežejo, podati dotično pismeno izjavo oddelku za notranje zadeve pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani po pooblaščenih zastopnikih. Vezanje kandidatnih list provzroči, da se pri računanju izida volitev vezane stranke najprej smatrajo za eno stranko in se njih glasovi seštejejo. Kandidati, ki so jih na ta način vezane liste dobile skupaj, se med njimi razdele z uporabo načel in predpisov §§ 37. in 38. 1. c.
Glasovanje se vrši s kroglicami kakor pri volitvi narodnih poslancev v ustavotvorno skupščino.
Glasuje se osebno. Le oni volilec, ki zaradi tehtne hibe ne bi mogel glasovati tako, kakor je načeloma predpisano, ima pravico, pred volilni odbor privesti pooblaščenca, da namesto njega odda glas. Invalidi brez desne roke morejo glasovati z levo roko.
Pod kaznijo ne sme nihče stopiti na volišče z orožjem ali orodjem, porabnim za boj.
Točenje alkoholnih pijač je na dan volitve in dan poprej po vsej občini pod kaznijo strogo prepovedano.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 20. avgusta 1921.
A V 293/21—5.	1277 3-2
Oklic.
Dne 17. maja 1921. je umrla Julijana Polan-čič, samska perica v Mariboru, Maistrova ulica št. 1, ne da bi bila zapustila naredbo poslednje volje.
Med zakonitimi dediči so Ivan Polančič, Marija Polančič, Alojzij Lepenik, Ivan Lepenik in Anton Lepenik, katerih bivališče je neznano. Zato se ti dediči pozivljejo, naj se oglase tekom enega leta ter pri podpisanem sodišču podado svoje dedne oglase; sicer bi se zapuščina obravnavala s priglašenimi dediči in za neznane dediče s postavljenim skrbnikom Jakobom Polančičem, viničarjem v Kamnici št. 30.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V.,
dne 14. julija 1921.
Razglas.	1260
V zadružnem registru se je vpisala danes pri za-dm£ah:	Firm. 1842, zadr. III 156/73.
a)	Gospodarska zveza, centrala za skupni nakup in prodajo,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Na občnem zboru dne 30. junija 1921. se je sklenila izprememba pravil v §§ 1., 4., 5., 7., 9., 10., 11.,
20.,	23., 25. in 42.
Firma se glasi odslej:
Gospodarska zveza v Ljubljani,
r. z. z o. z.
Nemškega besedila odslej ni več.
Firm. 1855, zadr. II 30/50.
b)	Kmetijsko društvo v Srednji vasi,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopili so iz načelništva: Martin Logar, Matevž Tancar, Janez Hodnik, Jožef Stare, Jožef Sest in Valentin Sodja, vstopili pa so v načelništvo Jožef
Gašperlin, posestnik v Stari Fužini št. 11; Matevž Urbanc, posestnik izpod Studora št.7; Martin Ražen, posestnik izpod Studora št. 28; Jožef Sodja, posestnik v Srednji vasi št. 2; Anton Zidar, posestnik v Češnjici št. 40; Lovro Mikelj, posestnik v Češnjici št. 20.
Firm. 1863, zadr. VII 4/3.
c)	«Naš dom»,
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani,
nastopna izprememba:
Izstopila je iz načelništva Uršula Kattauer, vstopila pa je v načelništvo Alojzija Lekše, služkinja v Ljubljani.
Firm. 1875, zadr. I 34/67. č)	Vzajemna posojilnica v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Zadruga se opira odslej na pravila z dne 22. junija- 1921.
Namen zadrugi je sedaj:
a)	da izpodbuja k varčnosti;
b)	da daje članom posojila v pospeševanje njih pri-dobitka ali izboljšavo njih gospodarstva;
c)	da prevzema za člane jamstva in oskrbuje zanje inkaso akceptiranih in neakceptiranih menic, nakazil, faktur in drugih listin;
č) da sprejema za člane v shrambo vrednostne papirje in zanje oskrbuje inkaso obresti, odnosno dividend, teh vrednosti.
Zadružni delež znaša 200 K ter se mora vplačati vsaj v 20 mesečnih obrokih po 10 K.
Zadružniki jamčijo razen s svojimi deleži še z njih enkratnim zneskom.
Načelništvo sestoji iz 15 članov, ki jih legitimira zapisnik občnega zbora.
Načelništvo podpisuje za zadrugo tako, da se podpisujeta dva člana načelništva pod zadružno firmo.
Naznanila zadruge se objavljajo v «Narodnem gospodarju» ali pa v «Slovencu» v Ljubljani. Občni zbor se razglasi na enak način vselej vsaj 8 dni prej.
Firm. 1876, zadr. V 130/25,
d)	Hranilnica in posojilnica pri Št. Joštu
nad Vrhniko,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopila sta iz načelništva Martin Osredkar in Anton Maček, vstopila pa sta. v načelništvo Ivan Škarca, posestnik v Št. Joštu št. 5, in Josip Grdadolnik, posestnik v Št. Joštu št. 45.
Firm. 1879, zadr. II 39/44.
e)	Hranilnica in posojilnica na Češnjici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
nastopna izprememba:
Na občnem zboru dne 16. maja 1921. se je sklenila izprememba § 16. zadružnih pravil.
Načelništvo sestoji odslej iz 7 članov, ki jih izvoli občni zbor za tri leta.
Firm. 1890, zadr. I 108/77.
f)	Gospodarska zadruga na Češnjici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
nastopna izprememba:
Na občnem zboru dne 29. maja 1921.se je sklenila izprememba § 16. pravil. Svoja oznanila razglaša zadruga odslej z razglasom, nabitim na zadružnem poslopju, in z osebnimi vabili.
Firm. 1908, zadr. II 139/48.
g)	Hranilnica in posojilnica v Šmarji,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopil je iz načelništva Jožef Trontelj, -vstopil pa je v načelništvo Franc Pešec, dekan v Šmarju.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. UL,
dne 19. julija 1921.
Firm. 1750, Rg. C I 129/1.	1261
Razglas.
V register se je vpisala danes firma:
Centralna nakupovalnica starega železa v Ljubljani,
družba z o. z.,
s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: Družba kupuje staro železo na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in izvun njega ter prodaja to železo.
Družbena pogodba z dne 26. februarja 1921., posl. št. 19, z dodatkom z dne 20. junija 1921., posl. št. 245.
Višina osnovne glavnice: 300.000 K, ki so v gotovini vplačane.
Poslovodje: Fran Stupica, veletržec v Ljubljani; Juri Verovšek, veletržec v Ljubljani in družbenik firme Schneider & Verovšek v Ljubljani; Edvard Funk, ravnatelj firme Bunzel & Biach v Zagrebu.
Družbo zastopata dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist kolektivno.
Podpisuje se firma tako, da oni, ki so upravičeni za zastopanje, njenemu po komerkoli napisanemu, natisnjenemu ali štampiljjranemu besedilu pristavljajo svoj podpis, prokuristi z dostavkom, označujočim prokuro.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
dne 19. julija 1921.
Firm. 1864, zadr. VII 125/1.	1262
Razglas.
V zadružni register se je vpisala danes zadruga:
Nabavljalna zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Škofji Loki, registrirana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Škofji Loki.
Obratni predmet: Zadruga nabavlja in proizvaja vsakovrstne živežne, hišne in gospodarske potrebščine na debelo ter jih odstopa poedinim članom na drobno za njih osebno in hišno potrebo, in sicer za gotove cene. Izjemoma sme zadruga, kadar je vskla-diščeno več blaga, nego ga potrebuje zadruga za svoje člane, potrebščine po sklepu upravnega odbora odstopati tudi nezadružnikom.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 4. julija 1921.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem.
Oznanila se izvršujejo z objavami v «Našem Glasu» in z raglasi v Škofji Loki. Poziv na občni zbor se mora objaviti vselej najmanj tri tedne prej v «Našem Glasu».
Upravni odbor sestoji iz 5 članov, od katerih je eden predsednik, eden pa njegov namestnik.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Firma se podpisuje tako, da se pod njeno napisano, natisnjeno aii štampiljirano besedilo podpisujeta dva člana upravnega odbora ali en upravni odbornik z enim prokuristom.
Člani prvega upravnega odbora so: Valentin Eržen, sodnik v Škofji Loki; Rudolf Šinkovec, pisarniški oficiant v Škofji Loki; Franc Adamič, davčni preglednik v Škofji Loki; Karolina Garbun, vdova finančnega kontrolnega preglednika v Škofji Loki; Fran Herman, mornarniški uradnik v p. v Puštalu.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. julija 1921.
Firm. 218/21, zadr. III 34/3.	1248
Izprememba pri že vpisani zadrugi.
V zadružnem registru se je vpisala danes pri zadrugi:
Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Iz načelništva so izstopili Engelbert Gangl, Luka Jelenc, Alojzij Kecelj in Rudolf Dostal, vstopili pa so v načelništvo novoizvoljeni člani Ivan Glinšek, nadučitelj v Rogaški Slatini, kot načelnikov namestnik, Vitko Jurko, učitelj na Dolu pri Hrastniku kot tajnik, Ljudevit čemej, okrajni šolski nadzornik v Celju, Anton Petriček, nadučitelj v Žalcu — zadnja dva kot člana.
Za načelnika je bil izvoljen dosedanji član načelništva Anton Gnus.
Okrožne kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. II.,
dne 5. julija 1921.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.