vuuan riSAVfUM HIRAVA KOPTOABtfSVA 6 LJUBLJANA N PRIMORSKI DNEVNIK ________GLASILO OSVOBODILNE FRCNI E SLOVENSKEGA ^SA^OOA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Lgto_V - Štev. 172 (1262) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST četrtek 21. julija 1949 Cena 15 lir - 2.50 din PROTESTNA NOTA SOVJETSKE VLADE RIMSKI VLADI S pristajanjem na atlantski pakt fcrši Italija določbe mirovne pogodbe i iiiiiwmraTitmMTinrriwrTimmrnrTiiTtiiBi niim n ir’***-*-*°~*—*r**™l™**—**^~*—~~ * *r**~~T’H~*rrn‘niiTnTnMriri i.lhhm«-™-—, M mi ^ ^ Sovjetska vlada je poslala analogne note tudi vladam ZDA, Anglije m Francije, ker so soodgovorne za kršitev mirovne pogodbe z Italijo i* ^®* Kakor smo žc včeraj na kratko poročali, j« sovjetska DOSlali - . .i ’ J Jivivvail, J'- 5 strani 1:aI,Janski protestno noto proti ratifikaciji atlantskega pakta nanje in nrivti n i«ni n*ti 4; 7n > j.____•: x___1 _ vUda ....... , oborc?enit,an-f ?" proti “ieni “htevi, naj'ji vlada ZDA dovoli povečanje Nota » , *? razvoj italijanske vojne industrije skeea Poudarja, da je cilj atlant-in „ Pakta popolnoma napadalen » KM1 sz demokracije. m S državam n;e o pristaja- dolrS-i"3 atlantski Pakt krši Italija Bitni«-8 m'rovne pogodbe, ki pred-nobpV°’^a Italiia ne sme podvzeti Vam 0 ^yektne akcije proti drža-Podpisnicam pogodbe. na' Polisom atlantskega pakta — va it1?-1-6 sovietska nota — odobra-stank"1 lJa.r‘ska vlada s svojim pri-5 str0i? izyajanje vojaških urepov Nat01 dlzav Podpisnic pakta. iativn° Se *zraz? nota proti kvanti-čan; ernu in kvalitativnemu povelj , , 'lalijanskih oboroženih sil, tni--, U^1 to predstavljalo kršitev “Vne Pogodbe. Vjefswadi te§a - vključuje so-Dpst,. not-a ~ SZ ugotavlja, da je aasPr |Je Italiie na atlantski pakt z itap.no ciljem mirovne pogodbe vlado'10 *n opozarja italijansko Zapoga odgovornost, v katero bi mirov* 2aradi takšnega kršenja j[ge e. pogodbe«. kvna nC^a ki je to neto ob- da jjg . °daja, da je sovjetska vla-2£hj a analogno noto vladam s ,eHl:e Britanije in Francije, '"'Jani?1?1 o Poza rja te vlade kot iejstvo °rsfce atlantskega bloka na j‘is snJj ',0 s Pozivom, naj Ita- resom italijanskega naroda:). Rezul- je bil: «da» 159, tat glasovanja «ne» 418. Iz Washingtona pa poročajo, da so se senatorji glede ratifikacije pakta razdelili na štiri skupine: prva skupina na čelu s senatorjem Connaillyjem zahteva popolno odobritev pakta; druga skupina, med katero je Foster Dulles zahteva, naj bi bila odobritev dana s pridržkom o obsegu in potrebi programa za medsebojno pomoč; tretja skupina, v kateri je demokratični senator Gillette trdi, da bo' glasovala za pakt, ker predstavlja v sedanjem položaju «najmanjše zlo»; četrta skupina, ki ju načeluje senator Taft pa bo glasovala proti paktu, ker obvezuje ZDA, na izvajanje programa vojaške pomoči, ki bi izzval SZ, da bi prešla v akcijo prej, kot bi se mogla zapadna Evropa oborožiti. Henry Wallace, voditelj ameriške napredne stranke je dejal, da atlantski pakt prav tako kakor Marshallov plan, ne predstavlja zdravila za sedanjo svetovno krizo, ki je na pomolu, temveč jo krepi. Dejal je, da je Churchill pred tremi leti predvideval politiko, ki je dovedla do atlantskega pakta, sedaj pa je takšno politiko opustil in priporoča sporazum s SZ. Poudaril je, da je Anglija sklenila trgovsko pogodoo a SZ in zmanjšala uvoz iz ZDA. Temu zgledu bo sledila vsa zapadna Evropa, ker ji manjka dolarjev, ker se veča brezposelnost in ker je gospodarsko stanje obupno. Tak položaj bo imel odrnev v sledečih šestih mesecih v ZDA in rešitev gospodarskih problemov bo postala težja. Zato rpo-rajo ZDA spremeniti svojo zunanjo politiko, do česar pa ne more priti, dokler se o atlantskem paktu razpravlja pred senatom. fllir so delu Val V ’ovn0 K v tem bloku, prekršile e odgovorne z<* Pogodbo z Italijo in po-njeno kršitev-Parlamentu je bilo glasovanje nmskem Jled* .2VeČ6r izvršeno da« ej ^^PredseS50 a‘lantskega pak' Parlamenta pa Vasovanje razveljavil, ker so ona. je žili lifo da ?o bile skrinjicah krog- -Je4 govoril v prid rati-V* StbrzsU 6r Za zunanie zade- r^0 je govoril Togliatti, tj ie 1’-» tv ’’m dejal. da je v svetu ^fjo v ^ro,lti tistih, ki hn-pfjk .v°ino, gospodarska kriza, ki ZjS* iz Amerike in k; osvaja sS]j.0,10 Evropo, Te krize imajo v Tlju ^ake anglo-amerdškega kon. gin propad Marshallovega pla-Voij. ejal je, da mora biti pakt po »C,«6™? izglasovan prot; inte-p m Italije. vt ^ar*l je, da je iz cele razpra-11»«^ laliiikaciji izbijala njegova Vsebina, ki je borba proti ®l’*Šlo i2rnu> kar Pa preti, da bo ‘tl (ju]?0 globokega razkola v svetu litija Uje' da je atlantski pakt j0v.?a novo vojno in sredstvo ci!j anie revolucije. Toda Ja u° dosežen, kajti sile, ki obnoviti svet so tako ogrom-»ttnj J|h ne bo ustavila nobena Si ' Dejal je, da bo njegova kot tn Sl^sovala proti ratifikaciji diln4 luaisti, kot Italijani, kot vn-»Sv°bMuf^a tiste liudske borbe za lija,1' zaradi katere danes •Vat V SVedu I,ekai pomeni. ?PHblii)e S°voril ie De Gasperi 4tan, ,anec La Malfa in drugi. Xj 10 predsednik dal na gla-? glas;. 0"liattijevo resolucijo, ki attan* "^kornica je prepričana. nt&ki pakt nasprotuje inte- Nemiri v Guatemali Borbe se vodijo sauio v prestoloiei MEKSIKO, 20. V zadnjih ve-1 ški prekop na konvenciji sklenjeni steh, ki so sir.oči prispele iz Gua-1 v Carigradu 1. 1888. Ministrski temale se predsednik Juan Jose j predsednik Abd el Kadi Pa ie de-Arevalo, o katerem se od začetka, jal, da je bila družba za Sueški neredov ni nič vedelo, nahaja v vladni palači skupaj s polk. Jakobom Arbencom, ministrom vojske, kjer se branita s pomočjo glavnih članov vojaškega štaba in enotami, ki so jima ostale zveste. Kje so ostali člani vlade, se ne ve. V glavnem mestu Guatemale se vršijo poulične bitke med «častno gardo« polk. Arame, ki je bil včeraj ubit, ir.- med pristaši Arevalo-vega režima, ki ga podpirajo civilisti revolucionarnih strank na oblasti. Sile «častne garde« razpolagajo s težkim topništvom in močnimi oklopnimi enotami, nasprotniki Pa sa zasedli trdnjavo Matamoros ki delno obvlada mesto. V ostalem delu države pa vlada mir. Pripoveduje se le, da koraka proti prestolnici del neke divizije, ki nai bi pomagala vladi, kmetje iz nekaterih pokrajin pa se baje oborožujejo, da bi zadušili upor. Tri levičarske stranke: ((Osvobodilna ljudska fronta«, .((Revolucionarna akcija« in ((Narodna obnova«, so ustanovile enotno fronto v obrambo Arevalovega režima. Uradnega poročila o dogodkih pa še ni. Egipt zahteva suverenost nad Suezom KAIRO, 20. — Opozicija je zahtevala med včerajšnjo večerno razpravo egiptovskega parlamenta, da vlada pojasni določbe sporazuma, ki je bil sklenjen 7. marca z družbo. ki upravlja Sueški prekop. Mabmud Bcy Riaz, minister za trgovino in industrijo, je izjavil. da temelji mednarodni statut za Šue- prekop ustanovljena zaradi* mednarodne plovbe in da v?led tega vlada ni hotela prevzeti odgovornosti uporabiti za to družbo takoj vse zakone, ki veljajo za druge delniške družbe, češ da bj lahko nastale resne mednarodne težave. Minister je dejal, da bo Egipt na osnovi sporazuma postopoma pridobil svoje naravne pravice ih da je družba priznala popolno suverenost E-gipta nad prekopom. Dogovor od 7. marca vsebuje naslednje važnejše točke: egiptska vlada prejme 7 odstotkov letnega dobička družbe, v upravn; svet pri. de 7 upravnih svetnikov — Egipčanov. med nameščenci uprave pridejo 4 Egipčan; na vsakega tujca. Senator Taylor, član \Vallaceove stranke je dejal: »Atlantski pakt bo postavil ZDA med drugovrstne države. Ladja ameriške države ie v nevarnosti, da se bo razbila ob skalah vojaške zveze, ki io predstavlja ta pakt«. Iz Londona poročajo,#da se pripravlja izključitev iz laburistične stranke dveh poslancev pod obtožbo komunizma. Ker je namreč eden glasoval proti ratifikaciji atlantskega pakta. Tajen atomski sesiaiinli \\'ASriJNGTGN, 20. — Najzname-nitejše^ ameriške osebnosti, ki predstavljajo ameriško zunanjo politiko, vojno ministrstvo in atomsko energijo, so se sestale danes pri zaprtih vratih. Navzoč je bil tudi general Eisenhover, predsednik komisije za atomsko energijo David Lilienthal in drugi. Znano je, da je sestanek posvečen proučevanju sporočila Anglije in Kanade, ki zahtevata tes.nejie sodelovanje v atomskih zadevah. Va&iš Stol arov novi predsednik bolgarskevBade SOFIJA, 20. — Danes je sobranje soglasno izvolilo za predsednika vlade bivšega zunanjega ministra VASILIJA KOLAROVA, Cer-venkova za ministra za kulturo, znanost in umetnost, Tempečeva za ministra za načrtno gospodarstvo in Jugova za ministra za notranje zadeve. Novi predsednik bolgarske vlade Vasil Kolarov je. bil intimen prijatelj pokojnega Dimitrova. Star je 72 let. Po neuspelem uporu v septembru 1S23 je pobegnil- v SZ, kjer je bil dolgo let X funkciji generalnega sekretarja izvršnega komite-ta Kominterne. Leta 1945, po 22 letih begunstva, se je vrnil v Bolgarijo. Kot predsednik Sobranja se je udeležil leta 1945 kot opazovalec kGnference štirih zunenjih ministrov v Parizu in leta 1948 kot bolgarski delegat konference, ki je izdelala mirovne pogodbe s satelitskimi državami Nemčije. Kot predsednik Sobranja je postal 7. novembra 1946 hkrati tudi predsednik republike. 11. dec. 1947 je bil imenovan za podpredsednika vlade in za ministra zunanjih zadev. Med boleznijo pok. Dimitrija je vršil funkcijo predsednika vlade. Obsod bit A hetxa bo v petek PARIŠ, 20. — Proces proti vojnemu zločincu Otonu Abetzu se je nadaljeval s pričevanj epi prič v prid obtoženemu. Nato s.e je Abetz celo izgovarjal, da ni hotel izdati svoje države, ko je ((sabotiral« ukaze svoje vlade. Proces se nadaljuje jutri, obsodba bo pa najbrž izrečena V petek. Trajčo Kostov pred sodiščem SOFIJA, 20. — Prezidij Sobranja je pooblastil glavnega državnega tožilca republike Bolgarije, da otvorijo sodni postopek proti bivšemu predsedniku bolgarske vlade Trajču Kostovu. Zopet zmaga ..Partizana" BEOGRAD, 20. (Tanjug) — Jugoslovansko nogometno moštvo ((Partizan« iz Beograda je premagalo najboljše švedisko moštvo »Mal-moe» z rezultatom 2:0 (prvi polčas 1:0). TOKIO, 20. — 2000 bivših japonskih ujetnikov se je vrnilo v domovino iz Sibirije. SEATTLE, 20. — Dvomotorno prevozno letalo je padlo v plamenih na ozemlje države Washing-ton. Na njem je bilo 28 oseb, od katerih 26 potnikov. Letalo je poškodovalo 5 poslopij. Med prebivalstvom in med potniki je 8 mrtvih in 26 ranjenih. PercSie „1! Lavoratnre" dom essere sanmso II gruppo social-patriota locale, secondo le voci che corrono. rag-giungera sabato p. v. un’altra tap-pa lungo la strada che sta percor-rendo. In tale giorno infatti il gicrnale «11 Lavoratorea prendera congedo dei suol lettori. Va tenuto pre-sente pero che «11 Lavoratorea pon morira sabato prossimo. Esso era gia morto da piii di un anno. E’ morto alTindomani della pub-blicazione della Risoluzione del-1'Ufficio Informazioni. Dopo il uputsch!) alla messicana e soprav-vissuta solamente la sua ombra. Questo e stato un male, perche a partire da tale aata, il giornale che e sempre stato il vessillo e la gnida nella lotta delle forze de-mocratiche e precipitato nel bara-tro della falsita e della calunnia. Nelle nuove mani, «11 Lavoratoreii da portavoce deirinternazionali-smo battagliero, reale, e diveniato il portavoce de! social-patriotismo. Ha ammainato la bandiera della lotta per innalzare (juella del re-visionismo, del iiquidatorismo e de! piii marcio opportunismo. Se avesse cessato le sue pubblicazioni allora, sarebbe morto senza mac-chia. Oggi sta morendo in ben al-tro modo. Esaminiamo crudamente, nella sua reale essenza, il precipitare continuo ed inesorabite del giornale verso rabisso morale e la sua line. «11 Lavoratoreii, dopo il colpo alla messicana, preparato in Italia e guidato dal PCI e diventato una preda froppo pesante per servir-sene. Soprattutto troppo compro-mettente. Esso ricorda infatti, essendor.e stato la bandiera, quel «vergogno-so passaton che i cominformisti lo-cali tentano di cancellare e vili-pendere. Bisognava percio soppri-merlo. Pero il farlo in quel momente, cioe un anno fa, era troppo pericoloso. Le forze lavoratrici era-no troppo attaccate ad esso. In TEHERAN, 20. — Uradno javljajo, da je bil aretiran v Teheranu j uradnik sovjetske ambasade Gallus Zaharov. PARIŠ, 20 — Jožef J.oanovici je bil danes obsojen na 5 let zapora ir. 600 frankov globe ter zaplembo imetja 50 milijonov frankov, kakor tudi na dosmrtni odvzem državljanskih pravic. Delo namestnikov za Avstrijo LONDON, 20. — Na,u;c'£tniki za Avstrijo so se/ danes sporazumeli glede člena 38- načrta za mirovno pogodbo z Avstrijo, ki obravnava avstrijsko imetje v Nemčiji: Nemčija bo morala vrniti Avstriji imetje, ki je na njenem ozemlju, toda ne po 8. maju 1945. Avstrija bo podedovala imetje Avstrijcev v Nemčiji, ki so krivi vojnih zločinov. Nato so namestniki preučil; člen 35 glede vojnega plena, o čemer pa se ie niso sporazumeli. MislerSnyderin misler Aldrich ter smme! wjunesga potovanja po Evropi Pet pogojev za povečanje investicij ameriškega kapitala v Evropi in kolonijah, ko bo prenehal Marshallov plan MOSKVA, 20. — Današnia »Pravda« prinaša članek svojega pariškega dopisnika Jurija Zukova pod naslovom «ZDA in maršalizirane dežele«. Avtor obravnava r.amen, ki ga ima obhod severnoameriškega finančnega ministra Snyderja po zapadni Evropi in omenja kaj piše x zvezi s tem meščansko časopisje. Obisk namreč pomeni poskus ameriških krogov povečati investicije ameriškega kapitala v evropskih državah in njihovih kolonialnih posestih. Načrt, ki ga je Snyder prinesel v Pariz in London, pravi Zukov, ni vzbudil prav nikakega navdiiSenja med kapitalisti zapadne Evrope. Z naraščanien gospodarske krize se načrt za ameriško nadvlado v Veliki Britaniji in v Evropi vedno bolj odkriva „ n}1 šovinistični zagrizenosti kf.2 . ž »h , socMislični Jugoslaviji h l"for ■ . n' llsti nis0 moaU ustavi-"° Vin'Avozo društev za tele-Zt>Tv ’.° (ZDTV — UCEF). do)0 >,ns*ahi zalo, da bi omo-]P0hiio ,”vm mladini vsestransko Mtk: eJstvovanje. V tem je "'.ičaj ZDTV. Njena pove-Č' 0,‘9o»'IIn,>.l cdn'mi demokratični-’>a,Zafijami pa T- ie iameila oj bi n,- ?ni Volitič 'SC ni značaj, ne ZDTV bila športna Ja neke določene polittč* J? 0r»a»h l?re] nepartijska šport-N ™ lJaci'W. politično pa je v 'nu— • %^'ok r l,!eu n/ Je gojiti šport zara- v. » f ti; cfeji, ’!"Prediw vsebino mnaiič-5 5ihi t°otUtii lco'ninformisti, a dn-Orc v račun, in zato In S W«prelt'ero tieke namiš-* **--Do!itl«»Osti ZDTV. spravili sPo>-i ■et n° noiiv*niZac^° pod svo1° it-Mo ? 't,ino kontrolo, in si-%a>h(ili‘ - a J0 na eni strani to 9:”io m- ,svoi° kominformislič-ifi.9’ »frot!-0 n0Vi Ju lasti istrskega okrožja v veliki meri uresničile v vsakdanji praksi. V zadnjem času so bile na primer znižane cene poljskih pridelkov. Temu je sledilo načrtno znižanje cen industrijskega blaga za vsakdanjo potrošnjo. Znižanje cen a-grarnih proizvodov ie znižalo življenjske stroške mestnega prebival-stva in je d«lo večjo konkurenčno sposobnost izvoznemu blagu, obenem pa je ostala v ravnovesju bilanca kmeta proizvajalca. Seveda je ta način planiranj,« cen mogoč le v sistemu, kjer obstoji gospodarski načrt. Stabilnost notranjega trga, ki je bila dosežena s temi in sličnimi u- krepi, je okrepila tudi zunanjo trgovino Istrskega okrožja. Gospo-darski činitelji jugoslovanske cone se očitno čutijo trdne v svoji gospodarski politiki, saj čujemo neprestano pozive, naj kmetje ne zanemarjajo tipičnih kultur, temveč naj še povečajo površino zelenjave in trte. Vodijo tudi borbo za povečanje hektarskega donosa teh vrst pridelkov. V bujskem okraju vodijo v daljši nrespektivi politiko opuščanja žitaric, ki imajo tam precejšen obseg zaradi italijanske «žitne bitke«, ker se pač smatra, da so tla boli ugodna za povrtnine in industrijske rastline, kakor o-ljarke. Te pa so za trgovinsko bilanco istrskega okrožja mnogo važnejše od žita. Jugoslovanska cona mora nabaviti industrijske izdelke za široko potrošnjo ter za kapitalno in kulturno izgradnjo predvsem s prodalo svojih poljskih pridelkov, saj predstavlja kmetijska proizvodnja bo,,, vrednosti celotne produkcije, skupno z ribolovom pa preko 70%, Jasno je, da išče trgovinske partnerje. ki j; bodo dali v zamenjavo potrebne industrijske izdelke. Doslej jih je dala samo Jugoslavija Ko zaključujemo t« splošen pregled zunanje trgovine iugoslovan-ske_ cone, ugotavljamo, da je u-spešno rešila problem plasiranja svojih proizvodov, ki daleč prekašajo potrebe notranjega trga. Obenem pa ugotavljamo, da je~sedanja" ekonomska meja med cono A in B nenaravna in da nasprotuje gospodarskim interesom cone A, kakor tudi cone B, ker jo oddaljuje od njenega naravnega tržišča. KM DNEVNIK: Danes 24-urna protestna stavka PROCES PROTI BORCEM ZA SVOBODO Nobenega dokaza ni, ki bi podprl obtožbo mmm ********** i—i i —-----m------E----| ....... Sodišče odbilo predloge odvetnika Ambroslnija, da bi odgodlio proces delavk podjetja Beltrame j j || jj j} |J TJ Majhna Iznremeniba — seveda samo zunanja — na včerajšnjem procesu. Namesto petih obtožencev so eedeli ha zatožni klopi samo štirje. Santi, ki je na začasni svobodi, je namreč zaprosil, če bi se lahko odstranil, ker ima infekcijo tla desni roki. Prošnji, ki jo je formuliral zagovornik odvetnik Giro-metta, je bilo ugodeno. Nato se je proces nadaljeval takoj z zasliša. njem prič. Prvi je bil na vrsti Strani Rudolf, bivši podčastnik republi-kinske vojne mornarice, ki je za današnji proces prišel nič manj kot is Rima. Nič posebnega ni {nož povedal, če izvzamemo to, kako je bij aretiran dne 3. maja 1945 in nato izpuščen. Sledila is Carpijeva, tašča Imperata, Tudi iz njenih ust nismo nič kaj takega slišali, kar ne bi /.e zvedeli od njene hčerke v torek popoldne. Sledila je kajpada običajna scena g strani svojcev, ki naj bi nekako s čustvene strani vplivali «a sodnike. Edina pomembna izjava, kj jo je dala Milost Marija, vdova Carpi, je, da so po njenem mneju tedaj prišle v njihovo stanovanje aretirat njenega zeta Imperata samo štiri osebe in ne pet. S to izjavo je bil zadan močan udarec obtožbi, ki je dodala obtože-valno okoliščino, češ da je prišlo na stanovanje pet moških, firecej-šen incident si je sledil med pričanjem bivšega gasilskega podčastnika ng gasilski postaji pri Rotor.di ob Bošketu Bascolata Josipa, ki je sodišču pravil, kako so med vstajo leta 1^45 mobilizirali in militarlzi-rali gasilski oddelek, Incident je izzval apologet fašizma, rimski gost odvetriik Afhbrosirti. Spoprijel se ji z odvetnikom Camberjem, ki brani Vallija. Posegel je vrne. odvetnik Zeitnaro, k; je zamašil Usta južnemu gostil. Konec spora tned odvetniki je napravil predsednik sodišča g svOjim ke neštetokrat V tej raz-pravi uporabljenim zvoncem. 1 Sledili sta si priči Tamplenizza Umberto in Bellarti, ki sta povedali, kako je bil gasilski oddelek militarižiran, medte m ko je strogo strokovne naloge imel še vedno dotedartji poveljnik tega oddelka. .lila. Slišali sirto »pet besedo o fantastičnem CLN*U, ki naj bi bil tu edini zakoniti predstavnik, kateremu jg rimska vlada dala polnomočja. Za odvetnika so bili od jugoslovanskih oblasti ustanovljeni organi nezakoniti, tedaj so bile na delu roparske bande in podobno. Vse to je difinj govornik predložil sodišču natipkano na navadnem papirju. Odvetnik Kezlch je rimskemu gostu pojasnil, da je treba ta list po vseh zakonskih predpisih kolkovati, da bo imel Staj Veljave. T.a opomba je spravila zgovornega južnjaka naravnost iz tira. Začel je z napadi na račun zagovornikov. Kar pa je Ajnbrosini iskal, je tudi dpbil. Zagovorniki mil niso ostali dolini niti ene besede. Ker je rimski gost dodal, da bi on moral prav za prav še marsikaj plemenitega naučiti obrambo, mu je odvetnik Zennaro odvrnil, naj to stran raje pusti v miru, kajti bolje bi se mu pritikalo poučevanje fašistične ideologije. Sledilo s-i je še nekaj precej ostrih napadov, nakar je v dvorani zavladal ni ir. Državni tožilec se je za čudo uprl predlogom obrambe in predlagal nadaljevanje procesa. Odvetnik Zennaro je opozoril sodišče na ne- osnovanost predlogov, ki jih je iznesla zasebna stranka i-n predlagal, naj bi sodišče zaslišalo še dve priči, in sicer Destradija, tedanjega politkomisarja komande mesta, in neko Alberto GiovanninijGVo, slednjo v zvezi s preiskavo, izvršeno v Imperatovem stanovanju, nd koder naj bi streljali ha patfdlo borcev za svobodo. Odvetnik je zaključil govor s končnim predlogom, naj sodišče odbije VSe predloge odvetnika Ajnbrosinija in haj štor; vse mogoče, da ne bo nobene zapreke za čimprejšnjo izpustitev vseh bb-tožencev ha svobbdo. Odvetnik Camber je opozoril sodišče, da ne trpi z nobene strani ndbehih insinuacij in ne naukov, kako naj vodi obrambo, in to g strani odvetnika Ambrosinija. K svoji izjav; je odvetnik dodal najgloblje prepričanje, da brani nedolžnega človeka po gvoji yesti, kot mu to nalaga njegov odvetniški poklic. Sodišče je po krajšem zasedanju odbilo prav vse predloge bodisi Zasebne stranke in obrambe ter določilo, haj se razprava nadaljuje. Ker je bil s tem zaključen sodni postopek je dobila besedo zasebna stranka. V imenu nje ,ie prvi spre-gdVoril odvetnik Montico. Precej se je spotil, da je prišel do kotica svojega govora, y katerem je s teatralnim glasom rotil sodišče, naj osvetli ozadje okolja, ker da je bilo tedaj ubitih na tisoče in tisoče nedolžnih ljudi samo zato, ker so bili Italijani. Dokler pa ne bodo vrnjeni ti mrtvi ne bomo stegnili roke na drugo stran. Tako se je zaključil govor odvetnika Montira, ki je rotil sodišče na vdovo, na otroka, ki da hi poznal niti svojega očeta. C-Ospcda odvetnika pa vprašamo, ali je morda pozabil rta istrske in kraške požgane vasi, ki so jih fašistične zverlhe začele požigati leta 1932, ali je pozabil na pokolje, na «rastrellamente» fašističnih krdel in kralj evo-eesarske vojske, ali je pozabil ha tisoče in tisoče mrtvih, deportiranih, ustreljenih, na sirote, na v nebo vpijoče zločine zagrešene ed »slavne« cesaf-siko-kraljeve vojske na podlagi tako imenovanih vojaških zakonov v Sloveniji, na Hi-vatskem In sploh po Jugoslaviji. Ne, tega pa mi nismo in ne bomo nikdar pozabili, vsaj dokler ne bodo zločinci kaznovani. Zadnji »e je oglasil spet odvetnik Ambrcsihi, nakar je bil proces od-goden do danes zjutraj. Zidarski delavci odločeni stopiti v stavko Posiedice likvidatorske politike sedanjih sindikalnih voditeljev ES za tržaški delavski razred StarSS, poslušajte v petek radio Koper AHIZZ obvešča, da bodo otro-či, ki sb ha koloniji v Logatcu in na Viču, govorili po radiu Koper v petek 23. t, m, ob 18.45, tisti, ki šo V Kratlju in Lescah pa v torek 28, t, m, ob 18.30. Za kolbnije t.a Črnučah bo javljeno pozneje. Razbremenilni priči sta bili Pucci Imelo in Brezzi Herman, bivša elana guardia eiviea, ki sta bila aretirajta ih nato izpuščena na Vatto-vo intervencijo. S tefn je bilo zaslišanje prič končano, povedale niso ničesar novega, kar bi služilo ob. tožbi. Dejstva pač govore, da je treba obtožence čim prej izpustiti. Popoldne se je takoj na začetku procesa oglasil zgovorni Ambrcsjni, mož, čigar življenjska pot je zve-žaha a idpjo pokojnega režima. Začel je na dolgo in široko pogrevati to, kar je že na začetku razprave predlagal, da bi namreg sodišče uki. ntlo sodnj postopek in zadevo predalo spet v roke državnemu tožilstvu, ki haj bi etvar znova preučilo. Odvetnikov govorniški dar p; n( tokrat premamil niti pro:|cBflne ks Sodišča, ki ga je večkrat opomnil, naj kaj kmalu zaključi govof in naj da konkretne predloge. Videlo se ie pbt, da je odvetnik prišel iz Rima in da ne pozna tukajšnjega okolja. po-mbho Pa ie onega pred štirimi leti, k° je pri nas ljudstvo na žalost imelo obla t v rokah samo štirideset dni in polovild le nbkaj črnih razbojnikov. Mož je govoril q zgodovinskih dogodkih, ki jiti mora soditi sodišče. Kri teni je kajpada pdzabii, da so praV ti zgodovinski dogoditi pfišli kot reakcija ria vse one zločin-'. Iti jih je flikajšhje ljUdštvo moralo pretrpeti pod 25-letnim paševanjefri / M s > -rtičhega in nato fiačištičftoga reži- S tem da so stopili v stavko zidarski delavci severne Italije, se ja zaostril tudi položaj delavcev le kategorije na Tržaškem ozemlju, Ker iraja borba za uresničitev nekaterih upravičenih zahtev že preveč dolgo, so se tudi delavci Tržaškega ozemlja odločili pričeti s stavko, ki naj prisili delodajalce in odgovorne oblasti, da spremenijo svoje stališče q rešitvi lega perečega problema. Kdor zasleduje že nekaj časa sindikalno življenje na Tržaškem ozemlju, je pdč že sdtn moral ugotoviti, da je borba, katero vodijo sedanji Voditelji Enotnih ilndikdtOv dokaj različna od liste, ki jo je 00 dll ties delavski razred db objave. resolucije Irtformbiroja ih da so Seveda tud i rezultati te borbe pb-pbtnoma dZtigdčtti (na škodo deltiv* skega rašteda). Medtem ko so se p rej Enotni sindikati odločno Obrili zi interese delavskega razreda — te so na to bOrbo pristali tukajšnji voditelj’ Delavske zlorhVi ali pa ne — ter so to borbo nadaljevali do kontne zmage in niso o tej Odnehali, prltnejb sedaj borbo, samo te so to Borbo že pričeli delavci italijanske republike in če je na sodelovanje pristala tudi Delavska zbornica. Tokrat So nd vrsti zidarski de‘ lavci. Ze dolgo časa se jih ni omenjalo niti njihove borbe za ure-sničitev raznih upravičenih zahtev; nočemo s tem seveda reči, da je položaj te kategorije delavcev rožnat — nasprotno. Prepričani smo, da je njihao položaj tak, da je nujno potrebna odločna borba za rešitev njihovega perečega problema. Toda zakaj bi morali za začetek te borbe čakati prav tisti čas, ko pričnejo z borbo tudi italijanski delavci? Če bi ti stavke še ne napovedali, bi se rešitev tega vprašanja še zavlačevala1 Kot kaže nekaj dni tega Vidatijevo glasilo sploh še ni vedelo ali bo stavka ali je pa ne bo. Italijanski židarski deiavci pač še niso napovedali stavke — zato je biio treba čakati. Sedaj je bila stavka napovedana, tordj lahko stopijo V borbo tudi židarski detdvči tega ozemlja. Mi tusitto nasprotni skupni borbi vseh delovnih množic, ki se borijo za Uresničitev svojih zahtev — toda da bi ie moralo čakati za rešitev perečih vprašanj na stališče italijanskih delavcev, je po našem popolnoma proti načelom razredne borbe Za pravice delavskega razreda. Delavci Tržaškega oZemlja lahko sedaj na konkretnih pritherih ugotovijo, da so bile naše trditve glede sčdanje sindikalne linije, ki jo uvajajo Vidali ter njegovi «sobojevn:- PO ZLOČINU V UL. TOTI Policija vodi preiskavo vendar še brez uspeha Policija vodi najglobljo preiskavo z zadevi s tragično, nasilno smrtjo urarja Vouka. Preiskave! vodi inšpektor Ktefani od lotečega oddelka CP, kateremu pomagajo inšpektor Borghii maršal Lunarriel-li in oddelek GID-a s policijsko postaje v ul. Caprin. Zaenkrat so zaslišali ze veliko število oseb, vendar pa od teh še ni bil nihče pridržan. Zločinec ali zločinci je bi! zelo spreten. Policij ni uspelo izslediti nobenega prstnega odtisa, čeprav iskanjem Vrednosti. Tudi ril bilo ttirigričb Ugotoviti količino iitffadenega blago, kor pnkojfuk hi imei nobenega . eznama u predmetih, jih je imel V popravilu. Po pripovedovanju Lavre Ellernve, s katero je imel tesne stike, naj bi pokojnik imel v sobi okrog pol kg zlata v neki vazi, katero je policija sicer dobila, vendar oa prazno. Ir. sobe so izginili dokumenti s pokojnikovo listnico in en par čevljev. Na policije pa so medtem že prišli ljudje in prijavili predmete, v po- te blld V Sobi dvignjenega pre-1 ki so jih ižrOčili pokojniku cej prahu med brskanjem in | pravilo. KIHillltlitlilii, ......................................................................................................................................................................................................................................................... ki», popolnoma točne. Ze od vsega začetka smo trdili, da bo taka sindikalna linija, ki je pripravljena na kompromise ter dopušča likvidacijo razredne borbe, pogUbonbsha za delavski razred. Tržaškega ozemlja. Mi dobro vemo, kaj se skriva za temi mahinacijami in kakšen namen hočejo sedanji voditelji ES doseči s sklicevanjem skupnih stavk našega ter italijanskega delavstva. Dokazati hočejo, da so interesi tukajšnjega delavskega razreda tesno povezani, in prav isti, z interesi italijanskega delavstva, ali z drugo besedo, da bo borba za interese tržaškega delavstva še bolj uspešna, ko bodo povezani ponovno z Itdlljo. Če mbrajo pri tem trpeti interesi delavskega razreda, je to za njih popolnoma postranska stvar. Koliko časa mislijo tržaški delab- j ci še vedno molče slediti tej likvidatorski sindikalni liniji? Na svojem zadnjem sestanku, ki so ga imele delavke, uslužbene pri Beltrame, v torek it ul. Imbriani, i so po dolgem razpravljanju o ce-j lotnem položaju, ki je nastal po ! za.dnjih dogddkih v tem podjetju. | sklenile stopiti danes v 24 urno j protestno stavko, s katero hočejo prisiliti delodajalce, da izpremene svoje stališče Med delavkami, ki so se udeležile zgoraj navedenega sestanka, jih je bilo tudi precej takih, ki so včlanjene v Delavski zbornici; prav te delavke so najbolj ostro obsodi le postopanje voditeljev Delavske zbornice, ki so se pri reševanju tega problema postayili popolnoma na stališče delodajalcev Delavke so na tem sestanka poverile sindikalnim pfedstavnikon-riaiogo, da še ji naprej Vodijo pogajanja za rešitev vprašanja akordnega dela, ki mora bit! na vsak način ukinjeno. Nikakor ne morejo nahlreč dbpustiti, da bi 90 še nadaljeval tak položaj, ko bi bile primorane trdo delati ter prejemati od delodajalcev še četo psovke in grajo — poleg skromne plače seveda. Začetek de! za novo šolo v Miljah Ob r.avzočhdstl predstavnikov vojaške in civilne uprave so včeraj dopoldne začeli kopati temelje za zgradbo oshovtie šole za Milje. Meščani so 2e več let Zahtevali novo šolo, ker dosedanja Zgradba ne odgovarja potrebam mesta in ni higienična. Zaenkrat bodo zgradili je prvi del zgradbe, kjer bo 14 učilnic. Za ta dela je določenih 75 milijonov lir. Načrt je izdelal arhitekt Sarnero, dela pa je prevzela občina sama. Miljski župan Robba, ki bo čez nekaj dni izročil županske posle riovo izvoljenemu županu, se je ob tej priliki zahvalil Vtt za vso dosedanjo pomoč mestu. Odbornik Drioli pa je prikazal obupen položaj trinogih meščanskih družin, ki se morajb ie vedita stiskati v zatohlih in temnih prostorih zaradi pomanjkanja stanovanj. Zatp je nujno, da se nadaljuje z zidanjem ho-vih stanovanjskih hi?.. Kar se pa tiče nove šole, bi bilo prav, da bi oblast čimprej odobrila Ves načrt in nakazala potrebne kredite, da bi bila šola v kratkem popolnoma sežidana. Sicer se bodo dela samo zavlekla, pouk pa bo še vedno trpel! Ce ta protestna stavka ne bo rešila problema delavk podjetja Beltrame, bodo ponovno sklicale skupni sestanek, ha katerem bodo določile smer nadaljnji borbi, ki bo prav gotovo ie »e bolj ostra in odločna. * * * Sesljan Pred dr.-evi je Umrl v Sesljanu tov. Pipan Ivan, star antifašist, ki je ves čas osvobodilne borbe vneto sodeloval. Ždaj je odšel za sinom, ki je padel v borbi. Vsi vaščani in znanci, ki so ga pospremili na zadnji poti, so svojo udeležbo dokazali, da so pokojnika zaradi njegove zavednosti in poštenosti spoštovali itj eemli in da ga bodo ohranili v trajnem spominu. Slava mu! Cetriek 21. julija Dar.-ijel, Zora Sonce vzhaja ob 4.35, zahaja ( ob 19.46. Dolžina dneva 15-11- 1 Luna vzhaja Ob 0.11, Zahaja ob 10,18. Jutri petek 22. julija Marija Magdalena. PribirtS Obisk komisarja in lajnika pomorske komisije ZDA TRST 20. julija (AISsl — Gospod David J. Goddaire, komisar, Arthur J. Williams. tajnik pomorske- komisije Združenih držav, sta prispela v Trst, da se seznanita z ladjedel-niško industrijo in zlasti s tržaško pomorsko trgovino. IMENOVANJE UPRAVNEGA SVETA USTANOVE INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V 2AVLJAH TRST 19. julija (AIS) — Z upravnim ukazom št. 45 ZVU so pred kratkim imenovali elane upravnega sveta za ustanovo industrijskega pristanišča v Zavijati (Er.-te del Porto Industriale di Zarile) Imenovani so bili: načelnik oddelka za javfte naprdve ZVU; načelnik oddelka za proizvodnjo ZVU; izvršilni častnik finančnega in gospodarskega ravnateljstva ZVU; dr. Egone Furian, predstavnik conskega predsednika; dr. Guido Bošutti, predstavnik finančne intendante; ing. Mario FfUfchef. nadzornik javnih del; ing. dr. Franeeseo Rusconi, predstavnik železniške u-prave; dr. Paolo de Klodie, predstojnik pristanišča; dr. in.g. Sairtion-do Visiritiri. predstavnik tržaške občine; dr. Rodolfo Bernardi, predstavnik Javnih skladišč; ing. Italo Bonazzi. predstavnik trgovske zbornice; ing. Umbčrto Cohen, predstavnik industrijske zveze; dr. itig. AftU.rO Barpi, predstavnik lastnikov ladij in dr. Vittorio Čarielld, predstavnik organiziranega delavstva. SPOMINSKI DNEVI 1940 je bila V Litvi, Latviji iri Estonski proglašena sovjetska oblast. 1944 minerci Južnoprimorskega odreda uničijo pri Barkovljah 4 vagofie in lokomotivo. Danes repriza opere «Ljubavni napoji? Nocoj ob 21 bo na gradu Sv. Justa druga predstava Donizettijeve opere «Ljubavni napoje. Za tretjo, to je zadnjo predstavo «Aide» na odprtem, se dobijo od danes dalje vstopnice na Verdijevem trgu št. 1. Danes prva se|a občinskega sveta za občino Devin-Nabrežina Novoizvoljeni občinski svet za občino Devin—Nabrežina bo itfre! prvo sejo danes ob 15 na sedežu občine. Dnevni red je sledeč: 1) Verifikacija mandatov, 2) izvolitev župana; 3) izvolitev občinskega odbora; 4) zaključno poročilo dosedanje ripraVe. Seji lafiko prisostvuje vsak Občinar. Aktivnost ZAM Zveza antifašistične miadine organizira za nedeljo 24. t. m. delovno - zabavni izlet v Istrsko okrožje. Predvideno je pol dneva udarniškega dela, skuprio z rednimi delovnimi brigadami -okrožja, ostali del dneva pa bodo mladinci posvetili kdpanjri in prbsti Zabavi. Organizirani mladinci, ki se želijo udeležiti tega izleta, r.-aj se javijo do četrtka 21. t. m. pri okrajnih mladinskih tajhikih. Tajltištvo ZAM DAROVI IN PRISPEVKI PMtt letovanje POT na M Tudi letošnje poletje vsč ^ 15. septembra prireja Planinšku društvo v Trstu letovanje na Ble® v Sloveniji za člane. Prospekti, informacije in vpisO" vanje v trgovini Marčel Nadlikdk ul. Giuliani št. 13, Za Dijaško matico sta darovala člana SNG tov. Modest Sattcin in Ema Starčeva vsak po 5.000 dinarjev. S tem sta odstopila svojo nagrado, ki sta jb jtrejfela Za ufhetni-ško delovanje v pretekli sezoni v korist šlovehskčmu dtjaštvU v Trštu. Obema prisrčna hvala' Pmlv vsem tržaškim upelefeneem delavstvu in ostalemu prebivalstvu —■— * ..I. 11.-. n. ■■■■MII nuli n um mm ■■ ife Proces proti Jaksetichu čopet odqoden in bo v ponedeljek 22. augusta t.i. Včerdj bi rtJcral biti pred vojaškim sodiščem pod preflsfcflstVofh maj. Haylb,-m procčs proti članu slavne 12 dnevne stavke Jaksetichu Juriju. Njegov zagovornik odvetnik Zennaro pa je naprosil predsednika sodišča maj. Baylissa, da bi proces zopet odgodil, ker je sedaj prezanoslcri z drugimi, zelo važnimi procesi. Ker se vojaški tožilec kap. Dke rii ripifai predlogu odVettlikri Ženhara, je prCflšedhik Baylišs določil hbv dal tim za proces, in sider pohertc'ljelt 2d. avgusta l. 1. Jaksetichu je Je dovolil začasno Svobodo pod pogdjem, da r.e bo zapustil ozemlja brez di v: 11° rljj* sodPča. Nato je Jukšetich vprašal predsednika Ba?'issa, *t> se srrič y tem časti prilit ž.lo iidej-: (Vrivati, io je pisati članke, Intel i r.iv-v ild, Svdnifc Baz -s mo je c deovnrn da je merodajno za sodišče njčJoVo dob',, vedenje v jjfi Vatnctfl življenj!, onkar jč zaključil zasedanje sridišča. V Tfstri je 27.000 upokojencev, ki prejemajo mesečno pokojflino v znesku 2 do 4 tisoč lir, s katerimi se prav gotovo rf It \ * r I * U H. FIM ŽfiASI ]B( ilustrira M. BAMBIČ JiL HllhUflij je sklertil počakati popoldneva, potom pa kreniti v sotesko, da hi mogel že v jutro zsra-biti gradišče siovenov. se malo ni diislll, da ne bo zm»*al. Tudi zasede se ril Bal. Bal se je samo za vojake. Vsakega mu je bilo Skoda, Zakaj vsak teh utrjenih in izšolanih mož mu je zalegel za deset novincev. Zategadelj je pozval predse vrlega jezdeca, nekega barbara — Tra-čana. Prišel se mu je pred letom ponujat v vojaško službo. Hilbudi-ju je ugajal; in res se je izuril, da mu ga ni bilo para, Tega je poklical Milbudij. Njegova polt je bila temna, lasje rdečkasti, postava velika, prav kakor kakega Slovena. Ukazal mu je, naj sleče opravo bizantinskega vojaka in natakne kratke prtene hlače, kakršne so nosili Sloveni. Takisto naj razsedla konja in naj jezdi ka kot divji pastir oprezno po soteski. Razumel je precej dobro jezik Slo-• enov. Naj vpraša, mu je rekel, če naleti na kakega Slovena, po ovcah ali konjih, češ da je poslanec azijskega trgovca, kt bi prišel na kup- čijo. Ali oprezno naj gleda, so 11 v dolini sledovi po vojnih četah. Tračan se je hitro prelevit iz bi-zanilhskega konjika v barbarskega pastirja in malomarno odjezdil. L glavo je gugal na levo in desno in pel pastirsko pesem. Vajeti je pustil, da so visele konju na vratu. Kakor bi se ne menil za Ves svet, tako je Jahal Tračan ogleduh. Ali Hjegovd lisičje oči «o opazile vsako sied v travi in predirale gosto grmovje po bregovih. Zapazil je konjsko sled. Skobalil se je s konja ih trgal kislico, ki je rasla ob potoku. Zvedi je liste, brskal po travi, kakor bi iskal še drugih zelišč. Toda meril je le skoke, katere je delal preteklo noč Iztokov konj. Leno je zlezel zopet oa .-mehanik Cibelli Alojz in gospd^ nja FUrlan Frančiška, narednik £ meriške vojske Browr.' HerbeTt f in uradnica Mian Claudija. narek nik ameriške vojske Wherrler Chat' lfes in gospodinja Mainardis Orsol1 Umrli so: 73-letni Balbi Karlo, ^ letni Bornia Ivail, 70-letni Migi**! to Umbertri, 02-lethi Bevllacq|4 Alojz. 21-letni Minut GUido, 63-1(0* Celat/t Battista Ivan, 83- letril 9 coli Rudolf. !! RADIO ii(M0 JUG. CONA TRSt* (Oddaja na srednjih valovih 24(1 * ali 1250 ko Četrtek 21. julija 1949. 6.30: Jutranja glasba. 6.43: čila in objava sporeda (v ital-i, slov.). 7.15: Jutranja glasba. D-1?! Iz opernega sveta. 12.30: Vaš* kvintet. 12.45: Poročila in obja' sporeda (v ital. in slov.). 13.15: r'r poidartski spored orkestralne 'ne. 13.50: Našim ženam (v »»Hj 14.00: Lahka glasba. 14.39: Pre?Je, tiska in poročila (v ital. in sldto; 17,43: Plesna glasba. 18.13: KoiwJ ne glasbe slovenskih skladatelj*!; 18.45: Glas mladih (v slov.). 19j?f' Glasbena medigra. 19.15: Porod. (V ital. in slov.). 19.40: Dueti * tipere. 20.09: Poje kvartet komor“L ga zbora, nato priljubljene melo«, je. 20.30: Igra tv Slov.), nato lah* glasba, 22.08: življenje ju gos lov*' skih narodov (v ital.). 22.29: ' černi koncert. 2240: Ritmična ba. 2X00: Zadnje vesti (v ital- 'j sktV.l. 23.10: Objavd Mtorc<*r. * naslednji dan (v ital. in slov.l. ŠD-1" Večerne melodije. TRST ll. Četrtek 21. julija 1949. , 7.15: Poročila. 7.30: Koledar. 7-«| Jutratija glasba. 8.15: Poročila. D-S Za vsakega hekaj. 12.00: KoVi s;rž 12.10: Češka narodna ih lahka oa. 12.45; Poroeiia. 13.00: dr-ke-š' Russeli Bennett. 13.40: Iz gla.sbbjl ■a impresionizma. 14.00: Poro***J j ,415: Dnevni pregled svetovn-s j tiska. 14.30: Popoldanski fcofičjjf J 14.43: Gitanje vPčerhega sb' 'r:,. 17,30: Plesna glasba. 18.00; no predavanje, 18.30: Slovenske rodne na harmoniki - igra M** Sancin. 18.45: Valčki. 19.00: StoVf" šSiha za Bldvttriče. 19.20: PesK glasba. 19.45: Poročila. 20.00: Gš, vSflSfca Zborovska glasba. 20.30! Jek in priroda. 20.49; Glasbena IfCfj 1 'ura. 21.00: Radijski oder, Ugd ’ . lena: »Poslednji lord«. 22.80; PtofJL glasba. 23.00: Uspavanke. 23.15; K rnčila. 23.30: Kaj vam nudi jul*,1 nji spored? 23.35: Polnočna gl*5 &m& ROSSETtf. 16.90: ((Prilalnljčh inž!1*; Miehel Mofgan in riolpli nlfliaftb0!] EXCELSIOH. 16.30: «Kiesnle»», Jt tirrie Mac bonalti. AUan Jones. , KUNIČE. 16.?0: (ifctbsoHbaJi, Ray ^ (and, Piofencc Mar1y. i fILODhammATiCD. 16: etato ITAL-IA, 10: riž, ki bi si ga Ztu*1^ fletty. Hulton. . ALABAflfiA. 15: »Zmajev rod», K therine Hepburn, VValter Hustod-^ i IMPERO. 16: «Kako zelena .16 SL moja dolina#, VValter Plgeori, MPI reen O’ Mara. vIaLe, 16: «fta»iefti hebritičhi-ii»: GAIMBALDI. 16, na prostčm ob Žl-^J «§fhrtna vihra«, Lizabeth Scott Jdliri llridla-k. .ji MAS91MO. 15: «Bčs|16nj6 v jjUSCS’ , Lizabeth Scott, Jotm Hndlak. j AI1MON1A. 15.30: «Ne toores im P* povedati, da Te ijublto», G. <3* j K. Francis, C. Lombard. SAVOnA. 16: «Drispi Iž rnesta«. C** TflPrth. j* UDeON. 10: ottlll smo tako sre*11 Glnger ROgers. IDEALE. 16 30: ((Vroči pas«, A ridan, J. Cagney. .4 MARCONI. 16, na prostem ob 'l | »jutrišnji svet«. Krederic Mar'*1 |j KtNo ADUA: 15,3«: aAusctovltl* ( kratki tltfn kKblžšStška dirka Tržaškem ozemlju«. KlNCt OB MtiftJt!. 16: »Galci*, Vjetski filto, ,ni’ l RADIO. 16: »Mubavdst«, Danijel " I ri*m ./0f I V1TTORIA. 16. na prostem ob j «Cigani», S. Granger. J. Kent. vEKE5jIA. ((Vnikodlak z otoka«, jj KINO V LJUDSKEM VllTO. »Roman Milredbvih«, Joab ut - j lord, Jack carsbn. j|: »smoljbT - na prostem °b »Bairibl«. p: AUSON1A * leresd pri morju-»Divje ine.ie«, Randolph Scdtt, bert Ryan. ' .nt« S«* KINO NA »Škotov« ko st je ustavil mladi četnik iri i j jastrebjim plskoto naznanil, da so i Na dnu si je odlomil šibo in čakal prišli na določeno mesto. Sial je v jezdeca. gostem hrastovem grizdu na Hrlnem J Pričakat ga je iri Iračana lokBVO j pobočju, kjer je bila dolina najožja, prepričal, da je Svarun v gradišču Na pisk so prirasle Iz tai postave brez. vojske. Upal je za trdno, da fotarlšev, Iz Vsakega grma, Izža | se Hilbudij napoti po soteski, vsakega debla. Iz tfavd, čež skale | (Nadaljevanje sledi) ŽAUVaia Ob izgubi mojega d-n •*•(>.- EIVIJ A. žahvaljUjem vsem, ki sprejiuli na njegovi zadnji ,.)rit,i. Se prav posebej pa gre moja zahvaln roladihi iti vaščanom Iž Lotijerja in Kntinare. žalujoče DRAGICA bECar Ci ORIS K I DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - ŽVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 74» Obnova in gradbena dela na Soriškem 222 milijonov dinarjev ta dela v drugi polovici leta v Novi Gorici in po drugih krajih - Predor in cesta v Brdih > Do sedaj Obnovljenih skoraj 10.000 poslopij Pretekli teden je imel v Postoj-1 gorlški oblastni ljudski odbor iL prvo redno zasedanje* na kavern so obravnav-hil in sprejeli za drugo polletje, ki zna. « 83 milijonov 329 tisoč din 033 i ijonov lir). Oa tega zneska od-f o P^klitao 53 odstotkov na in-stidije if, okrog 47 odstotkov na upravne stroške. Pri pregledu do-Edanjega dela so ugotovili, da so c, 'i?.PJ* za obrtoVo podeželja do-e® i 112.70%, pri cestnih delih pa ™ izvršili plan s 110%. Tudi pri uglh drugih panogah, kakor so 8 antiratia preskrba, vezana trgo-na in prosta prodaja, so visoko Mavke v ^'aflu floloeene P°" ž ^orlšfianja kredita v drgnem sektorju po posameznih laJih, So ga izkoristili v soriškem mi!! U ž 91%‘ v idrijskem 81% ih miUilhškem 92%. 64 nhlasti deluje sedaj že obdelovalnih zadrug, ki imajo okrog 6500 ha obdelane m je V teh zadrugah je 3034 i7«i'nsklb e^iinv, med katerimi je teh za sP°sbbrtih ljudi. Poleg nih 2aciru§ Pa ie tam še 88 zadruž-ekonomij s skoro 4000 ha. Dr-vnih posestev je na Primorskem ' j^dustrijskih ekonomij pa 17- V nad ^es tneseeih letos je odšlo y industrijo in gradnjo sestavu J3°Iea tega ^ 3e 6110 laz J nib vaških brigad za n,,. 9 d®la, pri katerih so nadome-irtBit ?e!0vne moči, ki so odšle v sirijo. Prav tako je Bilo v pf Pope Ssili na delu v gozdovih. TU. •niaa,„ Se jih Vem V 'Iav laKO ullu v o*-4881) ?, eiiu a0 frontnih brigad s di na v gozdovih. TU. iih ■*nc' so bili zelo aktivni in dieseč -e okrog 800 udeležilo dvo-cjj .J®* mladinskih delovnih ak-05.000 ,9° Pri tem napravili preko “f prostovoljnega dela. bnii °r omenjeno, je bilo haj-j, J USlS(i;;y-vr« ^ /->1 „ , i ~^ J§|l ~ IPešrio delo pri obnovi podfe-4, na zapustila 13.649 SlOH ■ in gospodarskih po- Pblpi .^dšenih ali požganih ter e8a še 319 šol in javnih ]„ : p° zadnjih podatkih je Bi- ssJ' -'ei obnovljenih 9842 hiš in poslopij, ta letos je eno Za popravilo še 2897 ob- 'v m je ministrstvo za novb- osvobojene kraje določilo 120 milijonov dih (1300.000,000 lir) kredita V ia namen. Zaradi lažje zmogljivosti je bil za letos ta načrt omejen na izgradnjo 1131 objektov in se bodo presežni krediti u-porabilj za druge potrebe, V celoti je z novimi zveznimi In republiškimi investicijami na razpolago za nove gradnje v drugem letošnjem polletju 321 milijonov 870 tisoč din ali 3.318.000.000 lir. Iz teh kreditov bodo predvsem nadaljevali z deli v Novi Gorici, kjer bodo dogradili štiri velike stanovanjske bloke in sezidali še nove bloke za 339 ljudi. Prav tako bodo dogradili upravno poslopje oblastnega ljudskega odbora, mestno restavracijo. obkrožno cesto iz Gorice v Šempeter s predorom skozi Banovec, dalje kanalizacijo vodovoda ter predor in cesto v Srda. PraV tako bodo razširili tovarno za precizno mehaniko v Solkanu ter zgradili v Novi Gorici tovarno konserv in tiskarno s kartonažo. TA popravilo in vzdrževanje raznih Cest je določenih 32.600.000 din. Med temi cestami je tudi ona iz Razdrtega preko Ajdovščine V Gorico in okrajna cesta Miren-Opatje. selo. Poleg tega so že začeli graditi vodovod za Srda. Pri Kobaridu nameravajo postaviti ho reki Soči še dva jeza in zgraditi novo elektrarno. Prav tako pripravljajo regulacijo Vipave in Vrtojbice, gradnjo mostu pri Bukovici ter združitev livarne in tovarne orodja v Batujah. Letos je predvidena tudi razširitev čevljarne ih toVarhe UsBja v Mirnu, gradnja pečarne v Idriji, radnja mldkame v Cerknem in v Bovcu ter kemične tovarne v Tol. minu. Prav tako bodo še razširili in povečali tovarno cementnih izdelkov v Anhovem in industrijsko apnenico v Rihembergu. Vsa ta dela bodo začeli izvrševati takoj ali pa proti koncu tekočega leta. Ža njihovo izvedbo pa bo potrebnih mnogo delavčev, zlasti za industrijo in visoke gradnje. Zato so začeli že sedaj s potrebno organizacijo, da Bi si preskrbeli delovno šilo, medtem ko bodo lokalne gradnje organizirali IKPRGD SODIŠČA ip leži si n^raie, hi ni Ivola Wba o žejntitti stricu in Intimi) maokali-Prestopni ki mojo 0f u*kodnji pomladi je 45--letni »lw!b Vincenc iz Podgore pričel Vrt, ki se drži njegove So je že vso zemljo prekopa bil »a| It )o tudi nekaj že posejal %«če' ■ M i.,„ai8H, Sosedovi otroci so si pre st, p!°3fat skrajšali pot, s tem da uW.n Isto so delale seveda tudi -. 'koračili brezobzirno Grath del kokoši, ki so že pričele *b, če se bo vendar pooblačilo i It dalo lakb pOtrellhi dež. hettis Imdmo ris izredno sUHO le- to. Ze januar, februar, marec in april so dali želo malo pUddvin. Kazdlo je. da se bodo vse Ozimine posušite. Toda obvetjdla jd stara kmečka reeeniea: «če si zgodaj sejal, boš tudi dobro in zgodaj žel... «V.ši Ozimni posevki, kdteri So bili pravočasno izvršeni, ntšO občutili ne zimske in ne. zgodnje ponDiUattške sitše. Pšenica iti ozimni ječmen sta zgodaj dozorela in dala detuiria boljši pridelek kot tani, Še bd polobiče junija dalje je bilo pomahjdknje padavin teib občutno, Knletje so se pritoževali, da jifri je ktOinpir zaradi SUšČ prezgodaj dozorel. POihanikanje vlage je Občutil tudi fižol in druga zelenjava. Po Višečih legah SO tudi koruza in celo Oljke ter trta že ObčUtie po-murijkume moče. eVse nam bo Ožela sitla«, sč nam je pritožil tov. Furlattič v Mdnždriu, ko smo gd v nedeljo obiskati. Potolažili smo ga, da bo v kratkem nekaj padavin, ket je v zraku že polilo iiidoe, «Da bi le bilo res«, nuni je vrš olajšan stisnil roko. V »oči od is. na 19, julija je dež res pričel padati in ga je padlb od 24, do 7. zjutraj 17 in pol milimetra. te pa da vitle, bOdo zdtegle po mnenju Strbkdvnjakov kmetijske šble v Skocijinu pri Koprii zd 5 do 6 dni. Vse poljske kultUre so se takoj osvežile in zelo iepo kažejo. Oddahnili so se poljedelci, ko so videli. da je po tem sicer lahkem dežju ostalo nebo Se hadaije Obldč-»u. Zaenkrat ni niti Sledu, da bi zapihrlili burja, ki prdV tdko hitro popije vso vttigo. kbt vinski brat frakelj, če aa ima. Zaradi vdžitosli moramo še po-včddli, da jb bi Ul najvbčjU Tazha-irtb vrt na vroeltla prav i’ Rohbdetjek zjUtrdj in je zhaštita US stbpirij v senči. Zračna vlažnost je dosegla 12. julija zjutraj ki od slo, v torek zjutraj po dežju pa je bila 93 bd sto, Od t do 19. julija smo imeli šdthb 31 milimetrov padavin. Zn dober razvoj poljedelskih rastlin bi bilo V tem času potrebnih najmanj petkrat toliko paidvih. Naši lšudshi zaščitniki Zaščitniki bkrajhega odseka za notranje zadeve So ustanovili svojo delovno brigado .V. začetku trimesečnega tekmovanja, da Bodo pomagali tath, Kjer bo najbolj potreba. V času oa 3. do 9. jhiija je 28 za-ščlthikov te brigade napravilo skupno 188 prostovoljnih ur, Od teh je' bilo napravljenih 48 V pomoč pri žetvi kmečki obdelovalni ža-drugi Kampei-tiniara. V času od ft do 19, jUiija pa je 35 zaščitnikov napravilo 191 prostovoljnih Uri Se* laii so v zadrugi Mz, te kaženskem zavodu ih pri poravnavanju prostora na trgu Mudn. Tako pbfriagajO zaščitniki svojemu IjUdslvU na dvč Strani: čuvajo prčd špekulanti ir, črnoborzijanci in pomagajo pri obnovi ih izboljševanju.-Zato pa jih jma ljudstvo tudi rado. Iz Pirana v Pulj ižletj ki ga je Bila organizirala Ljudska fronta v Piranu, je med prebivalstvom zelo dobro odjeknii,-Bil je pač krasen dan ,mirno morje kar je vse napravilo izlet se lepši, Komaj satio prišli v tiuij, ie se je razširil glas Tito, Vsakdo od has je tesnobno Vprašal: «alj ga Bomo Videli aii ne7» odšli smo se na velik trg m komaj nekaj mkiut kasneje smo slišali najpreje ogromno vzklikanje, nato pa smo eagiedalt samega Tita, ki nas je pozdravljal z balkona. Kvedeli smo, da je ravnokar imel- pomemben govor. tiadovedh! smo bili, kakšno je mesto in tako smo jo udarili v razne smeri, kjer smo si ogledali predvsem dela, ki so ravno v gradnji, Tako smo videli Arzenal, ki predstavlja eno največjih javnih del v Pulju. Najbolj pa nas je zanimalo zvedeti, kako gradijo v Pulju socia- Jhltoud, PotlCioil Kamor kuii greš po coni B, lali-ko opazuješ življenje delovnih Istranov, ki se vztrajno bore za dosego enoletnega gospodarskega pfb grama Istrskega okrožja in premagujejo yse težkoče s poriOSom Svobodnih ljudi, ki grade sebi in bodočim rodovom boljšo, srečnejšo bodočnost. V nedeljo se je nudil vsakomur pogled na prerojeni Portorož. Številni kopalci so napolnjli kopališča vse od Pirana do Šv. Lovrenca 'n se hladili V fcačdm Jadranu. Prišli so od bližnjih ifl daljnih krajfcv Uživat lepoto Purtotoza. Vrstijo se hoteli »Central, Lido, Helios, Jadran« in drugi, ki ntidijo gostom udobno postrežbo. Iz «Centrala» su odmevali ubrani glasovi slovenske pesm; barkov-ljanskega pevskega zbora, pred ((PUlaee« hotelom jč izvajala skrbno pripravljeni kbfičeft godba iz Pifafia pod vodstvom dirigenta tie-cilaequa. Pred »Helios« restdvfači-jo je igral orkester Iz Sv. Jerneja _ in vabil prisotne na ples med Uila-j de palme. V nedeljo 19. julija je št o s ;t žen na izlet po Sloveniji. Izleta so se Udeležile žene iz Kopfa, Pirana, Izole, Strunjana, Puč in Škofij. Že zgodaj zjutraj je bilo vse živo po zbirališčih. Zbite 86 Mb šiččr težlčb, toda vbttddr Uifjfdie Od Šibjih dtitžin ih odšle UbleO-liko Ob Svetu. Prav One SO potrebne, da se malo sprostijo, zato so bile pred odhodom kar nekam nestrpne. Ko so pbsectle v kaihibrie, še jim je kdr hehbtč Udrta pesčill iž gtld. fti čudhb, Sej šO ihtiOge Od flji/t tlaptdvile fnvič li Ubijanju daljši izlet in zlasti v Slovenijo. Vso pot so bile živahne in pozdravljanja med potjo ni bilo ne konca ne kraja. V Postojni — na starih zgodovinskih vratih — so bile prese-rieččhe, čdkdta jih je hlHbziCd tjil‘ di v pbzdrttv, igrala jo godba, triko še jd fidšim ženah i Uidem na obrazih ganjenost. Uradno jih je pozdravila tajnica okrožnega odbora AlZ tov. Pavta, članica glavnega odbora APž tov. Mitiča, tajnik IGOR, predsedhik pionirjev iti predsednik MlO, In jih je povabil tm kosilo itt na ogled jame ter mesta, foti, Oracieia, tajnica koptskega okraja, sc je zahvalila za sprejem in povabilo. Po obedu, ki So jim ga pripravile njihove tovarišice iz Postojne in med katerim je lepo igrala tamkajšnjo, godba, so sj naše žene ogledal i jamo. Riso se mogie načtlditi jrrlfOdrtim lepotam podzemeljskega sveta. Prijetno jim je bito ob zdViiti, da je sedaj P Izlet žena v ....... - - Lea__i_l__ *___ Sašu ljUdške dblUšti Omoijoeeilo tudi še tako revni delavski ali kmetski ženi, da užii-U te narttb-ne čare. fudi ogled mestu je bit zanimiv, Itlkb da so pOPoldUhškc Ure prenaglo pOtčkle. Postojnske fene so pripravile tudi dobro večerjo, Ob petju in veselem razpoloženju je na govor tajnice AFZ iz Postojne odgovorila v ithedit itdtijttnskih žčtid Mčriiš Ri-tia, ki jč pb zahvali za preldp sprejem pOUddriiu sdlidarhbst in enotnost italijanskih in slovanskih demokratičnih žen v Istrskem okrožju v javnem življenju. Po počitku iti šphhju t Postbi-hi SO Hhše žetie drugi dan nadaljevalo pot proti Ljubljani. Ta ddt Vbžttje je bil prtlv tdko pob’ petja ih dobre volje. V Ljubljani jih je pozdravila tajnica glavnega odbora AFZ tov. Mimica ter drugi, javni predstavniki, Zene iz Ljubljane so jih po pogostitvi peljale PO LjUbljdtil. kdjprej SO Se Ožpele ha nebotičnik, od koder so imele prekrasen razgled nad mestom in okolico. Razume Se, da so sl zlasti ogledale otroške jasli, otroške vrtce, mladinske domove, kjer se vzgajajo in živijo otroci padlih borcev in druge sirote. Naše Istranke so strmele nad lepoto notranje ureditve) snago in redom, ki vlada O teli socidlttih ustadbvah. Prepričale So se tudi, da se po najlepših ljubljanskih palačah ne sprehaja-jb M šehčijo več nekdanje gospe iti gOSpddje, mdfveč haš midtii rbd BeibVhčgd ijhdsldu. Po čistih, belih s svežim cvetjem okrašenih sobah skakljajo naši cicibančki tja do srednješolcev. Vtis zdratja in čistosti ddbiš na pogled tudi bd OSčbjti, kateremu je poverjena vsa skrb nad otroki iri riiiadirid. V jdstih SO še rdv-no igrali malčki med raznimi igra. čarni in erij prepevati, drugi ne-karii grgrali svbj hapSv. EholčtHi cicibančki pd so že korakdli in fjfebaždti Sem iri tjg VOžičke iti Punčke. Tdko Se torej vzgajajo nidlčki mater in očetdb, ki delajo od jutra do večera po tovarnah in ne morejo sami skrbeti za svoj naraščaj. Maše žene niso našle primernih besed, da bi izrazile svoje občutke, le eno so takoj spbzndlč P besedah «tu res delajo ža blaginjo delovnega človeka, tu je res mešto delovnih ljudi...« Naposled so si izletnice ogledale še pionirsko progo, ki je vse zelo zaniriiata. Miso se mogle načuditi, kaj vse ustvarja ljudska obiast. Po zelo dobrem kosilu v hotelu Union so se odpeljale na Bled. Med potjo so naše žene obiskale veličastne naprave Litostroja in v Kranju pozdravile tr-ždike otroke, ki so tamkaj na letovanju. Prevzele so jih lepote gorenjskih pokrajin ih Bleda samega. Enako so tudi tu videle, da šo šeddnji «letoviščarji» delavci in delavke, skratka preprosti ljudje in ne «gospoda» preživetih časov. Prehitro je bil določen pdvra-tek v Ljubljano, kjer jč idkulu Istranke večerja. Kmalu se je bilo treba ločiti in se pripraviti na slovo, K odhodu se je zbralo veliko število žena, bilo je obilo petja in drugega veselja, da so Ljubljančani kar strmeli. Zlast' So se huVdUšite žene — Italijanke, ki so večkrat izrekle željo: sTudi me hočemo priključitev k Jugoslaviji, da si bomo še pri nas gradili socializem.« Po pozdrdvu tajnice glavnega odbora AFZ se je v imenu istrskih žena zahvalila za sprejem in dObrote tov. Graciela iri hkrati povabila ljubljanske totiarišice na obišk v IštrO. Med petjeih in vzkliki THU. doniOvini, Kp itd. so se ndše žene Odpeljale prbti domu ih prispele v torek zjutraj v Koper. Utrujenosti ni poznala nobena od izletnic in soglasno so pozimi e svojo tajnico, naj čim prej pripravi podoben izlet v Jugoslavijo. «fte moremo povedati, kd-ko je bilo lepo v Sloveniji prepričale pa smo se še, da v Jugoslaviji ne samo gradijo, marveč pospešeno gradijo socializem v korist delovnega ljudstva in da SO Uš! Očitki, ki jih iznašajo rdt-ril lidalijevci in podobni, le ue-osnovaito obrekovanje», C, M. Iz živahnih razgovorov in veselih obrazov je bilo razvidno veselje in zadovoljstvo gostov. Opazovalec je z zadoščenjem zrl na zadovoljno ljudstvo. Li Uživa sadove lastnega dela tudi v najboljših kopališčih, kjer nekoč ni bilo mesta zanj. Danes pod upravo armade socialistične Jugoslavije gre mesto predvsem njim, ki gradijo novo življenje. Tako je življenje u prerojenem Portorožu! tirišli so tudi izletniki jz Nove Gorice in Sežane. Z veselim razpoloženjem sn dopolnjevali življenje Portoroža. Na vprašanje, kako jim gre, kako živijo, je vsakdo odgo-vbril: »Dobro nam gre, težkočč-premagujenio z isto mislijo ih ljubeznijo, kot smo izganjali okupatorja in se berili za republiko«. Ža posledice resolucije Informiroja so rekli: «0oij kot gospodarske težkoče, ki jih moramo premagovati, nas boli krivično in lažnivo klevetanje naše Kp s tovarišem Titom in Kardeljem na Čelu, ki so nas vzgajali v ljubezni do vseh naprednih si’ sVfefa IH ŠT. krit Zaščitnike vseh malih, ižkorišždhih ih Zdtirartih narodov'. Boli nas tSfh Bblj. ker HSm je hailk KPJ prešel že v meso in kri. Tildi dar.es he mislimo, da nas sdVjetški rlarddi črtijd, rhdfveč vemo, da je pogreška odgOvOfnih. ki pa tega žal hočejo priznati. ko so slišali, da občudujemo njih veselo razpoloženje m samozavest, nam je tovariš ridgovhril: Kakrt bi ne biii samoz»V'eštrti. Saj sc Vendar zavedamo svoje sile in ihdči ir. Svoje Haloge V zgndovifii Človeštva. Kako pa bi rte bili Vesčli, saj Vendar premagujemo kljtib vsem ovirani reakcije, popfte od resolucije Inforrhblroja, tažkoče In dosegamo petiettii plan. Prepričani smo, da bo vsakdo, ki bo oviral vstajenje tega naroda, moral kloniti pred vztrajnostjo tega narod« Trimesečno tekmovanje v Glemu Pri nas je glavno vprašanje za izboljšanje popravilo cest, ker smo na precejšni viiini. Naša dovozna cesta Je sicer precej široKa, toda strma ir. se ob vsakem deževju pokvari. V vasi pa imamo ljudi, ki so polni dobre voije in vedno pfi-praVijčrti priskočiti na pomoč tam. kjer je najbolj potreba. V začetku trimesečnega tekmovanja smo Ustanovili množično brigado,- katere člani so r.ajzavedrtejši tovariši. V mesecu juniju je 120 članov ie brigade napravilo prt popravljanju ceste 750 ur. V juliju pa do sedaj že 450 ur, katere je prispeval , za skupnost 99 tovarucv. To so naii prvi podatki o do se-, daj izVršehem delu. Vefi pa bomo poročali prihodnjič. ližem ih kakšno je dnevno življenje dčiavslva. tirlili smo v stik z delavci, ki delajo v Pulju in kateri SO nam dali vsa potrebna pojasnila, Tako nam je povedal tov. Perlm Rudolf, ki biva v uliei Vigmo št. 66 m je doma iz Pirana ter prebiva že 18 let v lem mestu, da delu pri železnici in da *e nikoli iivei tako dobro kot sedaj, Prišli smo v pogovor tudi z Romanom Silvanom »z Tržiča (Mon-faieoneJ, ki je po pofcliei! električar m dela pri mestnem podjetju. Povedal nam je, da so v Pulju in poVsOd v Istri Stopili odločno ha pot socializma. Ko se je ttato tov. Sotter Anton iz Strunjana pritoževal, da je vino drago, mu je dai tov. tiiivafld jasen m odločen nagovor. TUdi Upokojenka Čelovin Ana, stanujoča v zagrebški uliei 42, je izjavila; da Hi še nikoli tako dobro živela kot sedaj. Poseben vtis r.am je zapustila tisočletna angleška civilizacija. Ko so namreč Angleži zapustili Pulj, so dali nekdanji domači reakciji popolnoma prosto roko. Na razpolago so dali ladje vsem reakcionarjem, da so odpeljali ražhi material, ki so ga dobili, s tem da io uničili trgovine, skladišča, kar vsa-kdb še danes iahfco vidi. KNEZI I. v Zene iz Buj na izletu v Zagrebu Mu dan la. julija je odšlo 23 žen iz bujskega okrajd ria izlet v tu-greb. Zene so bite prav vesele, da imhpo možnoštl ogledati si jugOšto-vtltiškd mesta, vttši in Ijildi. Ta hfvbtski del našega Okrožja je Obisk Tdgrebd se posebno mikaven, saj je to mesto prestolnica vsega hrOdt-skega naroda; Na postaji v Zagrebu jih je 'e čakala številna skupina tamkajšnjih žena in jim po pbzdtavu podarila velik šop rdečih rOž. Bujske žene so bile Ozradoščene in po zahvali za sprejem s0 se revanšira-le s 30 Steklenicami najboljšega istrskega vina. Tajnica mestnega odbora AFZ V Zagrebu je Organizirala okusnO prlrejefib okrepčilo, ki s0 ga pripravile članice AFŽ. Md mestu je bil že rid fUipbtU§o Obsežen avtobus, v katerem So si ndše Istrdrike iž Bujščine Stled&lc mčslb in Okolico. Predvsem so Se ustavile v zavodih Sbcialne idščile kot v Otroških jaslih, Prtcili, mladinskih domovih. piOtiirskein do-ntii, thjledUle sb sl piOnirsko progo, šle ti razne tovarne, dijaško mesto iri v drage kraje Zagreba in okolice, polne zanimivosti. Obisic je trajat dvd dni ih ves ta čas so jim zagrebške tovarišice Stale ob strani, jih spremljale, jim rdz-kdzovale. tolmačile vse, kar so tamkaj Videle. PraV pOSeUrio pa so se sdVzeie za istrske izlelhlCe tudi v tem. da So jim preskrbele udobna prenočišča ter nad Vsč dObro prehrano. BUjske žene, katere predstavljajo dve narodnosti- italijansko in hrv at-sko — so bile prcšettečetie riad gostoljubnostjo zagrebških žena, nad Veliko voljo do deta hrvutskega ljudstva, ntijbOlj pa sO se čudile nad velikim delom ljudske oblasti. Ta je za hrvatski mlad! rod izvršila ogromen progtUm posebnih del kbt: šole, mladinske domove, jasli, dijaško mesto, vse to pričat da posveča hrvatsko ljudstvo raVnO mladini največjb pninjo! Zerie iz BUščirie so se kar težko ločile od svojih toVdrifie. Ob slovesu je predsednica zagrebškega AFZ izrekla besede: »V Jugoslaviji smo žene srečne. Nihče nas več ne zapostavlja, Zato delamo rade in bomo te včč, da bomo pripomogle pri obnovi in dosegi blagostanja«. Ob vzklikih FLRJ in Titu so izletnice li BUj zapustile Zagreb. Tuni na povratku jih je spremljala pesem, tako da jim je bila pot do doma zelo kratka. Protestna spomenica koroških Slovencev namestnikom ministrov za zunanje zadeve KAJ BO Z NASO MLADINO? DUNAJ, 19. (Tanjug) — Demokratična fronta delovnega ljudstva Slovenske Koroške je poslala namestnikom, ministrov Za zunanje zadeve v London protestno spomenico proti nepravičnim sklepom sveta ministrov štirih velesil v vprašanju Koroške. V njej Slovenska demokratična ljudska fronta za Koroško tolmači zahteve Slovencev na Koroškem, ki težijo k temu, da bi si zagotovili osnovne narodnostne pravice. V spomenici je poudarjeno, da sporazum štirih ministrov za. zunanje zadeve v Parizu krši demokratična načela majhnih narodov in njihovo pravico, da svobodno odločajo o svoji usodi. «Danes napredno ljudstvo z obžalovanjem ugotavlja» — je rečeno v memorandumu — «da štiri leta PO zmagi demokratičnih sil ZSSR, Združene države, Velika Britanija in Francija smatrajo majhne narode. kot sredstvo za izplačevanje medsebojnih računov. Sovjetska zveza je pristala na to kupčijo in s tem prekršila načelo pomoči osvobodilnim demokratičnim gibanjem.)) Da odstrani narodnostno zapostavljanje in ponemčevanje koroških Slovencev, zahteva Demokratična fronta v svoji spomenici , da. se v mirovno pogodbo z Avstrijo vključijo posebne določbe. Nadalje, da se sprejme poseben zakon, ki bi se v njem za-jdmčile osnovne demokratične pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem, Koroškim Slovencem je potrebno zajamčiti osebne pravice in osnovne svoboščine, zlasti svobodo govora, tiska, veroizpovedi, političnega prepričanja ter pravico združevanja in sestajanja. To pa zaradi tega, da se ohrani njihov narodni značaj in gospodarski razvoj. V ta ramen je treba ustanoviti na ozemlju Slovenske Koroške tako politično ir. upravno poslovanje, ki bo ustrezalo narodnosti ljudstva. Ta zahteva se nanaša na okraje Beljak, Celovec in Velikovec. Da se onemogoči narodno podcenjevanje tistih, Ki so :;e borili za uresničitev narodnostnih zahtev, zahtevajo v memorandumu, ■ da koroških Slovencev ne smejo klicati na odijtivor ia dejanja ali pa nad njimi izvajati represalij, ker so po 13. marcu 193S pa do podpisa mirovne pogodbe izražali svoje simpatije za skupno zavezniško stvar med vojno, v kateri st oni sodelovali z oboroženo bo". bo proti fašizmu , ali so sc borili za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Zajamčiti je treba narodnostne pravice slovenskemu ljudstvu na Koroškem in sprejeti zakone o različnosti jezika, narodnosti in vere. Poleg tega je treba poklicati na odgovor vse one, ki so med fašističnim režimom zatirali koroške Slovence. Prepovedati 'e treba delovanje tistim organizacijam, ki so raz- narodovale slovenske otroke ter ponemčevale Slovence na splošno. Med temi so na prvem mestu organizacije: «Suedmark», «Deu- tscher Schulverein», «Bund der Heimattreuen Suedkaertner» in uKaerntner Heimatbund». V spomenici prav tako zahtevajo, da j? p-‘pove naselitev osebam, ki niso ii.ieie pred 15. marcem 1938 na ozemlju okrajev Velikovec, Beljak in Celovec avstrijskega državljanstva. Da se odstrani umetno priseljevanje nemškega ljudstva v te tri okraje, je potrebno, da se pokrajinskim in federalnim oblastem prepove načrtno priseljevanje. Koroškim Slovencem je treba z zakonom zajamčiti pravico, da lahko ustanavljajo svoje politične. kulturne, gospodarske in športne organizacije, treba jim je zajamčiti pravico, da lahko ob-obnovijo vse organizacije, ki so obstajale pred ustanovitvijo prve republike pa do danes. Slovenskim organizacijam na Koroškem morajo prav tako zagotoviti iste pravice, ki jih uživajo avstrijske organizacije. V politično-uprav nih okrajih Velikovec, Celovec ir. Beljak je treba uzakoniti imenovanje uradnikov slovenske narodnosti v vseh javnih službah in to sorazmerno s številčnim stanjem slovenskega ljudstva. To razmerje morajo upoštevati tud; u različnih službah upravnega aparata. Priznana mora oiti uporab,j, vseh simbolov narodno-osvccoiilne an- MLADINA V JUGOSLAVIJI ■ ggf a /:■#£. . mmm ■ v/. :. :■ PRI VASI LUZANI (NOVA KAPELAt DELA 190 BRIGADIRJEV IL KRUPSKO, -CAZINSKE BRIGADE NA 2 KM DOLGEM ODSEKU MILIORACIJSKEGA KANALA, KI BO URAVNAVALA OD-TEK VODE IZ POZESKIH PLANIN. TA VODA BI LAHKO OGROŽALA AVTOCESTO BRATSTVA IN ENOTNOSTI. KANAL BO PREPREČIL POPLAVE V KRAJIH JUŽNO OD ŽELEZNIŠKE PROGE PA DO SAVE. Slovenski otroci na šo Iških odrih Otroci naših slovenskih šol so se letos izkazali nadvse pohvalno. Nočem poseči v njihove učne uspehe, kajti otrok, ki je s tako vnemo, s tako voljo in natančnostjo izvršil svoje ročne izdelke in se potrudil, da bo čim lepše nastopil pri šolski prireditvi, tak otrok si je gotovo tudi med šolskim letom z veseljem nabiral znanja, ki je za vsakega človeka neprecenljiv zaklad. Tudi pregovor pravi: «Toliko veljaš, kolikor znaš«. Po nekaterih šolah so bile že lansko leto lepe razstave, a letos je bil višek, letos se je razvilo pravcato tekmovanje, ono zdravo tekmovanje, ki ne more zaiti V nevoščljivosti, marveč daje novih pobud, dviga in vzgaja_ v mladini veselje do dela, uči ceniti in vodi otroka k samostojnosti. Nič čudnega, če so se naše stare mame križale, ko so vstopile v razstavne sobe in je njih oko z začudenjem obstalo nad izdelki svojih vnukov in vnukinj. Se danes mi zvenijo v ušesih besede stare ženice: «Jejdeta, jejdeta, kako je to lepo!« «Naši otroci znajo že danes več kot mi«, so modrovali sredi šolske sobe še mladi očetje, ki so šli skozj komedijantarsko fašistično šolo, ki jim je nudila športa in zabave obilo, a znanja, resnosti, delavnosti malo ali nič z namenom, da nevednega in brez lastne volje preje k sebi upogne. Prej podivjan, nediscipliniran u-čenec se je unesel, ukrotil, sprejel je delo in dolžnosti, postal je resen, reden in točen. V razredih je izginila tuja govorica in se jo učenci poslužujejo le ob določenih urah. Tudi pod streho slovenske domačije se je povrnila govorica dedov in pradedov. Obnavljata jo mlada mati in mladi oče. Rodni jezik upoštevajo in spoštujejo tam. kjer je bil izrinjen- Tako je presenetila nastopajoča mladina osnovne šole Sv. Jakoba, ki je nadvse pričakovanje zadovoljila poslušalce. Vsak o-trok je rešil svojo nalogo hvale vredno, posebej pa je treba omeniti junaškega ((Dimnikarja«, ki je v solopetju nastopil tako samostojno, Nekateri Sentjakobčani se niso udeležili prireditve, češ da se je ta vršila v prostoru, ki ne odgovarja duhu naprednega delavskega ljudstva Sv. Jakoba. Mnenje marsikoga je bilo, da bo treba prej ali slej. poiskati tak prostor, ki bo ustrezal vsem, ker vsakdo, četudi ni oče ali mati, uživa ob nedolžni otroški igri mnogo več kakor pri hrupnih in burnih prireditvah odraslih. Prosek si je postavil izbran program. Vsaka točka je bila izvedena z živahnostjo, vsaka beseda pravilno izgovorjena. Dvorana na Kontovelu, kjer se je vršila prireditev, je bila polna občinstva, ki je nastopajočo mladino nagradilo s ploskanjem in priznanjem. Znašel se je človek, ki je užaljen zapustil dvorano, ker je opazil, da sta bili za časa otroških nastopov odstranjeni sliki dveh mož, ki sta najlepši vzor dela in učenja, največja prijatelja učeče se mladine, kateri nalagata za nalogo učenje, učenje in zopet učenje. Tako je na dvorišču glasno razlagal užaljeni mož. 12. julija so priredili šolski o-troci v Borštu Goljevo igrico «Jurček». Nastopali so dobro pripravljeni in vzbujali pozornost in priznanje poslušalcev. Tudi s pevskimi točkami so se izkazali zelo dobro. Višek vseh prireditev pa je bila osrednja akademija v Dolini, ki je združila k sodelovanju vse šole z Brega. Vršila se je zvečer, da bi se je udeležili vsi starši in prijatelji šole, ki delajo v mestu ali so do noči na polju. Zbralo se .ie mnogo občinstva, po večini same mame in stare mame. Očetje so bili zelo redki, kar je izzvalo splošno pozornost. Zar prižganih cigaret je pa izdajal moške, ki so zunaj izven šolskega prostora občudovali nastopajoče šolarje, steber naših bodočih dni. Lep oder, z mnogimi prižganimi žarnicami pod zvezdnatim nebom temne noči, je dajal prireditvi belo pravljično bajnost. Vrstila se je točka za točko, druga lepša od druge. Vse so pričale o veliki požrtvovalnosti učiteljstva in pridnosti otrok. Petje, baleti, rajanje, prizori, resni, poučni in tudi zabavni, kakor ona o debelem Zanu in suhem Franu, vse je bilo nagrajeno z burnim ploskanjem. Iz tajnostne, nočne temine . se mi je zdelo, da se na bregovih okrog Doline oglašajo očitajoči glasovi onih, ki so krvaveli, ki so umirali za svobodo slovenske šole. za svobodo toliko let zatira- nega, slovenskega jezika. Ie naše žrtve so bile v vseh programih pozabljene, ker je tako pač ((moralo« biti. 17. t. m. so šolarji iz Boljunca nastopili v domači vasi s tremi kratkimi igricami in pevskimi točkami. Igrice so bile podane prepričevalno in živahno z jasnim in pravilnim izgovorom. Pri prvj predstavi, v sobpto. je bilo zbranega mnogo občinstva. Prireditev ie bila prekinjena zaradi slabega vremena. Prj ponovitvi v nedeljo je bil obisk manj šte-' vilen, ker so starši pohiteli z o-troci v Dolino na «šagro». kar je star običaj. Po vseh preizkušnjah, skrbnemu in celotnemu delu šolska mladina in učiteljstvo zaslužijo počitek, katerega si bodo privoščili eni doma, drugi pri morju ali na gorah, da si naberejo svežih moči za prihodnje šolsko leto. tifašistične borbe in tudi slovenske narodne zastave. V spomenici je podčrtano, da r.ir~(ijo biti vodilni ljudje in uradr.iki ' v okrajih Velikovec, Beljak in Celovec, izbrani med osebami, so rojene v teh treh okrajih in ki govorijo oba jezika: slovenščino m nemščino. Slovenski jezik mora biti v zgoraj navedenih okrajih priznan Icot uradnj jezik in biti enakopraven nemškemu jeziku. Stranke bodo morale imeti pravico. da ustno ali pismeno v slo. venskem jeziku občujejo z organi oblasti. Književno slovenščino bo treba uporabljati Za uradne listine in razglase. °oleg tega bodo morale biti vse objave in javni razglasi v zgoraj navedenih treh okrajih pisani v obeh jezikih-Uporaba slovenskega jezika v kulturnem življenju, tisku, na zborovanjih itd. bo morala biti uradno priznana: tudi pravica, da se bodo pisala imena v slovenskem jeziku na vsem avstrijskem ozemlju, mora biti priznana vsem državljanom smvenske narodnosti. Zajamčena mora biti tudi pravica, da se v slovenščini prepišejo tista imena in priimki Slovencev, ki so bili ponemčeni. V veljavi morajo biti zakoni, da bo slovenščina pri poučevanju imela enake pravice kot nemščina. Z zakonom mora biti zajamčena možnost ustanavljanja šol, dijaških domov in pravica uveljavljenja slovenskega jezika; ti zakoni morajo veljati tudi za privatne šole, kjer je v rabi slovenski učni jezik. V teh treh okrajih morajo biti ustanovljene dvojezične osnovne šole, v katerih bo pouk v štirih razredih v slovenščini iz slovenskih knjig, vendar z obvezo, da se slovenski otroci naučijo tudi nemščine. V ostalih štirih razredih mora biti slovenščina obvezni jezik za slovenske otroke, vendar bo za nemške otroke neobvezen za vseh osem učnih let. Poučevanje v slovenskem jeziku mora biti obvezno v vseh trgovskih in gospodarskih šolah na ozemlju teh treh okrajev. Slovenci morajo imeti pravico, da si ustanovijo slovensko gimnazijo, šolo za slovenske vzgojitelje, vajeniške in obrtne šole. Vse šole mora upravljati država, šolski sistem v zgoraj navedenih treh okrajih pa mora imeti neko določeno samostojnost v posebnih o-krajnjh šolskih svetih, katerim bodo predsedovali predsedniki slovenske in avstrijske narodnosti. Odstraniti je treba sleherni poskus vplivanja na starše učencev pri izbiri učnega jezika v šolah. Slovenski šolski svet, ki bo popolnoma samostojen, mora voditi poučevanje v osnovnih šolah zgoraj navedenih okrajev. Radio Celovec bi moral trikrat dnevno oddajati v slovenščini. Da se zajamčijo- .kulturni stiki koroških Slovencev z bratskim ljudstvom v Sloveniji, mora biti priznan svoboden uvoz knjig in slo-venskih ter jugoslovanskih filmov. Ukinjene morajo biti vse omejitve pri izmenjavah med kulturnimi društvi Slovenske Koroške in onimi iz Jugoslavije. Slovenskim dijakom je treba omogočiti študiranje v Jugoslaviji. V spomenici poleg tega zahtevajo, da je vse nemško imetje v treh okrajih na razpolago uporabi tistega ozemlja, kakor tudi imetje germanizatorjev, ki bivajo v istih okrajih. Avstrijska vlada mora jamčiti za povračilo vsega imetja slovenskih organizacij, ki je bilo zaplenjeno v času nacizma. Avstrijska vlada bo morala tudi povrniti škodo v slovenskih knjižnicah, prav tako gledališki inventar in glasbila, ki so jih odpeljali. Invalidi iz narodno-osvobodilne borbe, vdove in družine padlih partizanov morajo biti' izenačeni z ostalimi žrtvami fašizma. V zaključnem delu poslanice zahtevajo, da se koroškim Slovencem prizna pravica, da ustanovijo narodni odbor koroških Slovencev, ki bo imel nalogo nadzorovati izvedbo obvez, ki jih bo morala avstrijska vlada sprejeti za jamstvo osnovnih demokratskih pravi c koroških Slovencev na temelju mirovne pogodbe z Avstrijo, Na koncu zahtevajo, da morajo biti vse odredbe o jamstvu osnovnih demokratičnih pravic in narodnostni enakopravnosti koroških Slovencev izvedene v enem letu po podpisu mirovne pogodbe. Nadalje mora biti predstavnikom koroških Slovencev zajamčena pravica, da se morejo pritožiti pri organizaciji Združeni[i narodov in njenem varnostnem svetu v primeru, če sprejete obveze in jamstva organi avstrijske vlade ne bi spoštovali. Samo sprejem zahtev, vsebovanih v. omenjeni spomenici, bi tvoril za koroške Slovence jamstvo, da ne bi položaj, ki je nastal zaradi nepravičnega sporazuma štirih ministrov za zunanje zadeve, povzročil še hujšega ponemčevanja in zapostavljanja Slovencev. Najboljši slovenski M zagotavljajo zvesiono Tilu BEOGRAD — Ob obletnic, ustanovitve dveh slavnih enot osvobodilne vojske, prve slovenske pro letarske brigate ((Toneta Tomšiča« in XIV. divizije, ki sta se odlikovali v borbah proti nacistom r.a Štajerskem in na Koroškem, ,je bila poslana maršalu Titu brzojavka, v kateri se stari borci obeh enot spominjajo minulih ležav in žrtev v vojni ter spet poudarjajo svojo pripravljenost za prispevanje k obnovitvi države. LONDON — Prava pravcata bitka se je vršila preteklo noč med belci in črnci v neki ulici južnega Londona- Posredovalo je 100 policajev, dva črnca sta bila težko ra. njena, trije policaji pa laže. o podatkih je v Trstu na celotno število zaposlenih strokovno izobraženih delavcev le 3 odstotke vajencev. To je posledica marshallizacije našega ozemlja. Vajenci, zahtevajte pri svoji sindikalni organizaciji, da postavi odločno pred delodajalce vprašanje sprejemanja vajencev na delo! S tem bo odstranjena resna skrb in težko vprašanje: »Kaj bo z našo mladino?« Pred svetovnim mladinskim kongresom in festivalom dijakov in mladine j Velika manifestacija za mir Od 29. maja do 8. junija t. 1. je bilo v Budimpešti zasedanje izvršilnega odbora Svetovne federacije demokratične mladine. GlaVno vprašanje, o. katerem je izvršilni komitet razpravljal na tem zasedanju, je bilo vprašanje priprav za izvedbo drugega svetovnega mladinskega kongresa in svetovnega festivala mladine in dijakov. Izvršilni odbor SFDM je sklenil, da -bo svetovni mladinski festival od 14. do 28. avgusta, svetovni mladinski kongres pa od 2. do 10. septembra t. 1. v Budimpešti. V zvezi s temi sklepi so sprejeli odlok o pripravah na ti veliki akciji. V svoji odredbi o pripravah za mladinski festival je izvršilni komitet zveze ugotovil, da je poziv. ki sta ga SFDM in Mednarodna dijaška zveza naslovili mladini vsega sveta, naletel na splošno odobravanje. Ng ta poziv se mladina širom po svetu množično pripravlja na to veliko manifestacijo. ((Demokratična mladina se uri-pravlja za festival — piše v odredbi — da učvrsti enotnost mladine ir. dijakov v borbi za mir in boljšo bodočnost, da mobilizira široke sloje mladine iz raznih organizacij pa tudi one, ki še niso organizirani, da prenesejo sklepe svetovnega kongresa, pripravljenost boriti se za mir, in da popularizirajo delo SFDM in MDZ«. Izvršilni komite federacije poziva svoje člane, da organizirajo v svojih državah priprave za festival in da se čim bolj pripravijo za festival, ki bo velika manifestacija mladinske enotnosti v borbi za mir. Izvršilni komite se obvezuje, da bo aktivno pomagal pri delu pripravljalnega odbora za festival. V zvezi s festivalom je izvršilni komite izdal sledeče službeno geslo: ((Mladina združi se! Na- prej za trajen mir, demokracijo, nacionalno neodvisnost in boljšo bodočnost!« Sprejel -e tudi sklep, da se pospeši mednarodna mobilizacijo mladine za priprave festivala. Delegacije za festival morajo biti sestavljene iz najboljših predstavnikov mladine, predstavljati morajo najširše mladinske sloje. V pripravah se je treba nasloniti na pomoč demokratičnih množičnih organizacij, na sindikate, antifašistične žene itd. Ob pripravah za festival je treba popularizirati kongres miru in njegove sklepe, manifestirati svojo solidarnost z borbo mladine in dijakov onih držav, ki se še borijo proti imperializmu in fašizmu, kot je to v Grčiji in Španiji. Porast organizacije GOSPODIESTfO TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE Izvoz v države Bližnjega vzhoda nazaduje Italijanski gospodarski krogi so zaskrbljeni zaradi izpremembe na tržiških Bližnjega vzhoda. Tudi tod je postalo mnogo teže oddajati blago, bodisi ker je dosedanji uvoz nasitil potrebo posameznih dežel po raznem blagu, ali ker se uvoz omejuje na najpotrebnejše blago ter gledajo kupci bolj na ceno, kakor na rok izročitve blaga. Glasovi o razvrednotenju funta in težave, ki jih imajo tuji izvozniki z zamenjavo te valute po drugi strani, tudi zavirajo ponudbe. Iz vseh teh vzrokov se uvoz v dežele Bližnjega. vzhoda krči. Italijanski gospodarski krogi, ki so v veliki meri vezani na izvoz v ta področja, opozarjajo na te težave, ki jih inozemska konkurenca italijanskemu blagu še povečuje. Angleško volneno blago n. pr. gladko izpodnaša italijan- sko proizvodnjo, ki je dražja v cenah. Izvozniki iz Italije pa si ne morejo pomagati, ker jih drži na uzdi vprašanje funta. Nasprotno jim na dolarskem področju bolj uspeva borba z konkurenti. Velike težave ima tod tudi tržaška tranzitna trgovina, ki ji prav tako nagaja predpis, vsiljen z angleške strani, po katerem ne more poslovati s funti, ki izvirajo iz nešterlinškega področja in s katerimi razpolagajo tržaške stranke, t. j. zaledne države, kakor dežele v Levantu. Češkoslovaško-argentinska trgovinska pogajanja Iz Buenos Airesa poročajo, da se mudi tam trgovinska delegacija CSR pod vodstvom F. Landeja, w.v. AV.WAWA%W.V.WAWrWAV-V.V.,.V.V.V.V.V.VAW VAP.W .■.V/, ANGELO JADRANSKI 53 Ob ustanovitvi „Slavijanskega društva" govorijo predstavniki Srbov, Hrvatov in Poljakov V tem primeru gre za bodočo slovansko državo, to je za neko neodvisno jugoslovansko politično tvorbo, ki se mora prej ali slej nujno osnovati in i