r. Največji lioTeiuki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za ne leto . Za pol leta - - -Ne* Za inozemstvo celo leto $7.00 n - $6.00 I cm. pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto . $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 190. — ŠTEV. 190. GLAS NARODA List slovenskih .delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Dally in the United States. □ Issued every day except Sundays o and legal Holidays. 75,000 Readers. NEW YORK, WEDNESDAY, AUG UST 14, 1929. — SREDA. 14. AVGU STA 1929. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXYIL SPANSKI DELAVCI PROTI PRIMU DI RIVERI ŠPANSKI DIKTATOR JE SESTAVIL NEKAKO USTAVO S KATERO SO PA DELAVSKI SLOJI NEZADOVOLJNI Španski organizirani delavci in socijalizti so izjavili, da smatrajo novo ustavo kot nekak zid absolutizma. — Odklonili so vsako delovanje. — Diktator nudi kralju preveč moči in oblasti. MADRID, Španska, I 3. avgusta. — Španski diktator Primo de Rivera je izdelal novo ustavo ter jo predložil narodu v odobrenje. Proti novi ustavi so se takoj dvignili španski delavci ter potom delavskih unij in vodstva socialistične stranke vložili odločen protest. Novo ustavo smatrajo za nekako obzidje absolutizma ter že vnaprej odklanjajo vsako odgovornost. V njihovi izjavi se glasi nadalje, da se ne bodo udeležili v narodni skupščini debate glede ustave. Vlada si prizadeva uveljaviti novo ustavo potom skupščine, katero bi sklical kralj ter potom javnega glasovanja. V manifestu je rečeno: — Kot delavci, socijali-sti in republikanci odločno odklanjamo predlagano ustavo. Imeli smo ustavo izza leta 1876, toda Primo de Rivera jo je zavrgel, češ, da je le krinka. Ce je bila ona ustava krinka, je Primerova ustava pret-nja, da se čimprej uniči vso demokracijo in ves liberalizem. Nova ustava daje kralju velike oblasti, dočim jemlje narodu še ono mrvico svobodščin, ki jih je imel dosedaj. Ako bo ustava uveljavljena, ne prevzamejo za njene posledice delavske unije in socijalistična stranka nobene odgovornosti. VSTAŠI NAPADLI ŠE SO PRINCI VENEZUELSKO I PO EVROPI JAKO BOGAT PLEN AGENTOV Ameriški agentje so zasledili celo tono opija ter aretirali nekega o-sumljenca.— Opij predstavlja vrednost skoro enega milijona dolarjev. Včeraj so agent je aretirali Moe Alberta na Ochard Street v New Yorku. Pri njem so našli tri zaboje opija, namenjenega za žvečenje. Ob istem času je bil aretiran neki drugi osumljenec, a kmalu nato zopet izpuščen. Agentje že več mesesev niso imeli tako dobrega plena. Zaplenjeni opij je vreden stotisoč dolarjev, a pomožni državni pravdnik Minzer je rekel, da bi tihoCarfici dobili zanj namanj en milijon dolarev, če bi ga prodajali po tržni ceni. Zaboji so bili naslovljeni na nekega Fisherja, a Minzer je izjavil, da je to ime najbrž izmišljeno. Vozniki so izjavili, da so prinesli dotične zaboje iz nekega poslopja na Greenwich Streetu. Že lani so našli v dotičnem skladišču več zabojev prepovedanega blaga. PIŠKAV0 PLAČANA POŠTENOST Fant je našel za sedem tisoč dolarjev vrednostnih listin, jih pošteno vrnil ter dobil za to le dva dolarja nagrade. NADALJNA POGAJANJA e Dve reparacijski delegaciji sta zopet ustanovili stik po zadnjem prepiru. — MacDonald se bo sam posvetoval s Snow-denom. 14-letni E. Sullivan iz Queensa je danes za dva dolarja bogatejši. HAAG, Holand-ka, 13. avgusta. Nadaljni napredek mednarodne re-paracijske konference je bil danes Včeraj je našel na cesti za sedem omogočen, ko so se podrejeni člani tisoč dolarjev vrednostnih listin, tran^oske in angleške delegacije Najdbo je izročil tvrdki Stern sestali ter otvorili direktna poga-Kempner & Co. Tam so se mu lepo ZEPPELINOV 0DLET SE JE ZAKASNIL KITAJCI SO PREKINILI DOGOVORE Vsled neugodnih vremen Ruske čete so se uprle, ko slcih poročil iz S) birije so jim višji častniki preje bil polet '"Graf Zep- povedali prekoračiti me-pelina" preložen na če- jo, da pomagajo svojim trtek. i rojakom. KONVENCIJA Z. S. Z. zahvalili ter proslavljali njegovo poštenost. Pa še nekaj: Celo nagradili so ga. Dali so mu namreč dva dolarja nagrade. Njegov oče, ki je manager Commercial Cabel urada, je bil mnenja, da bi moral Eugen dobiti vsaj pet dolarjev, dočim so bili drugi prepričani, da jih je zaslužil najmanj dvajset. Pošteni najditelj se pa ni prav nič pritoževal. Rekel je, da bo s tem denarjem povečal svoje prihranke. katere bo rabil, ko bo začel obiskovati višjo šolo. Fant je zoposlen kot sel pri Cotton Exchange. PRISTANIŠČE Štirje odlični revolucionarji so bili ubiti v boju in tudi governer je bil usmrcen. — Nemška zastava je služila kot pretveza. CARACAS, Venezuela, 13. avgusta. — Tekom zadnje revolucionarne invazije je padel general Emilio Fernandez, governer vene-zuelske države Sucre, ko je pomagal braniti mesto Cumana pred vstaši. Te podrobnosti so postale znane šele potom oficijelnega vladnega obvestila, ki Je javljalo, da se je v nedeljo izkrcalo nekako štiristo vstašev s parnika "Falke", nosečega nemško zastavo, ter napadlo mesto. Sledil je krvav spopad, v katerem je padlo dosti vstašev, med njimi tudi par voditeljev. V boju so bili ubiti štirje odlični revoluci-jonarjl. Vstaški general Alcantara je baje pobegnil še predno je padel en strel. Ko so vstaši opazili, da se o-brača bojna sreča proti njim, so pobernili na ladjo ter izginili v daljavi. Tekom umikanja pa se je zveznim četam posrečilo prijeti večje število voditeljev vstaje. Skoro v?i so bili ranjeni. Popoln mir je zavladal v mestu Cumani kakorhi-tro Je bila končana bitka. Vsa okolica Je mirna. Vlada je danes odredila dva dni trajajoče žalovanje za mrtvim go-srjem. Podrobnosti o bitki so na dan šele potom vladnega Dne 19. avgusta se prične v Lead-ville, Colo., konvencija znane in po Zapadu jako razširjene Zapad-ne Slovanske Zveze. Večino delegatov bo odpotovala dne 16. avgusta, da pridejo pravočasno na določeno mesto. Delegatom želimo o-bilo uspeha v njihočem delu za pro-cvit in dobrobit Z. S. Z. Lichtensteinski princ je tudi predstavil svojo nevesto v cerimoniji, katero je značil srednje-ški pomp. DUNAJ, Avstrija, 13. avgusta. — Vaduz, od snega obkroženo glavno mesto Lichtensteina, najmanjše štiri in štiridesetih prejšnjih nemških državic, je včeraj sprejelo vladarja z vsemi slovesnostmi, katerih nis,- omejile sedanje republikanske postave. Princ Franc Lichtensteinski, ki je pred kratkim sledil svojemu bratu, Janezu n.*, je kombiniral svoj prvi javni nastop v svoji kneževini s tem, da je predstavil svojim podanikom nevesto. Čeprav je glavno mesto Vaduz le vas sredi zasneženih velikanov ter je brez železnice, kjer je čuti na glavni cesti kravje zvonce ter slapove, je vendar princ pozval svoj verni narod, naj pozdravi princesinjo Elso, kot novo mater dežele. Tudi če bi prišel vsak Lichten-steinčan v Vaduz, bi bilo treba nastaniti le 11.000 oseb. Lichtensteini so ena najbogatejših plemiških družin v Evropi. SIDNEYA FRANKLINA NABODEL BIK V LIZBONI LIZBONA, Potrgalska, 12. avgusta. — Sidney Franklin, brooklyn-ski bikoborec, ki je znan po celi Španska, posebno pa v Madridu in Sevilli. radi svojega poguma, je bli naboden od bika v tukajšnji areni, Campo Pequeno včeraj popoldne. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Kot edini ameriški bikoborec na Španskem, si je pridobil veliko pozornosti. POLETEL IZ VANCOUVERJA V MEHIKO SAN DIEGO, Cal., 13. avgusta,— Tex Rangin, avijatik iz Portlanda, Oregon, ki je zapustil Vancouver, B. C. včeraj zjutraj ob polpetih, je pristal danes po neprtrganem poletu preko Združenih držav, v Agua Prieta, Mehika. VNUK ROCKEFELLERJA NA ŠPANSKEM MONDARIZ, Španska, 13. avgusta. — John D. Rockefeller tretji, vnuk starega kapitalista, si je ogledal bikoborbo včeraj kot gost Primo de Rivere, španskega diktatorja. Mr. Rockefeller je prišel iz San-tanderja, kjer ga je sprejel španski kralj. Imel je dolg pogovor z ministrskim predsednikom, ki ga je nato povabil na kosilo. TEKMA MED VLAKOM IN ZRAKOPLOVEM Janja. Medtem pa so nastopili japonski delegat M. Adači, belgijski ministrski predsednik Henry Jaspar in baron Maurice Houtart kot posredovalci. Še predno so bila tozadevna pogajanja zaključena, se je posrečilo Louisu Loucherju, francoskemu delavskemu ministru, sestati se z angleškimi delegati ter ustanoviti prvi direktni stik med delegacijami izza zadnje kontroverze. Francoski ministrski predsednik Aristide Briand se bo najbrž sestal s Philipom Snowdenom. angleškim finančnim ministrom, kojega zahteve glede reparacij so v prvi vr-j sti izzvale krizo. Vse kaže, da bo sreda odločilen dan in da se bo takrat določilo, čo I je konferenca v resnici kaj napre-i dovala ali ne. Snowden se bo najbrž še pred sredo posvetoval z ministrskim predsednikom MacDonaldom ter ga prosil za nadaljna navodila. V Angliji je pričelo splošno prevladovati mnenje, da je bil Snowden preveč oster v svojih izrazih in da je posegel predaleč, ko je napadel francoske delegate. LONDON, Anglija, 13. avgusta. Dobro informirani krogi so mnenja, da bo Anglija vsled zadnjih dogodkov v Haagu v bodoče ojači-la svoje vezi z drugimi evropskimi deželami ter zrahljala svojo zvezo s Francijo. To gibanje ne bo naperjeno direktno proti Franciji, ampak bo pomenjalo le začetek širše angleške politike. Angleški zunanji minister Arthur Henderson zahteva namreč, naj Angleži popolnoma izpraznijo Porenje. Ta poteza ni pronemška in tudi ne antifrancoska, pač pa skušajo na ta način odstraniti o-groženje evropskega iriru. CLEVELAND NA ZADNJEM POTOVANJU COLON, Canalsko ozemlje, 13. avgusta. — Križarka "Cleveland" je odplula danes iz Cristobala na svoje zadnje potovanje, potem ko je verno služila več kot četrt stoletja mornarici Združenih držav. Namenjena je v Boston, kjer jo bodo demontirali. Na sliki vidimo zanimive tekmo med ogromnim Fokkerjevim zrakoplovom in vlakom "Twentieth Century**, ki je najhitrejši vlak New York .Central železnice. Umevno je, da je zrakoplov vlak naglo prehitet S FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija, j 13. avgusta. — Vsled viharjev na iztoku in neugodnih vremenskih' poročil iz Sibirije, se bo pričel po- ; let od tukaj v Tokio šele v četrtek zjutraj. To se je izvedelo danes tukaj iz 1 zanesljivega vira. Natančni čas od-leta bc določen šele jutri popoldne, ko bo dobii dr. Hugo Eckener dodatno vremenska poročila. 1 Prej je bilo rečeno, da bo Zep-pelin odletel v sredo zjutraj ob petih. Včeraj so Zeppelin opremili s svežim kurivom, a motorji niso še v popolnem redu, čeprav je neki (."lan posadke izjavil, da je Zeppelin že zdaj pripravljena na polet. Značilno je, da ne bo objavljeno, koliko višnjevega plina (blaugast bodo vzeli seboj na pot. Uradniki skušajo ohraniti zase to skrivnost posebno pred Angleži, ki konstruirajo sedaj dva velika vodljiva balona, ki bosta kmalu dovršena. Kapitan Ernest Lehman izvrševalni u-radnik Zeppelina, je rekel nekemu poročevalcu, da bo potovanje iz Friedrichshafena v Tokio skrajno zanimivo z znanstvenega stališča. Kapitan Leman je izjavil; — Na tem potovanju bomo najbrž zadeli na vsako vrsto vremena, kar ga je v severni hemisferi. Nad Sibirijo bomo leteli ob robu polarnih krajev in preko gora iztočnega dela Azije. Tekom potovanja preko Japonskega morja bomo najbrž imeli meglo. Pozneje se bomo najbrž seznanili tudi s tajfuni, tornadi in drugimi viharnimi pojavi. Na ta način upamo dobiti vse potrebne informacije za vsa bodoča potovanja. LONDON, Anglija, 13. vgusta. — Upanje na skorajšnjo uravnavo rusko-ki tajskega spora je postalo danes precej megleno, ko so dospela poročila, da so kitajski delegati, ki so se prišli v Mančuli pogajat, vrnili v Harbin. To poročilo je poslal semkaj poročevalec Daily Muila iz Mandžurije. Nadalje je sporočil poročevalec, da Rusi že naprej vznemirjajo prebivalstvo ob meji, kjer so koncentrirane sovjetske In kitajske čete. Vojaštvo požiga vasi in pustoši domove. Povzročeno škodo cenijo dosedaj na deset milijonov dolarjev. Kitajci pa vračajo milo za drago z aretacijami. Glasi se. da so aretirali nekako dvatisoč Rusov v zadnjih dveh dneh ter Jih obsodili ali na deportacijo ali pa na jeco. Poročevalec je rekel, da so kitajske čete korakale po ulicah ter vodile seboj ujete Ruse. Jetniki so bili uklenjeni v verige. Njih obrazi so bili vsi okrvavljeni. Ko so sovjetski rekruti v Pograničaji izvedeli za aretacijo svojih prijateljev v Harbinu, se niso hoteli pokoriti poveljem svojih višjih častnikov ter so skušali prekoračiti mejo. Razorožile so jih druge sovjetske čete po ostrem boju, v katerem je bilo tudi par mrtvih. Harbinske oblasti so bile vznemirjene vsled ponovnih poskusov, da se z dinamitom razstreli Sun-gari most, mestne vodne naprave in delavnice kitajske iztočne železnice. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. LETALEC IZ AKRONA UBIT PITSBURGH, Pa., 13. avgusta — Pilot Harry Smith, star 26 let, iz Akrona, je bil ubit in njegovo truplo je zgorelo, ko je njegov kabinski aeroplan treščil ob tla v bližini Bettys Fileda, petnajst minut predno se je dvignil v zrak. SCHILLERJA SO NAŠLI TORONTO, Canada, 13. avgusta. Znanega avijatika Schillerja in njegova dva tovariša, so našli v Wager Inletu v soboto, kot se je glasilo v neki brzojavki, ki je prišla semkaj. Vsi trije avijatiki so bili čvrsti in zdravi. ZAPUSTILI ZASNEŽENI VLAK LOS ANDES, Chile, 13. avgusta. Potniki nekega trans-andskega vlaka iz Buenos Aires, ki je obtičal v snegu visoko v gorah, so danes prišli peš v Junel. Peš-hoj a je bila zelo težavna radi globokega snega ter pomanjkanja steze. FINANCIRANJE ZEPPELINA HAMBURG, Nemčija, 13. avgusta. — Dr. Leisler Keip, eden ravnateljev Hamburg-America črte, ki je bil eden potnikov Zeppelina na zadnjem potovanju, je rekel v nekem pogovoru, da se bo parobrod-na kompanija najbrž udeležila pri financiranju prihodnjih novih Zep-pelinov. snniswr-ffiiii............. '"* DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-i sujemo nakazila v dinarjih in iirah po sledečem j ceniku: v Italijo v Jugoslavijo i Din. 600 . $ »30 Lir 106 M 1,000 ..... $ 18.40 K 300 M 3,600 ........ $ 46.75 M 800 M 6,000 ........ $ 90.60 M 300 M 10,000 ........ $180.00 U >000 $16.80 937.40 $64.31 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma s naiim zvezam 9 starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% | Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30,— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; 2 za $300 — $6. 1 Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navaden«, bodisi v dinarjih j lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih j šilih priporočamo, da se poprej s nam sporazumeta glodr načina H nakamla. 3 (ZPLAftlLA PO PO AT I SO REDNO IZVRiCNA V CVIH OO TREH TEDNI* m | NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LMTTME %M PRISTOJBINO 79o. I 5AKSER STATE BANK | «1 OOBTLANDT 8TBEET, NEW JOBS, JI X Telephone: Barclay 0990 -o ODA" NEW YORK, WEDNESDAY. AUGUST 14, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY in U. S. A. D opisi Owned and Published by 8LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Selo-Moste pri Ljubljani. Na vabilo Mr. Benedika se je podal kvartet "240" 18. m. m. v starodavni Kranj. Kvartet "240" obstoji namreč iz štirih pevcev, ki so vsi skupaj 240 let stari. Vstavili smo Place of business ol the corporation and addresses of above officers: pri svakinji g. Benedika gospej Be-216 W. ISth Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.f nedlk gostilna Joštar, ki toči izvrstnega Dolenjca, ter prebili pri izvrstni jedači v družbi 90-letnega očka Benedika, ki še zmiraj viržin- "GLAS NARODA (Voice of tbe People) Issued Every Day Except 8undays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ...........................4«.0C Za pol leta _____________________________.»DO Za četrt leta ................................$150 2a New York za celo leto ........$7.00 Za pol leta ........................—......-$3-50 Za inozemstvo za celo leto------$7X10 Za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti Pt ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 ■MHua" ^»Ear^*«:^ •^WK.-is.T'i.rJi: .jaiiiiiisrx .i. assm fflEESfflugum REKORD ZA REKORDOM Živimo v dobi rekordov. Kar se danes doseže, je /e jutri prekošeno. Nit vseh poljih je nastalo strastno tekmovanje. Drug hoče prekositi in poraziti. Ko sla bila pred par leti dva nemška zrakoplovea 52 nr neprenehoma v zraku, se jima je čudil ves svet. Koj zatem sta ju porazila dva ameriška letalca. Ni pa ostalo pri tem. Letalei so ostali v zraku po sto po stopetdeset ur. In ni dolgo tega, ko sta nad St. Louisom, Mo., dva le~ talc a krožila v aeroplamt neprestano — osemnajst dni. Toda kot kaže, bo tudi ta rekord v doglednem easu po" razen. Nemci so zgradili pariiik "Bremen'', ki je dospel iz Evrope v New York v rekordnem času — štirih dneh in ne" kaj urah. To je bil velik udarec za. Angleže, kajti njihova — "Matiretania". ki je uživala skoro dvajset let glede na" gliee prvenstvo morju, je bila poražena. Izboljšali so nekatere stroje in }>oslali "Mauretanio" preko morja. Stroji so delali z vso silo, kajti šlo je za tem, da se /lomi rekord ''Bremena**. Toda zastonj. "Mauretania" ji prišla dve uri prekasno. Z oziroma na to, je začelo časopisje opozarjati odgo" govorne kroge, naj prenehajo s tem nesmiselnim tekmovanjem. V spomin kličejo slučaj 4iTitanica", kateri je tudi skušal posekati vse rekorde, čemur je sledila ena največjih katastrof moderne paroplovhe. ke "poka" par prav veselic uric. V nedeljo 21. smo se peljali Mr. Benedik, Mr. in Mn;. Erbežnik. moja žena in jaz k lepi gasilski manifestaciji v Dolenjo vas pri Ribnici, Ta dan je tamošnje gasilsko društvo proslavilo 50-letnico obstoja in petdesetletnico, odkar je načelnik društvu g. Ignacij Merher iz Prigorice. Ne bom omenjal vseh veljakov, ki so se zbrali v tej lepi vasi ribniške doline, bilo jih je mnogo, mnogo, ki so korakali v lepem sprevodu s konjeniki domačega društva in železničarsko godbo "Sloga" na čelu proti csrkvi, kjer je bila sv. maša. katero je opravil župnik in bivši narodni poslanec Rev Fr. Škulj. Po končani maši se jt razvila povorka v vas pred kapelico, kjer je bila blagoslovljena nova, z zelenjem okrašena motorna brizgalna. Kakor mi je povedal g Merher prišpevali so g. Sakser i2 New Yorka, N. Y., Ribničan g. Bo-bek iz Cleveland, O., znatne zneske za brizgalno. a tudi Ribničani iz Clevelanda niso zaostajali in nabrali znatno svoto $120, katero je prinesel v domovino g. Frank Mate. Gasilsko društvo v Dolenji vasi ameriške spomine in prerešetaii vse kar je v njih dobrega in slabega. Jako pohvalro sta se izrazila o vožnji na parniku 'lie de FranceCompagnie Generale Transatlantique, o izvrstni postrežbi na tem parniku in o drugih u-dobnostih, ki jim je nudila ta družba med potjo v domovino. Obiskala sta že več domačih krajev in sta sedaj na potu v kopališče Laško pri Celju. Prejel sem ravno danes od nju razglednico iz Rogaške Slatine, kamor sta šla za en dan na obisk znancev. Koncem mesca avgusta bosta zopet v "dear old America" doma med Svojimi. * V Ljubljani irnamo na univerzi lektorico angleškega jezika Miss Copeland, ki je Škotirj-ja. Škotsko izgovarjanje, angleškega jezika po mojem mnenju ni ravno prikladne za poduk. Ker se vedno govoriči in piše, da se bo gledalo na to, da pridemo v ožji stik z ameriški rojaki Panevropa. li I. » > ' . kvadrat km in štela 311.209.000 Gibanje za združitev vseh dr£av prebivalcev. Od teh -ki pripadalo Evrope, ali vsaj zapadnih. je že sta- 119.700.000 Romanom, 102.700,000 ro in sega nazaj v srednji vek, ko^ Germanom. 53.100.000 Slovanom. se je zlasti skušalo doseči združi-, 13.900,000 finskem narodom lin. Taka velikanska zračna ladja ne more uspešno kljubovati viharjem, pač se jim za more le izogibati. 44Bremen' je rabil za svojo pot iz Evrope v Ameriko dober dan več kot pa 44Graf Zeppelin". 44Na 44Bremenu" so imeli potniki vse ugodnosti, dočim na 4'Zeppelinu" niti kaditi niso smeli. Enoinpetdeset "Zeppelinov" bi bilo treba, da bi privedbi ^jreko oceana toliko ljudi, kot jih je prevedel 4'Bre-men" na eni sami vožnji. Vse to je treba vpoštevati in premisliti, pa pridemo do zaključka, da se letala, ki so lažja kot zrak, dosedaj niso posebno obnesla. Ig . Morda bo imel Dornier s svojim zrakoplovom, v katerem je prostora za sto potnikov, več sreče. Claridge, Pa. Društvo sv. Mihaela, št. 40 J. S. K. Jednote bo na Peter Lazar-jevi farmi priredilo com-rost iservirali bodo sladko koruzo). Društvo bo napravilo plesni paviljon, da sc bo ustreglo plesa željnim. Za vse dru-j strežba prvovrstna, samo proti ve- go bo preskrbel zato izvoljeni od-, čeru je postajalo pivo malo gorko ! bor. To bo prva letošnja zabava v j ker se je vsled vročine skoro ves prosti naravi za našo mladino, pripravljeni led stopil. Na veselici Vabim vse iz bližnjih naselbin sva pozdravila g. Benedik in jaz da nas posetijo v velikem številu, tudi ministra n. r. g. Pucelja, ki je Kot sem videl zadnjič v Glas Nabil nekaj let v Ameriki. Njegovo roda, se Peter Zgaga tudi h....a ne prijazno vedenje naju .j* prepriča- boji. Povedal je pa prav, kako se lo, da mu ministrski stolečk ni zle- znamo Slovenci pozdravljati med zel v glavo, ampak da je še zmiraj seboj, ko se snidemo po večletni od-tisti demokratični in prijazen Do- j sotnosti. len ječ, kakor je bil. Pozdravlja vse j Tu v Claridge ni nobenih poseb-znance v Jolietu, ki se še nanj spo- . nih novic. Životarimo po stari na-minjajo. ; vadi. Suša je precej huda, da se bo Omeniti moram, da smo se ogla- i vse po vrtovih posušilo, ako ne bo sili pri svaku g. Benedika Antohu v kratkem kmalo dežja. Farmarji Lovšinu, potem pri Cenetu (Pod- j se pritožujejo, da ne bo nič krom-boju), pri gostilničarju Češarku,' pirja. No, pa mali farmarji tako kjer sva pila, — prosim, da se ne • pridelajo le samo zase, je par veli-pričnete smejati ker je resnica, — kih, ki krompirja pridelajo na leto malinovec in v Goričivasi pri dru- I in ga prav drago drže, vsako leto gemu svaku Francetu Lovšinu, kjer od 35c do 50c dražje kot je market je bilo toliko trdih in tekočih do- j Za nas bo vseeno, le farmarji brin, da jih ne morem popisati, bodo tepeni, ker ga ne bodo nič Male trudni, vendar dobro razpo- pridelali. Tega bi ne bil drugače loženi, zaupali smo se avtomobilu napisal, pa omenjam zato, ker se in njegovemu šoferju, ki je bil ne- j naša claridge-ska naselbina naha-kaka bela vrana med šoferji in ni j a bolj med farmarji, kot pa v me- pil drugega, kakor kavo. Zadnji teden sem imel prijeten obisk iz Amerike. Zglasila sta se pri nas Mrs. Frances Fereneak iz Planfield, N. J. in njen svak Mr. Andrew Ferenčak iz Dunellen, N. J. Oba pozdravljata svoji družini in mnogobrojne prijatelje in znance v New Yorku in Plainfield in Dunellen, N. J. Obnovili smo stare stu. Od tukaj se je že veliko podalo za delom v Michigan (v Detroit) in Ohio in v državo New York, pa jih le malo ostane tam, kamor se preselijo. Posebno samci ponavadi pridejo nazaj čez 6 mesecev, in si tukaj okolu poiščejo dela, nekateri v premogovnikih, drugih pa gredo po mestih dela iskat. Tu je ve- Letošnji pridelek bo slab. ker jc ker bi postali z njeno ustavnovitvi- skoro P° vsei deželi vladala velika jo nacionalni boji odveč. Z gospo- susa- darskim sodelovanjem vseh evrop-' Zakladniški Department, katere-skih držav pa bi bilo doseženo, da mu poverjena skrb za osemnajsti bi tvorila vsa 300 milijonov broječa amendment in Volsteadovo poata-Evropa močan trg in bi se mogla P* Poroča o vedno naraščujoei evropska industrija in kmetijstvo mokroti, dobro razvijati. Panevropa bi bilo ^ eno carinsko ozemlje kar bi pov- Živela je mladenka, ki je bila čez zročilo padec cen in zvišanje delav- ; zaljubljena skih plač. Panevropa ne bi hotela doseči Neprestano je pisarila zaljubljena pisma — na rdeč in na višnjev zlitja narodov v eno celoto, kar se PaP:r dogaja v Ameriki, temveč vsak narod naj bi ohranil svojo individualnost. Zato bi vse države Panevrope ohranile svoje suverenost in bi si svoje notranje življenje določe- Pisma, pisana na rdeč papir, je pošiljala svojemu Johnu. Rdeča barva pomenja ljubezen. Pisma, pisana na višnjev papir, je pošiljala svojemu Franku. Viš- deti le malo tistih starih dimnikov, ki so štrleli v zrak. Tako se časi spreminjajo, mi se pa staramo pri vsem tem. Bi še kaj več napisal, pa se ne m^rem nič kaj koristnega spomni-to. V časih mi roji to in oni po glavi, da bi napisal prav dolg dopis, kadar se pa pripravim pisati, pa gredoč skoro vse pozabim. Saj bo u- j redni k videl to sam, da kar po celo besedo spustim v dopisu. To se pravi. da bolj hitro mislim kot pa moram z roko pisati. No, sedaj pa pridite na corn rost dne 17. avgusta v soboto na Peter Laz:yjevo kmetijo! Slovanski pozdrav! Anton Yerina. vale same. Panevropa bi bila zato nieva barva Pomenja zvestobo. zveza držav. Da bi združitev vseh evropskih Postaren možak je prosil za služ- držav pomenila za mir in napredek b0 nočnega čuvaja, človeštva največjo pridobitev, je _ Vzel bi vas, — je odvrnil go-gotovo. Vprašanje pa je, če je u- spodar, — pa se mi zdite nekoliko tudi resničitev tako velike ideje mogoča. SMRTNA KOSA V soboto zjutraj je umrla v Cleveland, Ohio, Ana Grošelj, sta-fra 63 let. — Tu zapušča soproga, dve hčeri, omoženi Ana Vidmar in Angela Grošel in brata Jos. Čebular. Doma je bila iz Mirne na Dolenjskem. V starem kraju zapušča brata in sestro. prestari. — I, pa me vzemite, — — saj se ponoči ne vidi. ie prosil, !-M«!:w:ffliEB:'I MS!!M IIMIIIWIIII IIMIIIIIIIMIjllll IIB12S mine pult —T",---- Z MARLJIVIM STEDENJEM DOSE2ETE UDOBNO BODOČNOST ZA SEBE IN SVOJE < BB ■ t Vaši prihranki, naloženi pri nas, Vam do- n asa j o i 41% obresti na leto. Vloge obrestujemo mesečno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ■ ■ ■ m .i,,......, ■ r^a Predno se je tujec nastanil v letovišču, je vprašal, kakšno je podnebje, če je kraj zdrav itd. — O, zdrav pa zdrav — so mu odvrnili. — V tej okolici ni že petnajst let umrl noben človek. Pred petnajstimi leti je umrl zdravnik. On je bil zadnji. — Od česa je umrl? — se je informiral tujec. — Od lakote, — so mu odgovorili. V New Yorku je neki fant našel za sedem tisoč dolarjev vrednostnih papirjev. Kot fant-poštenjak jih je takoj izročil kompaniji, ki jih je izgubila. Predsednik kompanije ga je pohvalil ter poveličal njegovo poštenost. In dal mu je celo dva dolarja nagrade. Čast fantu-poštenjaku Toda če bo še kaj našel, si bo najbrž desetkrat premislil, predno bo dal nazaj. ^ Zanimiva novica. Hammond, Ind_, 13. avgusta. — Petindvajset prohibicijskih uradnikov iz Iilinoisa in Indiane, opremljenih s potrebnimi waranti je aretiralo danes v tukajšnjem kraju 124 moških, žensk in otrok zastran kršenja prohibicijske postave. Med aretiranimi sta tudi župan R. P. Hale in policijski načelnik. James Regan. * Stoštirindvajset v enem kraju — to je že precejšnje število. Pa stavim, da so še katerega pozabili. WWU!W!IWIW!W!Milf.JRII!.»B "G LAS NAHOD A* NEW YORK. WEDNESDAY, AVGUST 14. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in C. 8. A. MIGUEL DE UNANfUNO: OD SOVRAŠTVA DO SOČUTJA Potovanje Toribia v Madrid je bilo strašno: neplemenita oseba te-Ra Campomanesa. ki mu je na va-; si povzročil toliko nadlog, mu ni, hotela iz spomina. Campomanes! j Skupek vsega, kar je moglo Tori-; biri vznemiriti' Pripisoval mu je vse najpodlejše lastnosti, ki jih je j najbolj sovražil, in je našel zado-j voljsvto v tem. da ni mogel najti; na njem niti slabega namena niti! brezvestnosti. Brezvesten? Poln j slabih namenov? Campomanes? To \ bi si pač želel, gizdalin, nič drugega kot bedast gizdalin!.... si je dejal Toribio, ne da bi mogel zatisni-ti očesa. Vzel je rokavice in jih hotel natakniti. Tedaj je pomislil: "Take rokavice nosi Campomanes. .. To bi bil lepo napravil!...." In ni jih nataknil. Prišel je v Madrid. in"s seboj, v j s"oji glavi namreč, je nosil nepri- j jetno postavo Campomanesa. Se istega popoldne je obiskal staro kavarno, kjer jc v pogovoru o *.isoč stvareh hotel pozabiti svoje skrbi in Campomanesa. Ko je dospel v kavarno, njegovih prijateljev še ni bilo. Pri stranski mizi je sedel osamljen gospod, ki je kadi! cigaro. Toribio ga je opanval in moral misliti na Campomanesa. Potem so piišli njegoi'i prijatelji in sosedovi in pri vsaki obeh miz sc je stvorila mala družba, ki jc tu kot tam reševala vse človeške in božanske probleme. Toribio je tudi nadalje obiskoval staro kavarno. Skoro vse dr eve je prihajal kot prvi, in skora vse dneve je pri stranski mizi naletel na Istega soseda, vedno samega s ci-1 garo. Divja antipatija do njega sa je zgrabila, ki se je prevrgla v ravno tako divje sovraštvo. Ni ga poznal, ni vedel ne kdo je bil ne kaj; je bil, niti kaj je delal niti kri ie govoril. Ni vedel ničesar o njem, ničesar drugega, kakor da ga on. Toribio, iz vsega srca sovraži.- "Moj Bog," si je dejal, "kako mi visi ta človek na vratu!" In da bi svoje sovraštvo utemeljil in opravičil. je iznašel, ne da bi si bil teaa v svesti, tisoč majhnih pretvez. — "Kako naduto kadi svojo cigaro! Kakšen zaničljiv pogled ima! Kako zabuhel je njegov obraz! Kako že njegova obleka razodeva, kakšnega Bolehni ljudje postali zdravi in močni. '/.»» nsul 4«» Ift Nu^a-Tom- dnj«- itomtr-linno tdravjv in in i«"' mil i j m»om ljudem. To |»M(lucira f-iui-ivltt" h«>. ker vsr- l,u j«* nlntvila, ki oja»'tiJt*Jo In oiivljajo • •rfiiiK- In tl< !»■ t«-U*sa kot. zt»»ljšaiij«» a-letita, ponvtKa. prtbttvi, I'rcien* zaprtje, l»Jin iti vzdifrunje \r. 1 in lr.-v. inS- irrtf oblatil«' In nifhurne nerede, urlavo-lw«l, iimI Ntipa-T««n». rlw m imet nikdar fst|a dobremu dneva, ain-l>aU, »»iknr umivam, wm kot n duha otrok je! Kako me gleda... mrzi me... drug drugega sva uganila." In vse to je bila laž, in Toribio je vedel natančno, da oni ni bil ne tako nadut ne tako zaničljiv. niti ni posedoval tako zabuhlega obraza niti ni kazal kakšnega gnusa napram njemu. "In če vstopi, ne pozdravi!...." Toribio tudi ni pozdravljal. Potem ko si je te izgovore do-voljkrat ponovil, jim je končno verjel, sugeriral si jih je kot resnične in je bil prepričan o tem, da ga njegov mizni sosed sovraži. Vstopil je kavarno.... "Tukaj je! Kako me opazuje! Sovraži me, saj se vidi. da me sovraži!...." Pričel je nasproti svojim prija-j teljem ■slabo govoriti o onem. de-| jal je, da se sovražita, iznašel je tisoč majnih laži o medsebojnih besnih pogledih, o zaničljivih ge-j stah, in je veroval končno vse, kar je pripovedoval sam. Napram vsemu temu je ostal go- j spod od sosedne mize čisto ravnodušen. Mogoče je uganil, kaj se ie vršilo v Toribijevi duši, toda ni na-, pravil ničesar takega kot njegov nasprotnik. Nekega dne je vstopil Toribio v nekoliko vinjenem razpoloženja v kavarno, in prvo. kar je videl, je bilo. da sedi njegov sosed pri njegovi mizi, pri mizi Toribia in njegovih prijateljev. 'Vsedel se je k naši mizi, medtem ko je njegova miza prosta! — Išče prepira!.... Seveda v kavarni pripada miza temu, ki prvi pride... Pa to je čisto vseeno. Saj ima vendar svojo mizo. Čemu se ni vsedel k svoji mizi?.... Ne, sedaj se vsedem! k naši mizi. Prepira išče? Potem mora pričeti... Naravno! Saj želi samo. da se vsedem poleg njega, da bi lahko kaj rekel ... Toribio se je vsedel k isti mi?' svojemu osovražemu sosedu nasproti. Natakar je prišel in vzel podstavek. ki je stal pred Toribiem. "Kako? Nesti ga hočeš k drugi mizi? Ne. ne! Pusti ga tukaj!" In ozrl se je na svojega soseda. "Toda ne. mladi gospod," je odgovoril natakar, "ta podstavek ie vendar že vporabljen. Neki gospod,' ki je sedel z gospodom Rafaelom skupaj, je pil svojo kavo z njega." Rafael se torej imenuje! Kako nesimpatično ime! Toribio je pričel piti kavo. Srce mu je razbijalo, in ne vedel, kaj se' odgaja, Naposled je bila skodelica prazna, in zvrnil je kozarček ko- j njr.ka na dušek. Naročil je še konjaka in potem zopet, popolnoma1 proti svoji navadi. Obraz mu je go- ' rel. Končno se je obrnil k sosedu j in ga vprašal: "Čemu ste vsedli danes k tej mi-! zi, medtem ko je vaša prosta?" Sosed ga je pazljivo pogledal in mislil: "Mislil sem si že, da je ubogi mladenič blazen!" In ni dal nobenega odgovora. "Čemu ste se vsedli k tej mizi?" ZANIMIVI hr KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Barefttt Iztirjevanje neplačanih mezd. Premeteni sleparji. Dunajska policija je prejela br-| Izročil ček > za 100.000 švicarskih zojavno obvestilo madridske poli- J frankov. Ček se je glasil na "Bay-cije, da so v španskem glavnem me- } lisehe Vereinsbank" v Monakovem, stu prijeli že dolgo zasledovana go- izstavljen pa je bil od Ban ca de ljufa 33-letnega Alczija Kendler- Londres" v Mehiki. Mayer j a in 34-letnega Julija Gon- Ko sta trgovec in njegov poslo-zales Escobarja, ki sta nekega du- vodja v Monakovem predložila eek najskega trgovca pod fantastično j v izplaulo. so ju takoj prijeli, ker pretvezo izvabila na Špansko in ga i so bili ze vsi denarni zavodi ob- | Pošljite nam "Ker mi je tako ugajalo." "Ali ne veste, da je to naša miza?" Gospod Rafael je bil skoraj vrnil milo za drago, toda pomislil je: "Boljše je, da obrnem na dobro! Ubogi dečko!" "Veste, ko sem prišel, je sedel znanec pri tej mizi, in vsedel sem se k njemu." To je biia resnica. "In za&aj niste zapustili naše mi- j ze, ko je znanec odšel?" Toribio je naročil še konjaka. Ra-' fael ga je nemirno opazoval, kaKor1 bi gledal blazneža, in odgovoril: j "Ker sem hotel biti z vami skupaj.... Ne pijte toliko!" "Kaj vam je to mari?" Rafael je pomislil: "Najpametnej še je, da grem!" In dvignil se je in dejal Toribiu: "Pomirite se!" In je odšel. Ves tisti dan je bil Toribio izredno razburjen. Naravno: štiri konjake, ko vendar ni nikoli spil več kot enega. Tisto noč je razmišljal sam o sebi in spoznal, kako budalasto se je vedel. "Moram se obvladovati!" Naslednji dan je prišel v kavarno. Tam je sedel Rafael. Toda zdaj pri svoji mizi! Toribio je šel proti njemu. Oni je mislil: "Blaznež je spet tu!" Torbio je podal tisoč pojasnil, j prosil Rafaela za oproščenje in ga i končno povabil k sebi. Od tedaj na- j prej sta postala dobra prijatelja j skoro intimna prijatelja. Toribio je: pripovedoval Rafaelu o Campoma-nesu. Rafael je imel tako zlato srce in; je bil tako simpatičen! Ko je moral Toribio zopet odpotovati v svojo vas, ga je slovo od Rafaela užalostilo. Prispel je v svojo vas, in prvi človek, ki ga je srečal, je bil Campomanes. Toda kako čudno! Nič čutil niti iskrice sovraštva proti njemu, skoro simpatičen mu je bil. — "Nesrečen dečko je", je pomislil. Od tedaj je moral nemalo premišljevati o tem, kako se je moglo njegovo sovraštvo proti Campoma-nesu spremeniti v simpatijo. Nekega dne je šel z enim svojih madridskih prijateljev na. sprehod, ki sta srečala Campomanesa. Tori-bi mu ga je pokazal, in ta je dejal: "Veš, komu je podoben?" "Komu?" "Rafaelu." Resnično, tako je bilo! Tega do tedaj ni opazil. To se pravi, da je seveda opazil, toda ni se tega zavedal. In bilo je pojasnjeno njegovo sovraštvo napram Rafaelu in jasno je bilo, zakaj je izginilo njegovo sovraštvo do Campomanesa, ko se je spravil z Rafaelom. "Kako nenavadno", si je dejal, "vrag naj razume pravi vzrok za sovraštvo in ljubezen! Človek je vendar najsmelejše bitje na svetu!" Res je, človeška duša ima čudovite gube. Ko delodajalec vdinja delavca, plačati manj za delo, kot je bilo on prevzema nase odgovornost pla- pogojeno. Končno je dobil ves de čati mu dogovorjeno mezdo. Dosti- nar, do katerega je bil vpravičen. krat delodajalec se hoče na nepo- T. restavracija, katere lastnik šten način izogniti tej svoji odgo- sta le B. in C., je zaposlila N.-a kot -tam °P«harila za 13 000 šilingov. j veščeni o pismih španskih goljufov. A >nfnnlin nhflVl frnlillfflV i O ?lf)ni<> » .. .* — I.___ ~ 1 ____t___.M- J_ vornosti. Da je precej takih ne- pomivalca krožnikov. Restavracija vestnih delodajalcev, je razvidno je korporacija in v očeh zakona ve- iz števila ustanov, ki zastopajo pre- ija torej kot ena osebo. Ne sme po- varjene delavce. sedovati nepričnin in sme poslova- Legal Aid Society a lodajalcev v zli nameri izda delavcu je redno sprejemal $20. ne da oi neveljaven ček, tedaj se to smatra protestiral. Department mu je iz-zločinom v večini držav Unije in javil, da mu ne more nič pomaga-j take tožbe zastopa državni prav- ti, ali da ima pravico obrniti s? »j dnik. V Združenih Državah nimamo edinstvenega zakona o plačah. V nekaterih državah, kakor v Cali-forniji, delavec vživa jako" dobro zakonsko zaščito. V drugih državah ta zaščita nI tako popolna. Nepošten delodajalec navadno zaupni zadevi, ker jc od nekega pri -j jatelja zvedel, da je ta dunajski trgovec vse časti in zaupanja vre- i den možak. Pri sodišču leži. je sta- , Ubežni kralj afganistanski Aina-. lo dalje v pismu, ček. glaseč se na ; nulah, je sprejel te dni. čeprav ne-100,000 švicarskih frankov. Ček se j rad. zastopnike evropskega In ame-nahaja v zavitku, ki ga "oo sodni j riškega tiska ter jim dal nekaj po-uradnik izročil proti plačilu sod- ! jasnil o položaju v Afganistanu in ne globe 9000 poset < 13,000 šilin-, o svojih lastnih zadevah. Zelo 9-gov) na katero je "bil pošiljatelj! stro se je izrazil o duhovščini svo~ pisma obsojen. Pismu je bil prilo- j je domovine, ki je povedla ljud-žen tudi prepis sodbe španskega j stvo z neverjetnim natolcevanjem ' sodišča. Da bi preprečil prisilno ' v upor proti njegovim reformistič-! dražbo, prosi skrivnostni pisec dunajskega trgovca, naj bi se čimprej zavzel za stvar. Dve tretjini vsote sta trgovčevi in samo eno tretjino naj izroči njegovemu zve- j drugega nego naprave za stemu služabniku, ki" biva s svojo I nje mrličev. hčerko v nekem samostanu. V pi- j Amanulah zanikuje. da bi bil iz-smu je bilo tudi natančno predpi- dal zakon, po katerem bi morale sano potovanje in hotel, kjer mo- hoditi ve Afganistanke z nezastr-svojo pritožbo na sodišče. Radi te- j ^ čaRaU 0menjeni trgovec ni bil , tirni obrazi. To stvar jim je bil saga je H. umaknil svojo pritožbo. ! cdiui na Dunaju ki je prejel pismo j mo priporočal in za vzgled jim je D. je zaposlil tri delavce za ce-| gQrnje vsebine i pCstaviI lastno ženo. ki ni imela za- mentno delo za dobo štirih dni pO|° 'strtega obraza. Tudi brad ni bil $5 na dan. Vsakomur je izplačal] Medtem, ko so trije drugi naslov- j prepcvedal svojim podložnlkom. po $10. Ko je bil pozvan pred De- ljenci takoj spoznali, da gre za go- 1 N-jegova stvar je pi0padla v prvi vrsti zato. ker se mu je izneverile nim nameram. Tako je na pr. širila govorico, da niso moderni poljedelski stroji in lokomotive, ki jih je bil naročil iz inozemstva, nič sežiga- partment, je naglo in mnogo go-1 Ijufiio in pismo izročili policijske-voril z očitnim namenom, da bi ga • mu ravnateljstvu, je naš trgovec prav dobro pozna vse trike. Dela- ne razumevali. Ko mu je bilo reče-! poskusil svojo srečo in se odpeljal vec pa po navadi malo zna o za- no, da bo stvar predana sodišču | v spremstvu svojega poslovodje na konskih predpisih. Radi tega je va- je takoj izplačal ostalih $10 vsake- j Špansko. žno, da s; vsaK delavec zapomni ne- mu izmed delavcev. Dne 16. aprila je prišel, kakor je Nesporazum dostikrat nastaja pri' bilo pismu označeno v La Coruno katera i^avna dejstva o tej stvari, da ^ bo znal ravnati v slučaju potrebe. Čim delodajalec zamudi plačati dogovorjeno mezdo, delavec takoj protestira. Zakoni nekaterih držav predpisujejo. da so lastniki družb odgovorni za plače samo tekom tridesetih dni. Nepošten delodajalec to dobro zna in zato skuša potoni raznih obljub odlagati plačilo mezdo, da se stvar zavleče do in se tam nastanil v hotelu Continental. Tu je dobil brzojavko, ki ga je pozvala v Madrid. V Madridu je šel v hotel "Venezia". kamor udinjanju delavca, ko mu delodajalec obljublja toliko na teden, mesec ah leto. Dostikrat zaposlenec misli, da se je delodajalec s tem obvezal držati ga toliko časa. V j je kmalu prišel "zvesti služabnik" mnogih državah, ako je človek za-; zaprtega revolucionarja in je po-poslen z mesečno ali tedensko pla- zval trgovca, naj gre ž njim v neko čo, ne pomenja, da on mora zares malo restavracijo, kjer že čaka sod-tudi tako dolgo delati. Navajanje! ni uradnik Cajal. V restavraciji jc časa v takem slučaju, pomenja. da'trgovec res dobil Cajaia, ki je go-se bo plača ravnala po tej podl.1-J voril brezhibno nemščino. roka, ko delavec ne more več iztir- , - bo d^vec rfela.1 to- , . ' . ! JagI' ne pa' aa DO aeiavec c,eiai 10 Dunajski trgovec je plačal zahe- jati zamudne mezde. 1 liko časa obe stranki lahko pre-. m Naj se nikdo ne da voditi za nos kineta d0govor vsak čas. V drugih! z obljubami več kot za teden dni. državah pa temu ni tako. To je na- j Isto velja tudi v slučaju, ako delo- daljni dokaz, zakaj je važno, da dajalec skuša plačati le del en o- vsi dogovori 0 piači jako jasni. 1 brok mezde. Tudi v takem slučaju; naj delavec ne pusti, da se stvar zavlačuje čez teden dni, in naj zahteva popolno plačilo dolžne me- _ zdne. Delavec naj se pritoži na dr- _ . . . , , -------I žavni oddelek ze delo (State De- Težka nezgoda starke. 9000 pese t. nakar mu je go- SKALE RAZBILE RIBIŠKO BR0D0VJE I in mi vam bomo pošiljali 2 meseca ! "Glas Naroda J! in prepričani smo, da boste potem H : stalni naročnik. BREZ HLAČ Bančni uradnik ZoMan v Budimpešti je bil reduciran. Iskal je nato službo in prijatelji so mu pomagali. Stanoval je v Eliaabetnem okraju v neki hiši v sobi nad četrtim nadstropjem. Posrečilo se mu je končno, da se je zainteresiral zanj šef nekega velikega podjetja. tan je šel h krojaču in ga prosil, naj pošlje svojega slugo po njegove hlade, da jih lepo zlika. Zoltan je čakal doma brez hlač. Ko mu jih je prinesel krojačev sluga, pa revež ni mogel plačati računa in sluga je s hlačami odšel. Tako je ostal Zoltan v svoji sobi brez hlač in lačen. Kaj storiti? Vrgel je pismo, naslovljeno na policijo, skozi svoje okno na ulico. Prišla je res s policije pomoč, Zoltan je dobil hlače in še isti dan službo pri onem podjetju. KJE SE NAHAJA ALOJZ BAŠA, doma iz II. Bistrice. Slišal sem, da mi je pisal pismo, pa jaz ga nisem dobil. Oglasi naj se na sledeči naslov: — Alois Rolih, R. F. Pred hotelom "Mariborski dvor" , . i je posestnik Alojzij Nekrep, ki je partment of Labor). Čim to ston, priyozil po Tržaški cesti. povozil ta državni urad preišče stvar in 78_letno mestno ubožico Marijo pozove delodajaleca, naj izplača Mum ki je šla ravno y usodnem mezdo- I trenutku čez cesto, in je bila nesre- Prevarjeni delavec mora tudi o-jča & neizbežna. starka je prišia sebno iti h klerku sodišča v svojem, pQd yQZ m je dQbila yeč težkih po_ okraju in zahtevati, naj sodišče po- -kQdb Ponesredenko so takoj pre-zove delodajalca. Poziv (summon),'^^^^^ nosom, nalom- ki ga sodišče izda, mora on dosta-, ljenQ leVQ roko in še z notranjimi viti delodajalcu. Če ne mara satri| ^^ y ^^^ Njeno sta_ pritt k delodajalcu s tem pozivom, R-e -e resno lahko naprosi koga drugega, da to stori. Ako naj šerif dostavi poziv, tedaj moram tožitelj plačati gotovo pristojbino šerifu. Delavec seveda lahko gre tudi k odvetniku, ali navadno to stane precej denarja. Ako je v dotičnem kraju kako društvo za brezplačno pravno moč (Legal Aid Society) naj gre tja in to društvo stori vse potrebne korake brez stroška. Delavec naj nikdar ne sprejema ček, ki nosi datum poznejšega dne. Na ta način delodajalec dostikrat želi odlagati plačilo mezde. V -mnogih državah se vnaprej datirani ček smatra kot obveznica. Da človek dobi nekoliko uvida v razne takih slučajev, je najboljše omeniti nekoliko primerov, kjer je New York State Department of Labor posegel vmes. K., ki ni znal angleški, je bil zaposlen pri J. strojni delavnici. J. mu je izplačal le polovico mezde, češ da je K. razbil stroj. Ko je pritožba prišla pred Department of Labor, je bil poklican tolmač. K. je izjavil, da so mnogi delavci razbili stroj in da ga oni ni razbil. Prišlo je na dan, da je J. redno skušal prevaliti svoje zaposlence in jim Čudna nesreča se je pripetila v Joesinfjordu na južnozapadni strani Norveške. V bližini skoro navpične obrežne stene je lovilo bro-dovje treh manjših ribiških ladij in enega motornega kutra iz Bergena slanike. Hipoma se je z vrha. stene odlomila 15m široka skala in se zvalila v neštetih kosih v morje. Kamenje je prebilo vse tri manjše ladje, da so se v hipu potopile, ku-ter je zadela v krmo večja skala, neko pleme, ki ga jc spočetkoma podpiralo. Njegov umik in pobeg na indijsko ozemlje se jc izvršil v zelc težkih okoliščinah. Kraljevo karavano je tvorilo 20 avtomobilov in velik avtobus, na katerega so poleg njegove družine natovorili 25 zabojev zlatih rupij. Uporniki so zajeli samo tri avtomobile s perilom in oblekami. Bodočnost preja Amanulah v sploinem optimistično. V tem hipu se borijo štiri vojske proti "sinu vodonosca", sa-vozvanemu vladarju Afganistana. NEPOVABLJENI GOSTJE NA GROFOVSKI ZABAVI Veleposestnik j/rof Jožef Wenck-hairn je priredil te dni v svoji vili nedaleč od Budimpešte veliko vrtno zabavo. Medtem ko so sc gostje v parku zabavali, godli in plesali. so viomilci izkoristili to priliko in neopaženo prišli v vilo. To jim je bilo tem lažje. *.er je bilo vse služabništvo zaposleno s postrežbo gostov na vrtu. Vlomilcem se je posrečilo, da so v spalni sobi grofice našli škatljo z nakitom. V škatlji je bilo 16 nakitov velike vrednosti, pristani, zapestnice in o-vratne verižice ter biseri. Vlomilci so nato neopaženo odšli. Šele proti jutru. ko. so se gostje razšli in sta se grof in grofica podali v svoje sobe, sta opazila, da so jih počastiil NAPRODAJ V NAJLEPŠEM MESTU WISCONSIN! Najlepša priložnost za kakega Slovenca. Ravno sredi mesta: garaža za popravljanje avtomobilov in vse mehaniško orodje. Tudi hiša in pohištvo. Prodam radi slabega zdravja, da grem v stari kraj. Cena je $15,000. Za rent je $100 na mesec. Anton Zupancich, 723 N. 9th. St., Sheboygan, Wis. (3x 13—15) ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "QLA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMmtfKf < - • T : * VDOVEC star 49 let, sam, lepega in mirnega značaja, delaven, imam nekaj prihrankov. Vse lahko dokažem z najboljšimi spričevali, seznanil b! se rad z vdovo ali1 samico v starosti 45—60 let. Far mar cam in tudi drugim bom odgovoril na vsako pismo. Vsa pisma pošljite na: GLAS NARQDA, 216 W. 18. St., New York, N. Y. <3x 12—14) ZASTAVE ^N*HJ»VA*KBl'<>V*Ha** \Siffurmo 23% mmj* kot drugod. WC# raSMMMNKS, TWO-I WCTOR HAvuiiBt, NWlt«. INARI, ilNIPOMil ITD I^OI|IV««T. QONBMAUOM. fA. čeprav je stal 70 m od obrežja, in's svojim visokim obiskom nepovab-se je istotako potopil. Eden izmed' Ijeni gostje. Na nočni omarici gro-ribičev je bil na mestu ubit, drugi j fice je ležal listek, na katerem je smrtno poškodovan, tretjemu je bilo napisano: razbilo bok, ostali so se s težavo re-1 "Oprostite, ker smo prišli na Vaših na kopno. i šo zabavo brez vabila". KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE AŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, b*č pa vsi Slovenci v vaši okolici. (ma OGLASE.SO ZMERNE "GLAS N A t O D A1 NEW YORK. WIONESDAT. AUGUST 14. 1929 -- Mlada ljubezen ROMAN Za Olas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Silver je vzdihnil. Hotel je potisniti Jakobino Droč od sebe. a njegovi roki nista moglo storiti tega. Mlada deklica pa je pričela iznova: — Zakaj ml ne odgovoriš? Zakaj me ne poljubiš? Ali je to način, kako sprejeti svojo malo prijateljico? Silver, moj Silver, ali si mogoče bolan? ^ Stopila je na2aj, da si ga boljše ogleda. Ko ni več čutil njenih svežih rok na svojem vratu, je našel zopet moči, da prinese žrtev, katero si Je obljubil. — Oprostite mi. gospodiioia ,— je govoril s povešeno glavo, — če vam moram povzročiti bolest. Mene je bil namreč' najel neki španski turist za celo sezijo in ko ste prišli Vi, sem hotel zapustiti Gargos. Jakoblna je molčala neka časa. Kot brez uma je zrla v mladega moža. Nato pa je rekla s srce pretresu jočim glasom: — Ali si ti, moj Silver, ki govoriš tako z menoj? Ali si ti, moj zaročenec, ti, katerega ljubim in ki me je še včeraj ljubil? — Jaz sem vas ljubil včeraj, gospodi-na moja. to je res! Sedaj pa, ko sem razmišljal, se mi zdi. da sem zapazil.... Teh besed ni mogel spraviti preko svojih ustnic. V prsih je čutil morečo bolečino. Njegovo srce se je branilo, njegovo obupno ljubeče srce mu je prihajalo na ustnici. Silver ni govoiil ničesar nadalje. Odstranil se je od potoka ter od-vedel oslico nazaj v duplino, nakar je nadaljeval s svojimi pripravami za pot. Obesil je puško na ramo ter stopil k oslici. Tedaj pa je čutil, kako sta se roki Jakobine ovili njegovih nog. Od zadaj je omahnila na kolena, se ga oprijela z vso močjo ter obupno kričala: — Silver, ali si znorel? Ali sem prav slišala, da me ne ljubiš več? Ali sem prav slišala, da hočeš iti proč? Ne, jaz tega ne dopustim, nikakor ne! Jaz te oprijemam. Silver. Ti boš ostal ali pa greva oba sku-pj! Jaz te namreč ljubim! Ljubim te, neglede na to, kar praviš ti, ne morem drugače kot za vedno ostati pri tebi! Če pa hočeš iti brez mene, me moraš najprej ubiti! Ne, Silver, ti me ne boš zapustil! Jaz te ljubim preveč, preveč! še vedno ga je držala s svojima močnima rokama za nogi in njene solze so kapale na zemljo. Obupno se ga je oprijemala ter se borila z vso silo svojega miadostno-močnega života in z vso strastjo svoje prve ljubezni. —Tako te ljubim, a, tako! — je ponavljala vedno iznova ter pri tem ihtela. Silver se je stresel. Obrnil se je ter ni mogel zabraniti, da bi se njegovi roki ne dotaknili las Jakobine. Tedaj je dvignila pogled ter zapazila, da so oči njenega zaročenca polne solza. — Ah. sedaj vidiš! — je vzkliknila. — Vidiš, da me še vedno ljubiš! Dvignila se Je. da ga objema, on pa se je obrnil zopet proč ter rekel z vso eneržijo, ki mu je bila še na razpolago — Ne! Jaz vas ne ljubim! Jaz sem se zmotil, Jakobina, in ravno raditega jočem! Ne ljubim vas, to vam zagotavljam! Če bi bili mirnejši. bi sami to lahkgo uvideli. Zakaj bi drugače šel od vas ter zapustil domovino? To je vendar enostavno! Vsak otrok lahko razume to! Ali niste mogoče lepa, bogata in odlična? Zakaj bi vas ne vzel, če bi vas resnično ljubil, ker so sedaj vsi zadovoljni, tako vaš varuh, kot moj oče? — Vi se morate sama prepričati o tem, Jakobina, morate vrjeti, da je moja ljubezen izginila! Gotovo sem vas matral za lepo in vsak moški v mojih letih bi vam dvoril kot jaz! Vsak drugi bi vam šepetal najbolj nežne besede, a te bi ne bile odkrite. Hočem vam reči povsem odkrito: — Bilo Je le mimoidoče nagnenje, katero sem čutil do vas, a sedaj sem gotov, da nima to nobenega opravka z resnično ljubeznijo. Ali se poročimo z vsemi lepimi ženskami, katere srečamo na poti? Ah, vidim, sedaj ste prepričani! Pozabite bolest, katero sem vam povzročil! Ne jokaUe. prosim vas! Ne dolžite me okrutosti! V dvajsetih letih Ijoste čutili, kako dobro sem mislil z vami ter mi boste hvaležna za to, kar sem danes storil! — Dajte mi roko. da se poslovim od vas! Čeprav sem sedaj žalosten kot vi ter je moje srce ginjeno od slovesa, ne smete več paziti na to. Jakobina! Spominjajte se me vendar, če morete! Jaz sam si bom prizadeval popolnoma pozabiti vas! Grem. ne da bi se poslovil od svojih. Če boste videli mojega očeta, mu recite, da mu bom v kratkem pisal. Povejte tudi gospodu abeju Bordes, da zelo obžalujem, da je prišlo tako. Slap mu prepuščam. Sedaj ga ne rabim več ter upam, da ga bo sprejel ter skrbel za moje ljudi, če bi se ne mogli več preživljati s čredami. Bog z Vami. Jakobina. ter naj vas obvaruje vsega zlega! Te zadnje besede so prišle komaj slišno preko ustnic Silverja. Napeti Je moral vse svoje sile, da ne pade deklici pred noge ter ji izda vse z obupnim vzklikom. Jakobina je ihtela. Ko je videla, da se obrača proti oslici, je vzkliknila: — Ali je to res; Kaj bo z menoj? Silver se je podvizal ter le še rekel: — Zdravstvu j te! Ne recite mi ničesar več! Zdravstvu j te za vedno! Nato je prijel oslico za vrv ter odkorakal, sklonjene glave, med skalami — Torej Je res? V resnici res? — se je vpraševala Jakobina še enkrat. Z zlomljenim glasom je nato vzkliknila: — Silver, Silver! — in njeno ihtenje je odmevalo od skal. Tedaj je pospešil Silver svoje korake ter se obrnil hitro proti dolini. Tam, pod smrekami, je bila že pot, ki Je vodila v Aigues-Vives. Jakobina mu je gotovo sledila. Čul je še enkrat z gora njen bolestni vzklik: — Silver! Silver! Ta klic pa mu je naravnost trgal srce. — MoJ Bog. daj mi moč! — je mrmral brat Emila, ko je nadaljeval svojo p*t. Sedaj je dospel do smrek do prvega ovinka na cesti. Menil je, da spozna na cesti teman madež, — kri Laroqua. — Silver« — se je glasil glas Jakobine, še vedno od daleč. Stopal Je pa vedno naprej, po gori navzdol, ne da bi obrnil glave In da pride hitrejše naprej, je zasedel oslico ter se spustil v dir. Se dvakrat ali trikrat je domneval, da duje klic deklice, ki je klicala otožno: — Silver! Nato pa Je le hudournik Aigus-Vivesa šumel tik ceste ter prekinjal nočne tišino. OSMO POGLAVJE. Silver Morttgtiilhelm je jahal vso noč. Ko je imel za seboj dolino Atguea-Vlveft, Je pustil žival iti korakom, da je ne temuči. Ob eni uri Je prišel do vasi Soulom ter dospel ob dveh do Argeleza. Tam je kfe-i.il naprej ter vpraževa spotoma, če rabijo kje vodnika. Turisti pa so bill v oni okolici zelo redki in vodniki mu niso hotel, dovoliti, da bi se tam tusUnll. Tudi naslednjega dne se mu ni godilo nič boljše. Odšel Je na pot t nekako petdestimi franki, preostankom posojila, katerega Je dvignil pri ArUguenabu. Pričel je postajati nemiren r *'4 sc mora vrniti v domovino ali po umreti tukaj od gladu? Pisal je očetu ter ga prosil odpuščanja radi njegovega nenadnega odhoda. Glede deklice je rekel, da čuti, da je ne ljubi dovolj, da bi se poročil ž njo. Nato ga je naprosil, naj se napoti v duplino ter pospravi tam stvari. Zaključil je s prošnjo, naj ga tako pogosto kot mogoče obvesti o dogodkih v Gargosu in sicer potom Artiguenaba, ki je znal precej dobro pisati. Kot svoj naslov je navedel: — Goust, pri Eaux-Chauds v nižjih Pirenejah. Tudi svojemu bolnemu bratu je pisal Silver pismo, mu zagotovil svojo neizpremenjeno ljubezen ter mu želel skorajšnje izboljšanje. O Laroqufni omenil ničesar. Ker ni znal Emil čitatl, prav tako kot njegov oče ne, bi kak tujec odprl ter prečital pismo ter razkril strašno skrivnost. V splošnem pa je že odpustil Emilu zločin. Ali ni ravnal v silobranu, kot človek, kateremu skoči ropar za vrat ter ga skuša ople-niti? Ubogi Emil, tako praznoveren, tako neveden in vendar tako nežen! Kontno je pisal Silver tudi abeju Bordesu ponižno pismo, v katerem je s priprostimi besedami skušal pojasniti svoje ravnanje, kot je pač mogel. Prosil ga je za odpuščanje ter potrdil, kar je povedal Ja-kobini glede Slapa. Prepustil mu je Slap kot neomejeno lastnino ter ga prosil, naj črpa dobičke iz podjetia ter nadaljuje pričeto delo. Zase je hotel ohraniti le duplino ter kos travnika, da preživlja sebe in Jival, če bi zopet enkrat prišel v Gargos. Ko je pisal Silver ta pisma, je bil sorazmerno srečen, kajti domneval je, da je prestavljen nazaj v napolpretekle, čudovito lepe čase. Ko pa so bila odposlana pisma, je prišla preko njega vsa otožnost zadnjih par dni in čutil se je najbolj obupaim in zapuščenim kot kdaj poprej. Sedaj so bile raztrgane zadnje vezi, ki so ga spajale s sladko preteklostjo in šel je mrzli, mračni bodočnosti nasproti. Prej ni nikdar čital lista ter le redkokdaj vpraševal, kaj počno njegovi soljudje. Odkar je pa je stanoval v Eaux-Chaudes, si je kupoval. kot vsi kopališki gostje, svoj dnevni list. V njem ""je zadel povsem nepričakovane stvari, kot borzna poročila ,delo parlamentov in kolesarski šport! Seveda je iskal v listu le dve imeni, namreč Laroque in Montguilhelm. Dva dni po njegovem prihodu je našel zares ime tihotapca, a nikjer imena Emila. List je poročal o zločinu v Gargosu, a ničesar o zločincu, katerega baje išče policija. — Moj Bog! — je si je misli mali vodnik. — Da bi ga le ne našli! Imam najboljša upanja. Gospod Roumigas je izvedel, da sem odšel proč ter bo skrbno varoval mojo skrivnost, da nagradi moje ravnanje. (Dalje prihodnjič.) The LARGEST SLOVEN* feARV tm 9. 9, JL KAKO ZIYI D'ANNUNZIO STRAH V nekem starem angleškem gradiču je bila zbrana velika clružba, ko se Je nenadoma pojavil gost, ki je bil napovedan šele za prihodnji dan. Gospodinja je bila v zadregi, ker so bile vse tujske sobe zasedene. Na razpolago je bila samo ena soba, v kateri je pa strašilo. Nikogar niso mogli pripraviti do tega, da bi prenočil v tej sobi. Novi gost — mlada dama — se pa za to ni zmenila in je kljub svarilu gospodinje izjavila, dd je s sobo zadovoljna, češ, da ne da nič za strahove. Naslednje jutro so se gostje zbrali pri zajtrku. Mlada dama je prišla zadnja. Bila je vsa bleda in pre-padena. Pripovedovala je: "Komaj sem zaspala, ko so se nenadoma odprla vrata in prikaza- la se je dolga, bela postava. Šla je proti meni, se sklonila nad posteljo in vzela proč odejo. Ne, to niso bile nikake sanje, manjka odeja in še zjutraj so bila vrata odprta, kakor jih je pustil strah. Nikoli več se ne bom norčevala iz strahov". "Morebiti pa še", se je nenadoma oglasil starejši gospod. "Strah ni bil nihče drug kot jaz sam Naša ljubeznjiva gospodinja naj mi o-prosti, ampak mene je v postelji strašno zeblo. Ker sem vedel, da je v sobi strahov postelja, nisem pa imel pojma, da tam prenočuje naša nesrečna prijateljica, sem brez luči in kar v spalni srajci šel v sobo po odejo. Ko sem se ogrel, sem prav imenitno spal. Seveda mi je neizmerno žal, da se je to zgodilo na račun našega ljubega gosta". Francoski pisatelj Paul Reboux pripoveduje o svojem obisku pri d'Annunziu v njegovi vili ob Gard-jezeru, ki so jo pravi lastnici, ino-zemki vdovi Thodes, enostovno o-ropali: D'Annunzio je posta! na starost, ko je v vojni izgubil eno o-ko, puščavnik. Vilo si je uredil po svojem lastnem okusu na prečuden način: podobna je trn javi, pa zopet umetnostni galeriji in poganskemu templju. Nihče ne sme do pesnika; nad glavnimi vrati je napis: Clausura-silentium. Celo njegov sluga, ki ga je d'Annunzio krstil za Danteja, in njegov vrtnar ki mu je pesnik dal ime Virgil, ga redko kdaj vidita, še manj pa vojaška častna straža, ki straža to samoto. Samo ženskam je dovoljen dostop prav do pesnika. V hiši vlada popolna tihota in somrak. V veži so povsodi po stenah in stropu reki in pregovori. Med drugim najdemo tudi stavek: "Moje je. kar sem dal." — Jedilnica je tako natrpana z raznimi božanstvi, med katere so pomešani srednjeveški Kristusovi kipi, da ostane za mizo komaj še prostora za dve osebi. Sicer pa pogrinjajo mizo vedno drugod: včasih v jedilnici, včasih na terasi, včasih v kaki drugi sobi. Za vsako teh mest je določeno posebno posod je in namizni pribor. Jedilni list je poln presenetljivih jedi: solate iz neznanih zelišč, ribe iz Neaplja, sadje iz Sicilije, nasoljeno meso iz Abruzzov. Italijanska mesta tekmujejo med seboj, kdo bo pesniku poslal čim najdražje in najlepše. Toda d'Annunzio sam se redko kdaj prikaže k jedi in živi podobno kakor nekoč sv. očetje v puščavi, ki so se hranili z dvema datljema in eno kobilico dnevno. Skoraj vedno se nahaja v zgornjih prostorih in se posti po petdeset ur ob jajcih in kaviaru. Oblečen je od nog do glave v belo, nekako čudno uniformo, pol temp-ljarskega viteza pol letalskega pilota. Obraz bled, glava popolnoma plešasta in brada obrita. Drugače ne sede na stol, marveč po orientalsko na preprogo ali blazino. Goste, ki jih hoče posebno odlikovati, odvede pesnik osebno na svojo top-ničarko in jim sproži v pozdrav topovski strel, ki stane italijansko vlado 500 lir. Toda pesniku ni tre-za skopariti, ker mu je otvorila vlada neomejen bančni račun. Samo kake večje načrte, kakor n. pr. onega za zgradbo mostu med dvema gorskima vrhovoma, mora d' Annunzio predložiti v odobritev. Rešitev se potem glasi, da je treba Kretanje Parnikov — Shipping New« — 15. avgusta: France, Havre Milwaukee, Cherbourg. Hamhurg Karlsruhe. Bremen Maurelavla, Cherbourg 16. avgusta: Homeric, Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antw*rp«n Volt-ndam, BouK^ie b«r M«r, Rotterdam Au^u.iius, Napoll. fl«-nova 17. avgusta: Hamburg, Cherbourg. Hamburg leviathan. Cherbourg 20. avgusta: He de France. Havre 21 avgusta: Stuttgart. Boulogne sur Mer, Bremen Aquitanla, Cherbourg George Washington. Cherbourg Mre- SPOR RADI HIMNE V Dublinu je n^tal spor radi narodne himne južno-irske svobodne države. Generalni guverner se je namreč obotavljal, da bi se odzval, kakor je to storil vsako ieto. vabilu vseučilišča k tekmovanju. Guverner zato ni hotel priti, ker je vedel, da bo pozdravljen z angleško himno. Odkar obstoji svovod-na irska država, sta bila oba generalna guvernerja, doslej sta bila Tealy in MacNeill, ko sta prišla k tekmovanju .pozdravljena z angleško himno, ne da bi protestirala. To pot pa je zahteval novi generalni guverner, da se svira "The Sodiers Song", moderna skladba, ki so jo prepevali za časa revolucije leta 1916 in katero je irski pa-lament proglasil za državno himno. Uprava vseučilišča je hotela napraviti kompromis in je predlagala, naj se svirata obe himni, guverner pa je zavrnil ta predlog. Dublinsko vseučilišče je pred 300 leti ustanovila angleška kraljica Elizabeta, zato je uprava vseučilišča prišla v zelo neugoden položaj, ker ni mogla prezreti angleške himne. Ta spor je bi llividiran na ta način, da je guverner pisal upravi vseučilišča pismo, v katerem se opravičuje in obžaluje, da ne more priti, ker je zaposlen z važnimi o-pravki. 22. avgusta: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Bremen, Cherbourg, Bremen 23. avgusta: Vulcania, Trst Majestic. Chert>ourg l..ipland, Cherbourg. Antwerpen K«»tter«iam, Boulogne a1 " Mer. Rotterdam 24. avgusta: Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg Mlnnekaiida. Cherbourg 2€. avgusta: Resolute, Cherbourg Hamburg 27. avgusta: Pari«. Havre 28. avgusta: HerengaHa, Cherbourg America, Cherbourg, Bremen 29. vagusta: Dresden, Cherbourg. Bremen JC avgusta: Olympic Cherbourg I'ennlaiid. Cherbourg. Antwerpen Merlin. Cherbourg, Bi einen New Amsterdam, Cherbourg. Rotterdam 31. avgusta: St l»uls. Cherbourg. Hamburg Cwtite Biancamano, N a pott »Jenov« 1. Jesenski Ijist, — sap. S, as France". 2. Jesenski Ixlet, — ©kt 1®. "lla d* France" Božični skupni Izlet, de F-*r.es". 6. dec., "Me g DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot as ootovinj« nm ogromnih oarnlklh: FRANCE 15. aug.; 2. septembra (Ob polnoči) (6 P. M. ILE DE FRANCE 20. aug. 6. sept. (7. P. M.) PARIS 27. augusta; 13. sept. (Ob polnoči) Najkrajta pot po tiiasiucl. Ve&kd le v poaebnl kabini s vsemi moderni ml udobnosti — Pijana In slava« francoska kuhinja. Jxre-lno nlske can* J^ V p rajajte kateregakol otioblaA^enega agnot* m m FRENCH LINE 1t STATE 8THEET NEW YOKK. N Y načrt še proučevati. Ta veliki igralec lastnega življenja si je v posebni smrtni sobi tudi že vse pripravil, da bo tako teatralno umrlv kakor je živel. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu •o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za C&nado $1.20 t poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edino!« veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Ce m posluževati atlasa, morate listati po nJem in predno najdete, "kar I Mete. mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere eela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove. kje so Je zgodila kaka nesreča. kje Je porušil tornado, kam Je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se ute zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav skupina temljevldev. iest strani, ki vsebujejo priblilno MM kvadratnih lnčev. Dol« Jo t«. Urok pa U Intev. Dostikrat ste ie ti tall v časopisih ali knjigah • krajih, kt vam ntoo bili snanL Va&e zanimanje bi bi|o dooti vetja, te bi vedeli, kje M mm-Z naiim ZEMLJEVIDOM Je pa tej potrebi uzndeoo. Veliki in krasni zemljevid celega sveta ir vaoh kontinentov, taksn ▼ petih barvah. Velik semljevid Združenih držav, na katerem so vos železnice in e^ste. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Nov zemljevid za paketno poito in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Paeifi&Mga »—um, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, meat, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU p vas velike važnosti Ko n NAMOČITE GA SLOVENICoPUBflSlTlNG COMPANY 216 Weal 18th Street, New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamurejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-in gtona, ki je veljaven za eno leto. Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in istš se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovi»njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mescc pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša Jugoslovan-j ska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samq, onim , prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Starišt ameriških drža v-i IJanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni I do prve polovice kvote. Do druge ; polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta 1 onih nedržavljanov, ki so bili po-; stavno pripušceni v to deželo za stal-no bivanje. i Za vsa pojasnila se obračajte na ' poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK