Štev. 234. POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. OrcdniStvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 3. (vhod čez tfv.rličc nad tlakarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana piama se ne sprejemajo. Uredniikegn telefona iter. 74. V Ljubljani, v četrtek, 18. oktobra 1904. Uhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejemaa: aa cele leto >• K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 meaec 2 K 20 h. Vupravniitv« prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravniitvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. Viprejema naročnino, Inserate In rcklamacIJ*. — I ■ ■ c r at T ic računalo enostavna petitvrsta (dolil.a T9 milimetrov) ta tokrat 13 b, za dvakrat 11 b, ia Irlkral « b, za vtč kot Irlkral 8 b. V reklamnih notlaah alane enoel.pna garmondvrela M b. — Pri vreun»t(&k^b]avI|en|B primeren papial /ona iter. 188. Mbr^rtfiStfii ET" že vrffe p^he; ^jba^je došlo od ju*a dvanajst tisoč mož s Ht) topovi kot pomoč Japoncem. Japonske rezerve v L.aojanu obstoje iz dveh konjeniških brigad in 30.000 mož pehote. Skupno Število bojevnikov je 600 000 mož s 1800 topovi. V ruskem taboru so mnenja, da se bo najbolj vroč boj vršil za Jantaj, ki je ključ situacije. London, 12. oktobra Reuterjev urad poroča iz Kurokijevega tabora včeraj : Napad Rusov na Kurokijevo desno krilo dne 9 oktobra se je začel s 3-4 bataljoni, 1500 možmi konjenico in 8 topovi. Nadalina ruska pojačenja sa prihajala od vzhoda in severa ter se zavarovala z obkopi 8 km daleč od japonskih pczicii London, 12. oktobra. Iz Tokia poročajo : V bližini reze Hun so se 1 0. t. m. vršili živahni boji predstraž. Japonci so se morali umakniti iz svojih postojank ; toda drugi dan se jim je posrečilo jih zopet zavzeti. London, 12 oktobra. Dopisnik Reu-terjevega urada je poslal 10. t. m. preko Fuzana sledečo nedatirano brzojavko: Prodiranje proti Mukdenu se je pričelo danes zjutraj. Ko je izvedel marfial 0;ama, da so Rusi ojačili svoje levo krilo 5 milj severno odJantaja, je zapovedal prodirati celi o juovi armadi. Prodirati je pričela pehota ter pr.šla 2-3 milje proti severu. Topniitvo je sled lo. Ko so Rusi opazili premikanja Japoncev, je pričelo streljati njihovo topništvo. Japonci so odgovarjali. Celi dan so grmeli veliki topovi, ki pa niso dosegli nobenega uspeh?. Pehota nadaljuje prodiranje nocoj. London, 12. oktobra. »Daily Mail« poroča iz Tokia od 11. t. m. V smeri proti Pintajci stoje 4 ruske divizije ; 3 divizije pa delujejo vzhodno in 3 zahodno od Jantaja. Desno Kurokijevo krilo se je moralo umak< niti pred desetkratno rusko premočjo; vendar je pa pozneje zopet zavzelo svoje pozicije. Japonci prod'rajo z veliko močjo. London, 12. oktobra. »Standard" poroča včeraj iz Tokia: Levo rusko krilo pred Mukdenom je posebno močno in tije hud boj z desnim japonskim krilom. Iatemu listu poročajo iz Sangaja, da bo Rmi napadli Japonce severno od Jantaja. Pariz, 12. oktobra. Današnje vesti iz Peterburga trdijo, da so kozaki pri- Ruska ofenziva. V nedeljo je bilo razglašeno ruskega poveljnika generala Kuropatkina dnevno po velje z dne 2. t. m. V tem povelju naglaša, da ruska armada doslej zato ni megla sovražnika premagati, ker je bila po številu preslaba. Trebalo je časa, da se armada pomnoži in častno reši veliko nalogo. »Sedaj pa je prišel čas, da ruska armada prične z ofenzivo.« Že pred mesecem bi bil Kuropatkin pri Ljaojanu pognal Japonce v beg, ko bi bila dovolj močna njegova armada. Ta trenotek je prišel in ž njim preobrat v japonsko ru-ski vojski. Ruska armada šteje sedaj na ho jišču šest sibirskih in štiri evropske kore po dve diviziji pešcev, štiri divizije konjenikov in tri samostojne brigade konjenikov ter nad 900 topov; skupaj do 500 000 bojevnikov. Od teb pa moramo odšteti posadko v Port Arturju, vojni kor generala Linjeviča pri Vladivostoku ter močne straže ob sibirski železnici in kitajski meji. Tako utegne sedaj general Kuropatkin imeti pod svojim poveljstvom do 300.000 mož. Ali je ta armada že dovolj močna za ofenzivo, o tem more v prvi vrsti soditi Ku • ropatkin sam. Mogoče je, da so Japonci do> segli pri Ljaojanu višek svoje moči, ki jim je vsled velikih izgub opešala za nadaljno ofenzivo proti severu. Dasi so imeli nad štiri tedne odmora, vendar niso megli nadomestiti velikanskih svojih izgnb, dočim je Kuropatkin v tem času dobil na pomoč tri kore. V vojski pa največ odločuje ugoden trenotek. In predrznost je zlato med vojaškimi dednostmi, piše priznan vojaiki pisatelj in potrjuje vojaška zgodovina. Ako bo bili torej Japonci tako oslabljeni in njihova armada tako utrujena, potem je pač opravi čena ta utemeljena najnovejša taktika generala Kuropatkina. Doslej je Kuropatkin le odbijal japonske napade, zadrževal sovraž- nika ter se umikal njegovi premoči, da dobi časa in sčasoma potrebne piJItroči po dolgi sibirski železnioi iz Errope. Japonci pa so bržčas že zamudi i ugodno priliko, ko so bili nad osem mesecev v premoči in bi bili s hitrejšim prodiranjem mogli uničiti ali razkropiti ruske polke. Rusi so imeli dolge mesece takorekoč le prednje .stf^l^BVoje armade na bojišču, dočim so Japonci takoj nastopili z vso svojo stalno armado. Zato je bilo in je povsem opravičeno naše upanje, da Ruiija ne sklene miru, dokler ni pora žena japonska armada. Je pa še drugi razlog za rusko ofenzivo. Sicer se poroča, da rusko baltiško brodovje v petek odpluje proti Atiji. Toda pot je dolg« in do novega leta brodovje ne pride do Port Arturja. Ruska posadka v Pcrt Arturju je že jako oslabljena in utrujena. Poveljnik S t e b e 1 j se more ali vzdrževati do zadnjega moža brez upanja, da reši trdnjavo in vojno pristanišče, ali da se brez naialjnega prelivanja krvi uda s posadko sovražniku na milost in nemilost. To zadnje je malone izključeno. Da se torej posadka vzdrži, hoče ji Kuropatkin čimpreje priti na pomoč. To naravnost tudi izpove v svojem navedenem povelju, rekoč: »Pomislite posebno, kako potrebno je, da rešimo svoje brate v Port Arturju, ki že sedem mesecev branijo izročeno jim trdnjavo." In v tem slučaju torej ruska posadka v trdnjavi ni brez upanja, da jo rešijo Kuropatkinove čete, ki so se počele pomikati zopet nazaj proti jugu. Mogoč je še tretji slučaj. Japonoi so se na levem krilu morda umaknili, da bi Ruse zvabili v ofenzivo preti jugu. Tu je hribovit in gorat svet, kjer se morejo uspešneje bra niti, nego v plinjavi, koder se more razviti ruska konjenica. Tudi so pozimi, ki je že pred durmi, bližje svojim skladiščem. Sploh pa danes nimamo zanesljivih pore čil, zakaj so se Japonci začeli umikati in Rusi prodi- rati. L) to dejstvo je gotovo, da je 6. t. m. nastopil preobrat v japonsko-ruski vojski. Pričel se je nov boj na življenje in smrt. Upajmo, da Japonci dobe, kar so iskali v Bvoji oholosti. Rusko - japonska vojska. Ruska ofensiva. Rusko ofenzivo mnogi listi ne smatrajo za reso o in pravijo, da je armadno povelje Kuropatkinovo bilo le vojna zvijača. V par dneh bomo videli, kje je resnica, sedaj prihajajo o položaju zopet jako zmedena poročila. Neko Ion ionsko poročilo celo trdi, da so Japonci tudi pričeli pro d i r a t i. Pri poročilih, katere priobčujema, je treba seve paziti na kraj, od koder prihajajo in na dneve, da se približno more presojati resaioa in razvoj stvari na bojišču. London, 11. okt. Reuterjev urad poroča danes iz Tokia : Kakor se govori, so Rusi pričeli z ofenzivo, prekoračili Hunho, napadli Kurokija ter zavzeli postojanke, ki so jih pa Japonoi zopet zavzeli, ko so dobili veliko pomoč. Rusko prodiranje se je ustavilo. Iagube so na obeh straneh velike. — Uradno ta vest še ni potrjena. London, 11. okt. Ruska poročila trde, da se je vršil že v nedeljo vsetopni-čarski dvoboj, v katerem so se morali Japonci pod ruskim pritiskom umakniti. Danes zjutraj pa se je, kakor poročajo is Mukdena, pričela prava bitk«, katero se je udeležilo topništvo na veliko daljavo, Prednje čete j a ponskega desnega krila so bile oddaljene od Mukdena okrog 20 vrst. Ob pol 3. uri popoldne je bilo slišati gromenje težkih topov iz ruskega centra. — Pehota še ni nastopila v boj. V Rim prihajajo poročila, da izkuša mar šal Ojama skrajšati svojo bojno črto. Vsled tega je pritegnil pri ruskem prodiranju japonske čete k Banjapuci, Jantaju in Simnin tinu. Japonci imajo pred Ljaojanom v vrsti 24 km. postavljene utrdbe na katerih krilih se nahajajo še druge čete. Med armadama se LISTEK. Najtežji zvon na Slovenskem. Dobro uro hoda vzhodno od Ljubljane stoji v ravnini prijazna župnija Device Marije v Polju. Potujočemu iz Ljubljane zabli-šči ti že od daleč lepa prostorna cerkev, ki je bila po potresu popolnoma prenovljena in razširjena. Cerkev ima lepo pročelje z reliefno sliko Vnebovzetja M. B., in kar cerkev posebno povzdigne, dva, po 49 m. visoka in močna, na vse strani z železnimi vezmi vezana stolpa. V južnem stolpu so obsšeni 4 zvonovi, katere je vlila slavnoinana tvrdka Hilzer v Dunajskem Novem Mestu 1. 1875. v spomin sv. leta. — V spopolnenje slike zvonenja oglejmo si kratko te zvonove! Uglašeni so z velikim prejšnjim začenši: H, Dis, Fis, H. Njihova teža je v starih stotih: 41*61; 21 93; 12 78; 5 89. Na velikem prej-injem zvonu so slike: Marija Vnebovzeta, križ, sv. Martin, sv. Gregor in sv. Duh. Napisi ns tem zvonu so sledeči: Za Bogom častimo — Marijo najbolj. — Pojte sto in sto let staro slovensko pesem. — Župnika Martin Pajk in Franc Levičnik z radodarnimi farani so te 4 zvonove omislili v svetem letu 1875. od papeža Pija IX. oklicanem. Na drugem zvonu sta sliki sv. Jožefa in bv. Miklavža in napis: Obvaruj trojedini Bog — Nam poljsko f«ro vseh nadlog! — Tretji zvon ima sliki Marije in Mozesa ter napis: Pesem eno peti vem — Slavo božjo, mir ljudem! Četrti ali mali zvon ima sliki sv. Petra in sv. Boštjana ter napis: Večni Bog in sv. Florjan, ognja, toče nas obran! Severni stolp pa je za enkrat ostal prazen. — Vžaljeni so bili Poljci, kadar so jim tujci očitali prazen stolp — in to je toliko bolj povzdignilo njihovo gorečnost za lepoto in čast hiše božje, in izmed ljudstva jo vedno glasneje šumelo: Veliki zvon hočemo imeti! Vrelo je in vrelo in 17. aprila 1904. I. so se navdušeni možje, brez pritiska od katerekoli strani, zbrani v »Društvenem domu« pod vodstvom g. župnika Mat. Kolarja, pogodili a navzočim zvonarjem P. Hilzer jen za novi zvon z glasom: FiB in težo okrog 109 starih stotov. Obljubil je takrat zvonar, da dovrši delo do konca avgusta. Nestrpno je čakalo ljudstvo določenega časa ter popraševalo, če bo zvon o pravem času izvršen. Delo se je Hilzer ju, kot svetovnozna-nemu strokovnjaku res izborno posrečilo. — Dne 1. septembra je bil velikan oddan na železnico, v soboto, 3. septembra je došel v Ljubljano, in v nedeljo, dne 4. septembra so ga župljani veselo in slovesno pripeljali skozi Ljubljano v Polje. Do srede, 7. septembra popoldne je ostal na tleh — ves čas je bilo ebilo gledalcev od blizu in daleč, ki bo ob čudovali krasno delo. In reB, zvon je, kakor po čistosti glasu tako tudi po zunanjosti in okraskih pravi umotvor. Ta poljski velikan, prvak med vsemi svonovi na Slovenskem — kajti Gospa Sveta na Koroškem, ki ima zvon težak 118 stotov, ee ne more več šteti med slovensko ozemlje, ker je kraj popolnoma ponemčen — ima 3 podobe; sv. Jožef z napisom : Sv. Jožef, prosi zs nas, sv. Alojzij z napisom: Sv. Alojzij, čuvaj nam nedolžnost; glavna pa je podoba Brezmadežne, kateri je tudi zvon posvečen ravno v letu 501etnega jubileja ratglasitve verske resnise brezmadeinosti M. B. Napis tukaj se glasi: V letu jabileja — 501etnice Brezmsdaža Spočete — 8. dec. 1854. — 8. dec. 1904. Napravili so me dobrotni farani, med njimi posebno Alojzij Perdan in nekateri zunanji dobrotniki s prostovoljnimi darovi, ob času, ko so bili: Sv. Oče Pij X. Presvetli cesar Frano Jožef I. Knezoškof dr. Ant. Bon. Jeglič Župnik Matija Kolar 1904. Žive kličem, mrtve objokujem, oblake razganjam ! Dne 7. septembra ob en četrt nj 4. uri popoldne dospel )e presvetli knezoškof delit zakrament sr. birme, v obenem tudi posvečevat novi zvon. Cela župnija, kmetsko ljudstvo, kakor tovarniško delavstvo je tek-movalo, da je ozaljšalo pota proti Polju, prostor pred cerkvijo pa tudi pri »Društvenem domu«. Dolge trobojnice in druge za-Btave so zaljšale zvonika, cerkev in hiše. Premil. knezoSkof je najprej ob kratkem razložil pomen posvečenja, petem pa posvetil ifon. Precej po posvečenju so ga res spretno, v navzočnosti brezbrajne množice domačinov in tujcev potegnili v zvonik pod vodstvom monterja Ililzerjevega Simona \VereR8pergerja in domačih spretnih tesarjev in delavcev. V neverjetno kratkem času, šli do Jantaj a. Ruski konjeniki so priili preko reke Tajce in pognali v beg Japonce ki so poizkušali obkoliti rusko ar mado. Vsled tega je moral Kuroki ustaviti svoje prodiranje proti vzhodu. Japonci so zasedli pozicije katere ao imeli dan po bitki pri Ljaojanu. Vojni dopisniki in atašeji so odšli iz Mukdena ter spremljajo rusko armade. Peterburg, 12. okt. »Birš. Vjedo-mosti« poročajo iz Mukdena z dne 11. t. m.: Včerai dopoldne je bil na vsej 6rti hud boj topnižt *a. Japonci so se počasi umikali proti jugu. Opoldne je zopet začelo napadati rusko t' p lištvo. Japonci so svoje krilo hitro umaknili, s središčem pa eo se trdovratno upirali pri Jantaju. Boj ie je končal ponoči. Rusi so prednje pozicije sovražnikove potiš nili do jantajskih premogokopov. Desno ja ponsko krilo se je umaknilo nekaj kilometrov južno za Jantaj, dočim se skrajno japonsko levo krilo še vzdržuje, a se bo skoro gotovo tudi umaknil^. D mes se je zopet pričel boj topništva. Železnica je skoro do Jantaja v ruskih rokah. Železniška postaja je popolnoma razrušena. London, 12. oktobra. Velika bitka, s katero ie začel Kuropatkin svoje prodiranje, se bije severno od jantajskih rovov. Odločila se bo šele v nekoliko dneh. V Tokiu kroži vest, da sa je ruski napad na Panjipu, ki so ga branili le mali oddelki, popolnoma posrečil ; vendar pa je takoj koncentriral maržal Ojama večje čete na detič nem kraju, vzel Rusom Panjipu ter zadržal rusko prodiranje. Tokio, 12 oktobra. Včeraj nopoldne je pričelo 7 divinj na vzhodu in 3 divizije na zahodu jantajske železnice odločen boj proti Japoncem Razvila se je bitka, ki še traja. Peterburg, 12. oktobr*. Do 10. ure zvečer se tu o razvoju bitke oficijelno ni ničesar razglasilo. Zoano je le, da jc Ku ropatkin prodiral proti jugu. Cenzu-a je se da| v Mandžuriji tako stroga, da ne spusti skozi ničesar, kar bi izdalo lahko pozicije ali načrt ruske armade. Tokio. 12. oktobra. Prodiranje Japoncev proti Mukdenu se v široki Ironti nadaljuje. Pričakuje sa bitke na celi črti. Ru ska pehotna br godi z dvema topovoma je zadela na Kurokijevo krilo ter prekoračila reko Tajci Japonci so jim izkušali odrezati umikanje. Rusi so napadli Sjenčvan, 30 milj severoiahodno od bajmaci, z namenom, pre trgati Jiporcem zvezo z Ja'u, Maršal Ojama poroča, da se je pričela bitka na celi črti. Jjponci so odbili ruski napad na Sjenčran. Tokio, 12 okt. Bitka pri Jan tajuseje pričela včeraj, trajala je ves dan pozno v noč ter se je danes nadaljevala. Uspeh 'eh bojev še ni znan. Rusi imajo nasproti desnemu japonskemu krilu pri Ta,cinu močne čete, vendar so tu mnenja, da so Japonoi rusko cbkoljevanje svojih pozicij preprečili. Port Artur. Peterburg, 12. oktobra. Ganeral S t e s e 1 j je dobil braoiavno poročile, d a je Kuropatkin začel prodirati. Tj je naznanil posadki, katera je sprejela veit z velikim navdušenjem. Godba je igrala po mestu. Peterburg, 12. okt. Dne 6 okt. je ruska posadka napadla višine v Tahiškem zalivu. Postojanke, ki so jih Rusi vzeli Japoncem, so tudi obdržali. namreč v 7 minutah je bil v začudenje navzočih zvon na določeni višini — potegnili bo ga kvišku ljudje s pomočjo sestavljenih škripcev. Težavneje je bilo potegniti zvon v zvonik — toda tudi ta težava se je morala umakniti spretnosti monterjevi in domačih delavcev — in v četrtek okrog pol 10 ure zjutraj sa je zvon prvič oglasil. In koliko veBelja je vzbudilo zvonenje! Zopet in zopet so ga hoteli ljudje slišati, zato je par dni zvon skoraj neprenehoma pel. In res, pri jetno je poslušati lepo doneči veliki zvon, prijetno poslušati lepo ubranih 5 glasnikov slave božje in časti brezmadežne Device. Ponosno zrejo Poljci na svoje, smelo re -čemo, najlepš« zvonenje na Slovenskem. Naj bi se pa tudi spolnila želja premi), knezoškofa, katero je izrekel pri posveče vanju zvona : Zvonovi naj vzbujajo v srcih vernikov ljubezen do Boga, Marije in čed-nostnega življenja, na drugi strani pa stud pred strastmi in grehi 1 Poleg krasnega velikega zvona je dobila poljska cerkev ravno sedaj tudi dva nova Btranska oltarja. Sadaj treba ša dveh stvari: slikanje cerkve in novih orgelj — in potem bodo smeli Poljci reči, da imajo po svoji in g. župnika gorečnosti in požrtvovalnosti eno izmed najlepš h svetišč Marijinih v škofiji! Tokio, 12. okt. VeBt, da ae je v Ga lobjem zalivu potopila japonska obrežna križarica »Heijen« so tu dolgo časa prikrivali. Potopila se je 18 sept. Peterburg, 12 okt. O polnoči ie došlo sem sledeče poročilo: V noči od 5. na 6. t. m. so napadle štiri japonške divizije iznova trdnjavo Port Artur, a napad je bil odbit; Rusi so ugrsbili 10 težkih japonskih obležnib topov. London, 12. okt. V Port Arturju se boje bude zime. Prejšnji teden je kazal termometer tri dni 26° pod ničlo. General Steselj je izdal oklic na bogataše, naj daru jejo revežem gorkih oblek in kuriva. Tokio, 12 okt. Dognalo s* je, da se je z obrežno križarico potopilo 197 oseb. Trideset tisoč bolnih in ranjenih Ja- pneev. London, 12. okt. V distriktu Kobe samem se nahaja 30.000 bolnih in ranjenih Japoncev. Vsa svetišča in bolnišnice so polne. Vendar ima armada na razpolago še veliko število novincev. Japonsko posojilo. Tokio, 12. okt. Danes je bil naznanjen sklep vlade, da se najame zopet 80 mi lijenov jenov. Admiral Jessen. Peterburg, 12. okt. Kontreadmiral Jessen, ki je sedaj v Viadivostoku, je bil imenovan za poveljnika prvega oddelka tihomorskega brodovja, Japonci. London, 12. okt »Daily Miil" po roča včeraj iz Šangaja : Japonska armada je pojačena še z dvema divizijama. Nadalje so odposlali v Ganzan 3 divizije, baje kot demonstracijo proti Viadivostoku. Najbrže se pa gre za ekspedicijo na Sahalin. Maršal Ojama odpoklican ? London, 12. okt. Japonski krogi v S ngaju menijo, da bo maršal Ojama odpo klican in da bo Nodzu prevzel nadpoveljni-štvo. — Tu se govori, da j a med bitko pri L;aojanu maršal O,ama že sklenil, se umak niti; gen. Nodzu ga je pa prosil, naj poizkusi še en napad. Ta se ie posrečil, in sicer le tako, da je general Nodzu žrtvoval ves 20 polk. Gan. Niši postane vojaški guverner v Mandžuriji. S.evilo ranjencev in bolnikov na Japonskem je veliko. Nova naročila torpedov. Reka. 12. oktobra. Torpedi, ki jih je tu naročila Rusija, so namenjeni za črno-morsko brodovje ter se bodo odposlali v S avastopolj. Tudi Japonska je naročila mnogo toroedov, ki |ih bo mogoče izvršiti vse šele v 2 letih. Poslala je v Reko pooblaščence, ki naj nadzirajo izdelovaaje naročenih torpedov. Ruska prepoved aa isvos konj. Peterburg, 11. oktobra. Zakonski zbornik priobčuje postavo, ki prepoveduje izvoz konj, izvsemši plemenskih konj iz Finske. Štab druge mandinrijske armade. Peterburg, 12 okt. Uradno se poroča, da se je štab druge mandžurijske armade že sestavil. Predavanje generala Velička Peterburg, 12 oktobra. Generalni major Veličko se nahaja tu že en teden ter je časnikom že dal različna poročila. Pred včerajšnjim je predaval v »Ruskem Sobra nju« o položaju na vzhodu ter je povedal marsikaj zanimivega. Kakor je bilo že poročeno, je izdelal načrt za Port Artur general Veličko, ki pravi, da Japonoi Port Artur z naskokom ne morejo vzeti. O trdnjavi je razširjena cela vrsta mjneverjetnejših bajk. V resnici je Port Artur preskrbljen z vsem potrebnim. Vse povesti o tujih ladjab, ki prodirajo blokado, da dovaiajo v Port Artur živila, so iznajdbe tujih dopisnikov. Res lahko zmanjka v Port Arturju svežega mesa, a konserv je dovolj in tudi svežih rib Od vodoveda je Port Artur popolnoma neod visen, ker ima dovolj vodnjakov. Port Artur se bo drJ.al, dokler ga ne osvobode Rusi. — Kar se t>če Ljaojana, ie bil posebno ta kraj prepuščen njemu. O a je postavil on-dotne utrdbe tako, da bi se bila tudi mala posadka lahko držala proti veliki premoči več mesecev dolgo; da je Kuropatkin vkljub temu šel nazaj, je bil težak, a potreben korak. — Na Kuropatkina lahko zida Rusija kot na skale; on se ne vrne drugače, kot zmagovalec. Le oni, ki je vseh teh osem mesecev preživel na njegovi strani ter videl organizacijo ruske armade, ve ceniti njegova dela. Kot edini voditelj vseh operacij, kaker je bil Kuropatkin od začetka ter bo tudi v prihodnje, ve dobro, kaj dela. Ako se tudi druga imena imenujejo poleg njegovega, je to pcmota, ker le on je na bojišču najvišji poveljnik, čegar poveže edino ima veltavo. Sedaj, ko se pripravlja general Ku*opatkm za napad, gre Rusija velikim dogodkom na sproti. — Velično odli čno naspretu e, da bi se poveličevalo Japonce, ki so vse prej, kot pravični. Japonci so zmagovali od začetka le z velikansko premočjo svojega topništva; vendar so pa Japonci klabi strategi, kar bo kmalu pokazal nadaljni razvoj vojne. — Po predavanju je poslalo »Ruskoje Sobranje« navdušeno brzojavko na Kuropatkin«, v ka teri mu Čestita na njegovem delovanju. Japonoi se boje London, 12 okt Dopisnik »Talegr.« poroča iz Č fua, da Jiponce zelo skrbi baltiško brodovje ter že radi tega hite in napenjajo vse sile, da za vzamejo Port Artur Zasedanje deželnih zborov. V včerajšn|i seji štajerskega de želuega zbora je poslanec dr. Scha-cherl utemeljeval svoj predlog, naj se de lavsko zavarovanje za s^Jaj bolezni raztegne tudi na poljedelske posle. Predlog so odstopili narodno-gespodarskemu odseku. — Poslanec baron Rokitansky je utemeljeval predlog o preosnovi zakona gMe osebne d hodarine. Predlog so odkazali d nančnemu odseku. — Poslanec V o š n j a k je utemeljeval predlog o usta novitvi hiralnice v Šoštanju ter predlagal, naj deželni odbor vrši poizvedbe, o katerih naj poroča v prihodnjem zasedanju deželnega zbora ter tudi stavi končne predloge. Predlog so odkazali finančnemu odseku. — Poslanec O r n i g je utemeljeval predlog, naj de želni odbor vrši poizvedbe o popravah in uravnavah okrajnih cest v bodočih desetih letih ter naj zigotovi potrebni kredit za običajne oodpore pri teh delih. Predlog se odstopi finančnemu odseku. — Deželnemu kul turnemu odseku so nakazali predlog posl. K r e n n a , ki se glasi: Deželni zbor naj sklene: 1. Primeren znesek se dovoli za cepljenje prešičev proti vrani Snemu prisadu; deželnim okrožnim zdravnikom se narodi, naj v več kraj h cepiio prešiče za poizkuš-n|0, da se o uspehih cepljenja prepriča kme tijsko prebivalstvo; 8. naj se izda in med kmetijsko prebivalstvo porazdeli mala knji žica, ki naj opisuie prešičji vranični prisad in korist cepljenja prešičev. — Poslanec dr. Hrašovec predlaga, naj se dovoli občini Oplotnici v konjiškem okraju za leto 190 4. 13 Ood sto tne in občini Pre-borje v kozjanskem sodnij-skem okraju IlOodstotne občinske doklade. — Poslanec H a g e n h o f e r predlaga : Deželni odbor naj izpesluje za izvoz lesa na državnih železni cah nižje tarifa. Koroški deželni zbor je v včerajšnji seji odebril v tretjem branju na črt zakona o zgradbi in vzdrževanju cest na železnične postaje. Nadal|e so sklenili, dovoliti primerno svetu za cepljenje prešičev pod pogojem, če bo tudi država dala v ta namen isto svoto. Poslanec dr Pupovac govori o zgodovinskem razvoju porotnikov in obžaluje, ker itbirajo porotnike le it omejenega dela prebivalstva. Predlaga podporne saloge za porotnike, kateri naj bodo odškodovani za stroške in zamude. Predlog bo odklonili. Vmoravskem dež. zboru je včeraj poslanec N o w a k stavil nujni predlog. v katerem zahteva, naj se Btrogo kaznujejo oni uslužbenci brnske policije, ki B) povzročili izgrede dne 10. t m. v Brnu. Vlado je pozval, naj skrbi, da ne bo brnska policija več tiko nastopil«, kakor pri teh izgreclih. Nujnost so z 52 proti 30 glasovom odklonili. Všlezijekem dež. zboru so poslanci dr. S t r a t i 1 in tovariši interpe brali deželnega predsednika zaradi pošto panja mestne policije ob zadnjih izgredih. V interpelaciji zahtevajo, naj vlada ščiti v Opavi premoženje Cehov. Ko je bila seja kor čina, so v zbornici še estali nemški poslanci. Posvetovali so se o svojem stališču nasproti odgovoru deželnega predsednika glede slovanskih vzporednic. Končno so sklenili predlagati, naj vlada razpusti slovanske vzporednice v Opavi in Tešinu. Mladočeški izvrševalniod b o r je odobril odgovor, katerega je sosta vil poslanec d r. F o f t na izjavo nemških strank. Cehi odklanjalo nemške zahteve. Ko odgovor odobre načelniki vseh čeških strank, ga bo posl. Pacak vročil deželnemu maršalu. Poslaneo I r o je včeraj deželnemu maršalu v imenu vse-nemške zveze naznanil pismeno, da se vse-nemška zveza ne bode več udeležila skupnih posvetovanj pri deželnem maršalu, ker Čehi nočejo obljubit', da prenehajo v drž. zboru z obBtrukcijo. Ogrski državni zbor je imel včeraj sejo. Ministrski predsednik je predlagal, nsj zbornica izvoli odsek 21. čla nov, kateri naj izdelajo izpremembo opravil nika. Zibirnica »« nato razpravljala o kvotah za I. 1903. in 1004, ki jih je določil kralj. Opoziciontlni poslanci so nastopili proti tem odredbam ter naglašali, da Bta nezakoniti. Pes1. U g r o n je napadal avstrijsko vlado in izjavi?, da ogrska v'ada podpira absoluti-sem avstrijske v ade. Ministrski predsednik grof T i s s a odgovarja, da je krona postopala popolnoma zakonito, ko j« z ozirom na zmedene politične razmere v Avstriji določila kvoto za 1.1903. ia 1904. Na interpelacijo poslanca grof* Betbiena je izjavil poljedelski minister T a 1 i a n i , da ostane prepoved o izvozu krme v veljavi do prihodnje spomladi. Košutovci so sklenili, da se ne udeleže sej v odseku ca izpremembo poslovnika in bodo z vsemi Bredstvi poizkušali preprečiti volitev za ta odsak. — Tudi Apponyijeva in Ijudika stranka ae boita pridružili Košutovcem. L beralci so pa trdno odločeni, da izpremene poslovnik. Katoliški shod na Ogrekes bo od 20. do 23. oktobra v Budimpešti. To bo V. zborovanie kato ičanov na Ogrskem, ki nosi prekrasni naslov: Marijino kralje stvo. Prvi k»toliški shod eo priredili na Ogrskem 1. 1900, po katerem slede vsako leto katoliški shodi. Sicer so katoličani že tudi prej imeli sh)de, a iztršilo se ni, kar se je sklenilo. Tako ie bil velik katoliški protestni shod 1. 1894 zaradi zakonov o civilnem zakonu in o prot cerkveni 2»kono-daji, ki pa ni imel nikakih posledic v politično or?«nizat,or'čnem oziru ogrskih katoličanov. Leta 1896 je bil zopet katoliški shod. Gromovito so pritrjevali govornikom, a velika prireditev ni imela drugih posledic, kakor di sa je ustanovilo društvo ogrskih katoliških pisateljev in časnikarjev. Nekoliko bol|še je postalo 1. 1900. Zreza katoliških društev na Ogrskem, katero so ustanovili 1. 1899., je sklicala katoliški shod in od takrat se vrši ledno vsako leto na Ogrskem katoliški shod. Žal, da na Odrskem še manjka požrtvovalnosti in pa dela za katoliško stvar. Zanemarjeno je zlasti podrobno org. delo. In zato tudi v političnem oziru nazadujejo katoličani na Ogrskem. Upajmo, da zašije i na Odrskem lepše solnce katoličanom, kakor jim je sijalo do sedaj. Italijanska pravoslovna fakulteta v Inomostu. V Inomostu bp 12. t. mes. razširjali letake, v katerih se Namoi poživljajo, naj italijanskim dijakom in profesorjem ne dajo stanovanj. Dogodki aia Balkanu. Iz Belgrada nam poroča naš dopisnik: Minoli teden je Bibski kralj sprejel v avdi-jenci avstro ogrskega poslanika dr. Dumbo, ki se je v imenu vseh diplomatov v Belgradu zahvalil za redove belega dvoglaTega orla, V ministrskem svetu, kateremu je predsedoval kralj, so se posvetovali, kako bi preprečili uboje Srbov v Makedoniji. Sklenili so tudi, 'da kralj vrne obisk knezu Ferdinandu Vsled tega se je bolgarski zastopnik polkovnik Hesalčjev odpeljal v Srfi|o, da se dogovori z bolgarsko vlado. Francoski častniki pridejo v Belgrad kot gostje kralja Petra dne 17. okt. Dne 21. oktobra pridejo v Belgrad ogrski trgovsi. Nori avstrijski in ruski častniki za turško stražo v Makedonijo pridejo še ta mesec. V soboto je šest roparjev is Kasandre pri Solunu odvedlo grškega zdravnika dr. Kontrososa, ko je obiskaval zdravnike. V nedeljo je dobila zdravnikova žena pismo, naj plača roparjem za moža 400 turških funtov. Srbski kralj in car. Ob maziljenju kralja Petra je poslal ruski car srbskemu kralju sledečo brzojavko: V trenutku, ko dobi sveža med Vašim veličanstvom in ljudstvom najvišji blagoslov, hočem svoje molitve združiti z molitvami Vašega veličanstva. Najviš|i naj Vam in Srbiji podeli svojo milost. V svojem odgovoru je kralj Peter zagotavljal bvaležnest srbskega ljudstva carjevi vladarski hiši. Izredno zasedanje francoske zbornice se bo pričelo 18. t. m. Vlada je že izdelala za zbornico dnevni red. Predvsem bodo obravnavali proračun aa I. 1905., o dveletni vojaški službi, o zavodih sa umobolne itd. Opozicija bo izkušala vlado z raznimi inter-pelac jami spraviti v zadrego. Vseslovanska spomenica. Na vseslovanskem kongresu v St. Lsuisu v Ameriki je bila sestavljena vseslovan-ski spomenica, ki obsega zahteve po edinih slovanskih narodov ter bo poslana vsem slovanskim časopisom. Novi ruski policijski načelnik. Car je imenoval generalnega majorja Rydštwakega za pomočnika ministru za notranje stvari ter za policijskega nečalnikain poveljnika oroLništvu Italijani proti Turčiji. 11 Carigrada poročajo: Italijanski poslanik marki U m p e r i a I i je turško vlado resno svaril, ker je leški guverner v Alba niji, Ahmed bej, pustil zapreti in izgnati tri italijanske lesne trgovce. Poslanik je zahte val, naj turška vlada odstrani guvernerja in odškoduje trgovcu. Tudi je zahteval zadoščenja, ker so bili v pravoslavnih cerkvah v Valoni nabiti lepak', da naj pravoslavni ne obiskujejo italijanskih šol. Preosnove na Ruskem. Vsi člani »erostev, kateri eo bili caradi svojih izjav o zemstvih izgnani, so dobili dovoljenje, da sa smejo zopet povrniti v svoja bivališča. Nidalie je dovolila ruska vlada povratek onim ruskim starovernim rodovinam, katere sose bile izselile na Presko. Vlada jih bo na selila na vladarjevih zemljišč h v bližini nove železniške proge Orenburg Taškent. Izgon ruskega republikanca iz Belgije. Izdajatelj panškeura lista ruskih republikancev „La Tribune Russe«, Rubanorič, je 12. t. n>. hotel predavati v B uselju »o militarizmu in oaiizmu«. A beloruska policija je prepovedala predavanje in Rjbanoviča takoj odvedla na francosko mpj'->. Štajerske novice. š Is rogaškega okraja. Vedno de ževje je pri nas veliko škode povzročilo. Ljudstvo jadikuje, ker vid>, da mu na spo mlad preti lakota. Vinogradniki so malo nabrali, krompir bo segoil, ajda je skoraj se-gnila, kakrr otava. Pomanjkanja bo ljudem in živini. La edino jabolka, hruške, koBtanji in orehi še ljudstvu nudijo kraha. A kaj, ko pa nimajo cene, kakršno bi morale imeti. — Vedno deževje je povzročilo tudi mnogo plazov, katerih žrtev je bilo tudi eno gospodarsko poslopie Petra Kopšets. Z vino in sebe so komaj rtši.i, drugo se )e porušilo; stanovanje je kakih 10 m. daleč preneslo, ka tero pa ni nikake škode trpelo. — Vrh Do-načke gore in zraven stoječega RBsenika sta s snegom pokrita, zato pa tudi tako nizka temperatura, česar ljudje že dolgo ne pomnijo š V vodnjak je padel v Ponikvi 24tetni delavee Marko Novak ter se težko poškodoval š V Skalah je bil preteklo nedeljo popoldne ustanovni shod bralnega društva. Udeležba je bila navzlic slabemu vremenu obilna. G. Korošec iz Maribora je govoril o pomenu bralnih društev za izobrazbo kmečkega stanu. Dokazoval je, da so bralna društva pri današnjih razmerah najboljši pripomoček, s katerim se more kmet povspeti do isobrazbe, katera naj mu pridobi ugleda med drugimi sloji, pa mu tudi utrdi gmotni obstanek. Poslušalci bo govoru sledili z velikim zanimanjem in ga navdušeno odobravali. Potem je sledil razgovor o društvenih pravilih, in so ee sprejela vzorna pravila, katera je nasvetovala .Krfič. soc. z»eza". š Osebna vest. C kr. poštni oskrbnik v Z danem mostu, Ferdinand Čeh, je prestavljen v L;pnico. š Is Brežic se nam piše: V franči škanskem samostanu v Brež cah se bodeta v kratkem vršili dve lepi slovesncst*. Dne 23 oktobra bode č. g. p. Banedikt Gradiš nik praznoval 501etaico mašništva. Dne 11. novembra bode pa čast. g. p. B»rnard Vouk, bivši gimnaziiski ravnatelj v Rudol fovem in starosta frančiškanske proviocije sv. Križa, slavil 80ietnico svojega rojstva Oba čast. gospoda sta vkljub lepi in častitljivi starosti še dobro ohranjena. Bog ju živi še mnogo let 1 Dnevne novice. V Ljubljani, 13. oktobra. Grof Barbo se pere. GraSka »Tages-post« je v soboto objavila po naSem listu peaneto poročilo o prizoru na hodniku po zadnji seji kranjskega dež. zbora. Grcf Burbo je v torek počastil »Tagespost« z dopisom, v katerem trdi, da naše poročilo v nekaterih podrobnostih ne odgovarja istini. »Res pa je — piše dalje grof Barbo — da sem dr. Šusteršiču za psovko zapretil b telesno kaznijo, kar pa bo preprečili mnogi tovariši«. Najprvo kon sta tujem o, da je grcf Barbo prvi zaklical psotko in nato je šele dr. susteršič reagoval. Dalje je istina, kakor zatrjujejo svedoki, da je grcf Barbo dvigal roko, preden je kdo miril. In ko je posl. Demšar prvi in edini stopil vmes, bi bil grcf Barbo najmanj desetkrat lahko udaril, toda je stisnil svojo pest v — žep. Kaj bi se zgodilo s častnikom, ki že vzdignjeno sabljo vtakne zopet v nožnico, naj g. grcf Barbo vpraša svoje prijatelje v kazini. Kdo je »gentelman*? »slov Nar.« piše z o uro m ua itjavo grofa Barbota, ki je zahteval od dr. Sisteršiča »med „gentel-mani" (!) običajnega zadoščenja: »Medgen-telmani običajnega zad< ščenia dr Susteršič seveda ni dal, a ga po naši sodbi sploh ne more dati, prav ker ni več gontelman « — Radovedni Brno, kaj je p a d r. Tavčar, ki je opetovano strahopetno rep atianil pred pozivi na dvoboj in ki postane kar naenkrat ves krotak, če le pride v njegovo bližino kak čsitnik. Kdo je med Slovenci pravi gentelman, o tam ne bodo sodili niti nemški »plemenitiši«, niti dr. Tavčar. Streli pred kastno. Na podlagi zadnje izjave uradnega lista pišejo »Deutsche Stimmen«, da ta izjava iz ključuje vsak dvom in da se je res streljalo v kazino. Tako bo cdme valo po zaslugi vladnega lista po vsem nem škem časopisju, dočim so strokovnjaki konstatovali ravno nasprotno. Tiko varuje čast našega mesta dež. vlada! O tem ne sme b ti izpregovor jena zadnja beseda! Slovenci, ne pustimo, da bi nam na tak način blatili čast naše dežele! Nov pamflet. »Slov. Nirod« je začel priobfievati nov pamllet: „Konklave 1. 1903 " To je terdjnciozen proledantovski izdelek, katerega je dostojna nemška kritika deloma zamolfiala, deloma ostro obiodila kot ne sramno pačenie egodovinske resnice. Koliko plačuje Gustav Adoif ivo društvo od vrste za slovenski pre\od te agitatorične brošure? Šolske vesti. Zi dtfi ntivnega uiitelja je imenovan prov. učitelj gosp Anton T u r k. Za def. učiteljici st« imenovani prov. učiteljici gdč. Marija Curk in Marija Carli na svojih dosedanjih službenih mestih. — Suplent g. K a r o 1 W i -d e r v Ljubljani je prestavljen na prvo mestno deško ljudsko šolo v Ljubljani. — Upokojeni so : učitelj g. Avgust A r s e -1 i n v Prečni in učiteljici g. L e o p o i -dina Rozman pri Dav. Mariji v Polju ing. AnaVernikv L°skovici. —- E io-razrednici sta dovoljeni v Savi pri Litiji in v Polšniku, enorazrednisa v Strugah se raz širi v dvorazrednico, trorazrednica v Lesko vici pa v štirirazrednico. Prestavljena sta na lastno prošnjo c. kr. ev. geometra g. Jožef V e r b i č iz Postojne v Trebnje in g. Mat. Č e p e r-n i č iz Trebnjega v Postojno. Slovenci na Dunaju se shajajo vsak dan v kavarni Haberstroh, IX okraj, Saveringasse 19. Ondi so na razpolago trije biljardi ter 100 časopisov, med njimi tudi »Slovenec«. — Gorliko šolstvo. Iz Gorice se nam poroča : Kakor znane, vzdržu e goriški mestni zastop že \e5 let »lovenBko štirirazrednico tam na konci mest«, češ, za Slovence je že dobro. Znano pa je tudi, da so se Slovenci že večkrat pritoževali zaradi oddaljenosti te šole. Ker pritožbe ne pomagajo, je šola skoraj prazna. L.tos Be je oglasilo le 15 učencev, in od teh sta dva že iiostala. Kakor čujemo, bodo še nekateri izostali. Ali niso to čudne razmere? Ali bi ne bilo umestneje, da bi magistrat ustanovil slov. ljudsko šolo na pripravnem kraju ali pa podpiral obstoječa slov. šolska zavoda, ki imata nad tisoč učenoev ? Res, žalostne so te razmere valed ltalijansl"1 nestrpnosti! — Novosti pri vojaški duhovščini. Vojaški službeni list je razglasil dne 28 sep fenbra t. I. št. 33, d« s a dosedanji vojaki župniki posibmal imenu ejo »vojaški snperi orji«, vojaški kurati in kaplani bo pa dobili skupno ime voiaSki kurati. Obenem so do ločene nekatere iaprennembe pri ohlefei vojaških duhovnikov. Na rokavih dot3 zlate našitke, ki so jako podobni onim mornarskih častnikov; nove klobuke; vojaški su,>eriorji imajo rdeAe vijolčiste kolarje. — Važno ie vedeti žipnikom te le dve izpremembi: Odslej c kr. žindarmerija ne spada več v jurisiikcijo vojaške duhov^činf, ampak civilnih župnikov; dosedaj v juris-dikciio civilnih župnikov spadajoče soproge in otroci voiakov poročenih »po drugem razredu« spadajo odslej popdnoma v juris dikcijo »naških duhovnikov. — Utonil je 11. t. m. v Mirni pri Pi-javcah starejši hlapec grt fa Barbota z dvema konjema in kočio. Hlapec je bil baje vinjen ter je zavezil v Mirno, ki je na ne katerih mestih vse preplavila. — Tatovi vlomili so v cerkev na Proseku. Odnesli so za kakih 100 K vrednosti, ker so bile vrednostne stvari v varni pobrani. — dlužba rudniškega sdravnika je razpisana v Idriji do 15 novembra. Dohodki X činov, razredi, 800 kron potninr, 76 kron kurjavo Več jutri v inaer>tu. — Novim mestnim vojaškim po veljnikom v Trstu je inenovan o in kr. major A iton D o I l n n t 22. pt špolka. N vi poveljnik j tnici tuka|šniega „Turnvereina" je župin H ibar zapovedal, da se odstranijo pri vhodu rta kazinski vrt franKfurtarske zastave „Turnnr8kemu" pnziru deželna vlada ni ugodila, pa ministrstvo ia notranje zadeve, či š, da izobešan|e frankfurtaric v okrsšenjo vrta ni bila nedovoljena demon stia 'ij«! ter da r.iso bile take razmera da bi bilo treba z onirom na javni red in mir od »traniti fren' fjrtarske zastave. Vnkdo v Ljubljani pa ve. da Nonoci tik pri vbodu ob celi strani vrta proti »Zvezdi" ni rabijo za »okrašenje vrta« na visokih d r o g i h frankfurtaric, ampak da smatra to ljubljaniko občinstvo res za iszi-vanje. Priporočili bi torej našim nemikim nacionalcem, da kljub rdloku ministrstva na tak način več ne izsivajo občinitva in da obešanje frankfurtaric prelože v notranje prostore vrta! Stvar občinskega sveta je, d> govori o tem še javno in odločno besedo 1 Redni občni zbor »Društvene godbe« ki se je vršil včeraj večer v uteklenem salonu Aurovib dedičev, je bil dokaj dobro obiskaa Udeležilo se ga je nad 30 podpornih članov. Zborovanje je otvcril društveni načelnik g. Friderik P a u e r , ki je pozdravil navzoče, očrtal v kratkih oorisih odborovo in godbino delovanje, israzil na to zahvalo faktorjem, ki so godbo materijelno podpirali, namreč si. občinskemu svetu ljubljanskemu in podpornim članom, in slednjič vsem trem tukajšnjim dnevnikom, ki so draga vol|e pri-občevali društvena naznanila. Godba je nastopila v društvenem letu 1903/04 pri štirih večih slavnostih, razun tega pa prirejala promenadne in vrtne koncerte ter mirozove. Povscd ie žela ebilo priziania in burne pohvale. Osstanek godbe je sedai zasiguran. Godba šteje sedaj 26 mož, razun teh pa ima tudi že dobro izšolan narašSaj. Na mesto odslovljenega kapelnika g. Novi čia imenoval in pr'dobil je odbor lansko leto kapelnika g. F. P o u 1 o iz Novega mesta, ki vodi sedaj godbo in skrbi v njei za šolsko izobrazbo in disciplino. Da je doipela godba do sedanje svoje višine, gre zasluga tako odboru kot kapelniku. Itvestno bo na tej višini tudi ostala, ča ji ostanejo zve«ti — podporni člani in si. občinski s^et! — Iz poročila tajnika g M. C a d e ž a povzamemo, da je odbor imel 31 sej, v katerih je rešil tekoče vloge; odbor je oskrbel godbi za 30 mož bluz in čepic in s tem moštvo uniformiral, sicer pa svoj obširni posel in skrb za prireditve koncertov s precejšnjim trudom izvršil. Blagajnik gospod T r t n i k in nato poročal o denarnem stanju godbe. D jhodk^v je imela 24.658 20 K, stroškov pa 24 575-79 K, torej prebitka 82 41 K Udnine in podpor je prejela 9482 66 K. Oičinski svet je nakazal za leto 1903 prispevek 400 K, za leto 1904 pa 1200 K, Podpornih članov ima godba zdaj 620. — V odbor ao bili nato izvoljeni gospodje : Frid. Pauer, J »k. Accetto, A. Susteršič, Matej C a d e ž , Viljem Trtnik, F. Martine, Fran Čuden, J K n i f i c in J. V 1 a h ; kot pregledovalca računov pa K Šeienik in J. Gruden. — G. predsedniku Frid. Pauru je občni zbor is-rekel enoglasno zahvalo za trul in požrtvovalnost, dal absolutorij tajniku in blagajniku, in priznal trudol|ubivo delevanje celega odbora. Ob poln:či zaključil je načelnik po kratkih debatah ta občni zbor. Umrl je v Zagrebu profesor Emil Z i a k o vv s k y. Pogreb je bil danes popoldne oh '/i5 uri. Svoj čas je s užil na ljubljanski re*lki K nesreči pred Kirbischevo prodajal-nico, o kateri aino včeraj poročali, se nam še poroča, da je ponesrečeni gospod bil pi-vovarnUki agent g. J u v a n. — Splašanega konja bo ustavili na Bregu. Ozdravel je fin. komisar g. Anton J a -n e ž i č ter je že zapustil ooBteljo. Koncert društvene godbe vrši se danes zvečer v »Narodni kavarni". Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost Umrla je v Ljubljani gdč Alojzija Z i 11 e r e r. Povodenj na Barju. Valed deževja sta cesti oroti I mjra'i ža >d j zjutraj Tržna poročila. 12. oktobra. Budimpešta. Pšenica za oktober 10.15 do 10.16; za april 10.50 do 10.60. Rž za oktober 7.68 do 7.64; za april 8.C4 do 8.05. Oves za okt. K 6.91 do 6.92; za april 7.32 do 7.34. Koruza za oktober 7.36 do —.—, za maj 7.43 do 7.44. Pšenica : ponudbe srednje; povpraševanje slabotno, — ugodneje. — Prodaja 12.000 met. stotov, trdpo vzdržano. Druga žita vzdržano. Vreme megla. Ototeorologično poročilo. Viiinanad morjem 3C6-2 m,srednji zračni tlak 736.9mm J Om op»- HW> g tuj. baro- aatn. » ■>■• Trap4-nlut V« OoUi)« V»tr»Tl. Htb. fi! 12 9. zve«. 74UM 101 sl. svzh. dež 13 7. ijutr. 2. popoL 742 4 1 742-4 | 661 13-2J » sr. jvzb. megla del. jasno. 40 umikati živino iz hlevov ter jo seliti v višje kisje. Ljudje se vozijo po Kostanjevici v čolnih. Razne stvari. Majnovajie od raznih strani. Poštni voz je padelvglo-hoiino 45 Jrevljev v bližini kraja Zermat v južni Švici. V vosu je sedelo osem turistov, izmed kateiih so bili štirje takoj mrtvi, drugi težko ranjeni. — Pogrešani parnik. Parnik „Djurdjuna" je od plul v soboto iz Mariilja ter je bil namenjen v Tunis. Od tedaj ni o njem nobene?* glasu. Na ladji je bilo 200 potnikov in 50 mož posadke. — Pretepeni čast-n i k. Neki trenski častnik je v zagreb. nočnem lokalu oklofutal natakarico. Gostilničar in gostje so ga pa vsled tega tako nakle stili, da so ga morali prepeljati v bolnico — Telefonska in brzojavna poročila. Pariš 13. okt. Listi priznavajo, da dogodki na bojišču zopet postajajo interesantni, Japonci eo koncentrirani pri.Janta,u. Glavna bitka bo prej predno se pride preko reke Tajce. Most pri Ljaojanu je porušen in zamenjan z mottrm na splavih. Ako ee bodo Japonci umaknili, ga bodo porušili. Da zaščitijo svoje levo krilo, so Japonci na reki Tajce zgradili kana), s katerim nameravajo poplaviti dolino. — General Fušima maršira hitro i dvema divizijama proti zahodu. Ne poznajo se kretnje treh Kurokijevih divizij. Pariz, 13. oktobra. »Matin« ima iz Peterbuiga briojavkc, v kateri pravi, da je neki polkovnik tuskega generalnega štaba se izrazil, da bo velika bitka na visoki ravnini med L aojanom in Jantajem. London, 13. oktobra. Bitka med Ljao janom in Mukdencm, ki se je pričela v nedeljo ševedno traja ter se še ni odločila. Tokio, 13. oktobra. Na bojni ladji „Hajen" je utonilo 195 ljudi. Sangaj, 13. oktobra. (Kor. urad.) Reu terjev urad poroča, da je rusko portartur* ako brodovje hotelo uiti ic Inke dne 1. ok tobra, a je to preprečilo japonsko topništvo, ki je obvladalo luko. »Retvizan« je hudo poškodovan. Koval. 13. ckt. Baltiško brodovje je odplulo v Libavo. London, 13. okt. Car je poBlal Kuropatkinu brzojavko, v kateri ga bodri, ga opominja, da mora biti Bovražnik premagan in da se mera boriti do zadnjega moža. London, 13. oktobra. Iz Peterburga brzojavijajo: Neki prijatelj Kuropatkinov je prejel brzojavko, v kateri sa nahaja sledeči zelo značilen itrek: bedaj sem pričel vojno. Dunaj, 13. okt. »Deutches Volksblatt« rellektuje v svoji večerni izdaji na poziv »Arbeiterzeitung« ter pravi, da bo kršč.-soc. prebivalstvo, ako soc. demokratje preprečijo Luegerjevo slavnost, preprečilo in razbilo majsko elavnost. Dunaj, 13. oktobra. O umoru Sikora se je dognalo, da ga je Kleinova sama za davila. Dunaj, 13. oktobra. Danes so odkrili spomenik cesarici Elizabeti na Kahlen bergu. Budimpeita, 13. oktobra. Grof Tisza hoče isvejevati izpremembo poalovnika državnega zbora kljub upiranju opoziciie. Brno. 13. oktobra. V današnji seji de želnega zbora je bil sprejet nujni predlog za izpremembo dež. volilnega reda, po katerem naj bi se volitev poslancev iz kmečkih občin vršila direktno in z listki. Vedno najnovejši aran kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijsko družbe za gramofone Rudolfu Weber, urarju v ljubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne ,.Evropa", v hiši gospoda Hribarja. Prodaja se na obrobe. — Stare plošče se jamenjajo. | Trgovski sofrudnik železninske stroke z lepo ročno pisavo se sprejme. ponudbe pod „Zvesi" na upravništvo »Slovenca". Mesarija « < in gostilna se odda v najem v neki večji župniji. 1694 3-2 Mlad, oženjen in delaven mesar bi našel tu gotovo eksistenco. Kje, pove upravništvo tega lista. ............................................................................... H Grenčica fj I| „Florian" || 11 in liker (| || „Florian" jI fj najboljša kapljica ff 11 za želodec. 1238 62 j j ..................minulim.......Mlinu.....milnim....................... Hišna, vajena na red in snago, dobi takoj Stalno službo v mestnem župnišču na Kranjskem. l7l6 6_3 Kje, pove uredništvo „Slovenca". Začetek ob 8. uri zvečer. Na vinsko trgatev K najobilnejši udeležbi vabi Mihael Vaslej, gostilničar. ki bo v gostilni pri Vojeviču na Tržaški cesti štev. 13, nasproti tobačne tovarne. Prirede jo -^„Stari krokarji"^ Vstopnina prosta pod geslom: Mal položi dar, domu na oltar! | Krojaški salon za gospode 9 ** LJUBLJANA * ^ Stari trg štev. 8. I Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najno-I vejših journalih iz najmodernejšega ln najboljšega tu- in I inozemskega blaga. 1377 20_a Uniformiranje in zaloga potrebščin za „Sokole". I!IVAN MAGDIG Po ugodni ceni sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špifalske ulice štev. 5. s Odlikovan z zlato medaljo na rasstavi v Parizu 1 1904 Dra gofin puc tapefnik In preprogar Dunajska cesta št. 18, zvršu e vsa tapetniška in dekoraoijska dela er ima v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka. 884 22 kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Franc Stupica, Ljubljana, Marije Terezije cesta v Ančnikovi hiši poleg Figovca. Priporoča slamoreznlce, mlattlnloe, čistil« nloe, gepeljne, preše za grozdje in sadje^ pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol-nloe Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnloo, pocinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljave vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseb vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvljake, žage, kotle za klado im žganje. Portland in Roman-oement, železniške šine in traverze, poljski maveo. lUlzarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-26 eerijskega blaga. i n 479 104 6C> Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. II se priporoča preč. duhovščini v izdelovanja vsakovrstna duhovnliKo oblofct iz trpažnepa In aolldnega blage. po nizkih oenah. Opozarja na veliko svojo zalogo == Izgotovljene obleki posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah sjbMltelJ uniform avstrijskega društva železniških uradniku? Službo želi sprejeti v kaki manjši bolnišnici ali kot sluga pn kakem zdravniku bivši strežaj v deželni bolnici z dobrimi spričevali, zmožen slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove upravništvo tega lista. 1726 l-l ^^ Patent .$ Hatsehek $ Skrilj-fiternit Hi |W(IVM • ^ | » | «»• J ' ' «v»> j«wiuv