ftev. 85.
V upravniStvu;
sa celo leto naprej K 22-40 sa pol leta „ „ tv?o {etrt leta „
se
sa en mesec
5-60 190
fl imam o petek, dne 16. aprila 1909.
Velja po polti:
ga celo leto naprej K 26'—
aa pol leta „	„ 13"—
na (etrt leta „	H 6-50
a« en mesec „	„ 2-20
poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
t^asamezne Stev. 10 h.
Otredništvo le « Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iez
• —-- dvorIS?« nad tiskarno). — Rokopisi sr
>fl<a tfralajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. OrednlSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVII.
Inserati:
Cnostop. petltvrsta (72 mm) t za enkrat .... 13 h za dvakrat.... II „ za trikrat .... 9 w za ve? ko trikrat. , 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. urf popoldne.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2.
------vsprejema naročnino, Inserat« te
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
J*" Današnja številka obsega 4 strani. "•C
Socialni Kur j l K. S. Z.
ZADRUŽNIŠTVO.
(Poroča VI. Pušenjak.)
Živimo v dobi, ko se trudijo vsi poklicani činitelji za rešitev kmečkega vprašanja. Prodira prepričanje, da je posameznik nasproti gospodarskim pojavom brez vsake moči in da je lc v združenju moč. Navaja na kljub nekaterim pojavom z veseljem dejstvo, da se mogočno vzbuja zavest skupnosti med kmeti, da prodirajo zadružni delavci povsod, da sc vzbuja stanovska zavest; žalostni položaj kmečkega stanu druži kmete k skupnemu odporu. Novo življenje se pričenja: poln upanja zre krnet na novo gibanje, od katerega pričakuje rešitev. Pod geslom: Vsi za enega, eden za vse,« stopa zadružništvo v gospodarsko življenje.
Zadružništvo v pravem pomenu besede se je začelo razvijati okrog 1. 1849 v Nemčiji. Nastopila sta istočasno Sclitilze Delitsch in Raiffeisen, ki sta pričela delovati za ljudsko gospodarsko povzdigo. Schulze-Delitsch je deloval za srednji stan, Raiffeisen pa za kmečki stan. Zadružništvo je največjega norodno-gospo-darskega pomena. Beda, slabo gospodarsko stanje srednjega stanu, izkoriščanje po brezsrčnih oderuhih, je povzročilo zadružništvo. Njegova najvažnejša naloga je zato gospodarska povzdiga ljudstva.
Kmetu, obrtniku nudi zadružništvo ugodnosti velikega producenta, nudi mu priliko, da stopi s konzumenti naravnost v zvezo, izključuje predrago in neredno delujoče prekupčevanje, pridobiva mu spoznavanje trga in tržnih razmer, vpliv na trg. Tvori protiutež proti združeni trgovini in industriji po sindikatih, kartelih, trustih, ringili. Delavske razmere po deželi se izboljšajo, da se poslužuje ljudstvo strojev, ki si jih nabavi po strojnih zadrugah. Zelo uspešno delujejo strojne zadruge na Kranjskem. Prva in najboljša taka zadruga ic v Št. Vidu nad Ljubljano. Udov ima 100. Nabavila si jc motor 3—5 konjskih moči, ki dobro služi pri rezanju slame, pri mlatvi in žaganju drv. Bencina porabi na uro za 30—35 v, v 3—4 urah napravi toliko, kolikor bi z vlačilom napravilo par konj cel dan. Njegovo vzdrževanje je stalo z drugimi stroji vred 517 K M h. zaslužil je oa 1023 K 20 h.
Zelo so napredovale mlekarske in si-rarske zadruge v Avstriji. Bolj kakor se goji, bi se morala gojiti domača industrija. Zasluga zadružništva je, da se je glede na to obrnilo na boljše. Na Kranjskem jc cela vrsta takih zadrug, kakor n. pr.: železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici, slanini karska zadruga v Semiču, sodarska zadruga v Cešnjici in sitarska zadruga v Stražišah. Svoje izdelke razpošiljajo ne le po ccli Avstriji, marveč tudi v inozemstvo.
Zadružništvo sloni na načelu krščanske ljubezni do bližnjega, izključeni sta koristolovje in dobičkaželjnost. Pomagaj si sam iu Bog ti bo pomagal, je zadružno načelo. Nravno vzgojevalno delujejo zadruge osobito po predavanjih o vseh zadružnih in gospodarskih strokah, po zadružnih shodih, gospodarskih pogovori. razstavah, poučnih tečajih, poučnih izletih, razširjanju zadružnih in drugih gospodarskih časopisov. »Zadružna zveza« v Ljubljani je priredila I. 1008 do 100 predavanj in pet zadružnih tečajev v Zaostro-gu, Dalmacija, Mariboru, Trstu, Kočevju i" v Celovcu. Osobito velikega pomena za zadružništvo je ustanovitev »Zadružne šole« v Ljubljani, prvega in edinega takega zavoda v Avstriji.
Socialen pomen zadružništva jc za-črtan v sledečih Raiffeisnovih besedah:
»Pri ccli uredbi in delovanju zadruge se nc sme upoštevati hrepenenja po dobičku, marveč povzdigo gospodarsko slabih in poleg tega osobito duševno - nravno vzgojo«. Boj proti oderuštvu, pospeševanje varčevanja, povzdiga zanemarjenih gospodarskih panog in domače obrti, izkoriščanje vodnih in drugih moči, naseljevanje, izboljšanje delavnih razmer na deželi, boj proti zapravlijvosti in pijančevanju, ustanovitev bolnišnic, podpornih zavodov za reveže, ljudskih kopeli, blagajn za slučaj smrti, zavarovalnic, uredbe za prvo pomoč v bolezni iu nesreči, nadaljevalnih in gospodinjskih šol. izobraževalnih društev, ljudskih knjižnic, nabava kmetijskih strojev, plemenske živine itd. so sredstva za dosego označenega cilja.
V naši organizaciji so sledeče zadružne centrale: »Zadružna Zveza« v Ljubljani, »Gospodarska Zveza« v Ljubljani, »Mlekarska Zveza« v Ljubljani, »Osrednja perutninska zadruga v Ljubljani«, »Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev« v Gorici in »Gospodarska Zveza« v Pulju.
»Gospodarska Zveza« v Ljubljani ima 516 jugoslovanskih zadrug članic, ki imajo 85.000 članov. Imela je leta 1908 94 mi-Ijonov K, vse njene zadruge ž njo vred pa 250 miljonov K prometa.
»Gospodarska Zveza« v Ljubljani je imela leta 1908 približno 15,500.000 K prometa.
Temelj zadružništvu je položen. Zadružna stavba napreduje. Lahko smo tive-rjeni, da doseže slovensko zadružništvo vse ciljc, ki si jih je postavilo.
Predavanje, objavi celotno »Narodni Gospodar«.
SOCIALNA DEMOKRACIJA IN GOSPODARSKI LIBERALIZEM V SEDANJOSTI.
(Poročal dr. Pavlica.)
Liberalno gospodarsko načelo je: Prostost glede na zasebno last, obrt in kupčijo. S tem načelom sc jc človeška družba, ki je bila razvrščena po stanovih, razpršila v brezštevilne atome, ki se med seboj bore za biti in nebiti. Posledice: Kapitalizem, zadolžen kmet in rokodelec ter nezadovoljni delavski stanovi .Kapitalizem je rodil komunizem in nihilizem. Ekstremi se dotikajo! Predavatelj živo in podrobno slika bedo takozvanih »licim-Arbeiter«, delavcev, ki dobe delo na dom.
Krščanski socializem ne gre po liberalni poti. ne po socialistični, ampak v prvi vrsti meri na to, da bi se uveljavila v gospodarskem življenju načela krščanske etike.
Kar se tiče zasebne lastnine, jo krščanstvo pač pozna in zagovarja, toda ne lastnine, s katero bi sc smelo svojevoljno ravnati! Predavatelj obširno izvaja, da sc vse, kar liberalizem očita soc. demokraciji, logično izvaja iz liberalizma samega.
Kaj sta liberalizem in socialna demokracija napravila iz kmeta? Nervoznega trgovca ali pa, čc propade, nemaniča in delavca. Zato moramo glavno skrb na to polagati, da obvarjemo kmečko malo posest, ki bi morala biti nedotakljiva. Opisuje zadolževanje kmetijstva in razloži kolonsvo, kakoršno je na Goriškem.
Zasebno last takorekoč pokristjaniti, v tem je rešitev! Ce kdo kaj majhnega ukrade, ga za leta zapro. Zasebna last krade in mori miljone, pa se ji nič nc zgodi. 'Predavatelj opisuje hipotečno mizerijo. Podaja načela za izboljšanje.
To skrbno izdelano in rane kapitalizma globoko odkrivajoče predavanje objavi v celoti »Glasnik«.
POGOVOR O ABSTINENČNEM GIBANJU.
Otvori ga župnik Kalan, ki stavlja sledeča vprašanja:
I. Zakaj gre abstinenca pri nas počasi in težavno naprej.
2.	Kaj naj delamo, da kaj dosežemo.
3.	Društva ne store ničesar za naše gibanje; kako tu nastopiti?
Razprava jc bila nad vse živahna in zanimiva. Vsi. ki so se je udeležili, so naglašali potrebo, da se mora naše ljudstvo emancipirati od krčme. Debate so se udeležili: Vcblc, Kovač, dr. Lenard, Ad-lešič, Razgoršek, ponovno dr. Krek, Moškerc, Krištof. Izvedeli smo, kako da se širi abstinenca med našo akademično in drugo mladino. Priporočalo se je, naj se povsod dela na to. da dobi ljudstvo priliko za ceneno mleko in prigrizek. Sestanek jc sprejel soglasno resolucijo na odbor »Š. K. S. Z.«, ki zahteva, naj odbor »S. K. S. Z.« naprosi »Zadružno Zvezo«, da naroči svoji članici »Mlekarski Zvezi«:
1.	Ustanovi naj se v Ljubljani proda-jalnica mleka in mlečnih izdelkov;
2.	naj »Mlekarska Zveza« dela na ustanovitev takih prodajalnic tudi po deželi.
Gorenjski odseki!
Bratske telovadske odseke v Št. Vidu, Škofji Loki, Preski, šmartnem pod Šmarno goro, Viču, D. M. v Polju, Tržiču, Šmartnem pri Kranju, Kamniku, Mengšu iu Komendi opozarjamo na
mladeniški tečaj v Šenčurju
18. t. m.
Na ta tečaj opozarjamo tudi vse mladeniče, čč. duhovščino iu naše katoliške laike v kranjskem okraju, ker je ta prireditev velike važnosti za celo Gorenjsko.
Spored:
1.	Ob 10. uri sveta maša s pridigo.
2.	Kosilo.
3.	Predavanja: dr. Lenard, Terse-glav, V. Jeločnik, Podlesnik.
4.	Javna telovadba.
Na zdar!
Revolucija nn Turškem
V Carigradu je baje zopet nastal mir. Mogoče, da je to Ic tišina pred viharjem. Saj vre po celi obširni državi in polki, ki jih baje nameravajo mladoturki poslati proti reakcionarjem v Carigrad, še niso stopili v akcijo. Tudi vesti iz Bolgarije niso nič kaj pomirljive. In Srbija tudi ne ostane mirna.
Gre se za boj dveh svetov, za boj med evropskim naziranjem iu med oko-ščenelini islamskim fanatizmom. Mladoturki so hoteli islam približati zapadui kulturi, zgraditi med obema svetovnima na-ziranjema nekak most. To se jim mora priznati. Saj jim škodi reakcija največ baš z očitanjem, da so bili kristjanom prijazni. Nedvomno pa je tudi, da mladoturki pri svojem prizadevanju niso izbrali prave, dovolj položne poti. Naskočili so takorekoč strmino, pozabivši, da je za njo skrit mogočen sovražnik.
Toda bodimo pravični in priznajmo, da je na Turškem za take poizkuse sploh jako težko najti pravo pot. Ali so države, ki so prepojene s tradicijami vsakemu napredku načeloma sovražnega mohame-daustva, sploh sposobne sprejeti reforme v smislu zapadne kulture, ki jc izšla iz krščanstva? Bojimo se, da nc. Islam je in ostane coklja, ki ovira vsak korak naprej.
Nobena postava, ki bi jo turški parlament sklenil, bi ne smela nasprotovati šeriatskim zakonom, t. j. turškemu cerkvenemu pravu, čc smemo rabiti ta izraz, ali bolje mohamedanskemu »božjemu razodetju«. Zdaj pa proglasite n. pr. enakopravnost kristjanov in enakopravnost vc-roizpovedanj sploh. Koran temu nasprotuje. In v ustavi leta 1876, ki jo je sultan
lani obnovil, jc islam izrecno proglašen za državno vero. Zc ta zgled nas pouči, da mora ali pasti islam, ali pa ostane vse pri starem. Temeljitejše reforme na Turškem niso mogoče. Islam pa še tudi ni zrel za grob.
Enega utegne ta globoki prepad med zapadom in orientom pogoltniti. To je sultan, ki mu ne moremo odreči tragične krivde, da se pri obnovitvi ustave ui zavedal nepremagljivih težav, da prepada ni opazil.
Govori se, da jc sam povzročil zadnji vojaški upor. ker jc spoznal, da je položaj nevzdržljiv. Sliši se pa tudi. da so premaganci že poiskusili ga umoriti in so bili že porezali vse brzojavne žice ob sultanovi palači. To je baje veliki vezir Tevfik paša sani priznal dopisniku londonskih »Times«. Sultan da sc zdaj skriva v najtemnejšem kotu svojega harema iu najeta je zanj že neka angleška ladja, na kateri bi rad zbežal. Na njegovo mesto bi imel po zakonu priti prestolonaslednik Rešad, a tudi drugi agnat, lzzedin, ima veliko stranko za seboj. Torej tudi v slučaju, da se sultan reši, ali da pade, se je bati krvavega klanja med obema pretendentema. Zlasti Rešadovi privrženci že težko čakajo. da bi prišel njihov mož na prestol in s tem oni sami do moči in udobnosti.
Hujskanje ljudstva pa še ui poleglo.
V sredstvih staroturki niso baš izbirčni. »Echo de Pariš« poroča, da zdaj širijo vest, da sta Avstrija in Nemčija odšteli mladoturškini ministrom in poslancem za izkazane jim usluge lepo svotico 30 milijonov kron. To jc gotovo zopet enkrat maslo z Albiona, ki ga pa na drugi strani istotako trdovratne) dolže, da je imel svoje dolge prste vmes pri carigrajskih dogodkih teh dni.
Naj sledijo najnovejša poročila.
Dogodki v Carigradu.
London, 15. aprila. Tukajšnji listi poročajo iz Carigrada, da je večina mla-doturških voditeljev pobegnila v Makedonijo, kjer med vojaštvom agitira za vstajo proti nazadnjaškemu režimu. Dogodki zadnji torek niso bili tako nedolžni .kakor bi sc dalo sklepati iz prvih uradnih poročil. Mriičev je mnogo. Mnogo hiš in prodajaln mladoturkov je razdejanih. Uporni vojaki iu nahujskana drulial so pri tem podpirani od duhovščine postopali po določenem proskribeijskem načrtu. Vojaki slavijo svojo zmago pred vojašnicami, hodže in softe jih nagovarjajo v navdušenih govorih ter jih pozivajo, naj vstrajajo pri pravi veri in sc vsaki novotariji upre-jo z orožjem v rokah. Pri tem se sklicujejo na izrecno zagotovilo sultanovo, da jih nc zadene nobena kazen. Reakcionarni krogi zahtevajo od vojnega ministra, da sedaj ne dovoli nobene izpremembe v carigrajski garniziji. Bazarji so zopet odprti, razburjenost pa v mestu ni polegla, zlasti. ker se je zvedelo, da sc mladoturki zbirajo v tajnih shodili. Večina mladotur-škili listov preneha izhajati. Straže v sultanovi palači so zopet pomnožili z zvestimi četami.
Pomirjevalna vest.
Berolin, 15. aprila. Nemška družba Vzhodnih železnic je prejela danes iz Carigrada brzojavko, ki se glasi: Danes je mir zopet popolen. Splošno gredo vsi za svojimi posli. Banke so tudi v Stamibulu odprte.
Novi predsednik poslanske zbornice.
L o n d o n . 15. aprila. Potrjuje se, da postane predsednik turške zbornice poslanec Izmali paša, vodja liberalne »Zveze«. Kdaj se zbornica zopet snide, se šc nc da presoditi.
Rifaat paša noče biti minister.
Pariz, 15. aprila. »Nevv York Herald« poroča, da je Rifaat paša, bivši zunanji minister, odklonil zopet ponujeni mu portfclj.
Zaupljivost Hilmi paše.
Carigrad. 15. aprilt. Velikemu vezirju Hilmi paši očitajo, čeprav je bil pravočasno opozorjen, da ni hotel verjeti, da se pripravlja upor. Na vsak način pa njegove protiodredbe niso bile zadostne. Le tako je razlagati, da je vojaški punt mladoturke presenetil iu pobil na tla. Že prošli teden se je vladi grozilo z vojaškim uporom.
Terorizem vojaštva.
Berolin, 15. aprila. »Voss. Zeitg.* javlja iz Pere: Trije vojaki so prišli danes v neko tukajšnjo trgovino ter zahtevali, da iz izložbenega okna odstranijo neko navadno reklamno sliko, ki je predstavljala Evropejko, ker bi sicer kupcem za-branili obisk trgovine.
Isti list poroča iz Carigrada: Revolu-cionarci so dom mladoturškega odbora do tal porušili. Stanovanje častniškega kluba je na zunaj videti nepoškodovano. Stambul kaže danes običajno lice. Na cestah ni več opaziti revolucije, ki se bo pa sicer šele pričela.
Kako so hujskali vojaštvo.
B e r o 1 i n, 15. aprila. »Beri. Tagbl.« javlja iz Carigrada: Sredstva, s katerimi so navduševali vojake, da ščitijo moha-medanski značaj države, so bila kaj pri-prosta. Pravilo se jim je, da bodo morali v bodoče namesto fezov nositi klobuke, oziroma čelade. Vojaštvo je ogorčeno na vse naprave, ki dišijo po Evropi in so po njih mnenju škodljive za islam.
Oskrumba mrličev.
L o n d o n, 15. aprila, lz Carigrada poročajo, da so vojaki truplo ubitega pravosodnega ministra Nazim paše grozno razmesarili, ravnotako tudi truplo poslanca Mahomeda Arzlama. Tudi danes sreča-vamo po ulicah le nižje častnike. Nihče še ne ve, kaj se zgodi z višjimi častniki in s častniki, ki so dovršili vojno šolo ter se niso udeležili zadnjega gibanja. Vojaki jim očitajo, da so jim ti častniki prepovedali umivanje, ki je predpisuje koran, in jim branili moliti.
Med gardisti.
Berolin, 15. aprila. »Beri. Tagebl.« po.oča iz Carigrada: Čudno je, da je Jaer paša, ki je bil včeraj namesto Mukhtar paše imenovan poveljnikom gardnega ko-ra, poveljstvo že zopet odložil. Veliki vezir Tevfik paša je nato sultanu predlagal, da imenuje poveljnikom bivšega vojnega ministra, generala Našim pašo. Imenovanje je že izvršeno in vzbuja veliko pozornost, ker je v zvezi z nevzdržljivimi razmerami v posadki; morda pa je tudi posledica vesti, ki jih je vlada dobila o razpoloženju čet v Solunu in Drinopolju.
Načrti mladoturkov.
Solun, 15. aprila. Tukajšnji mladoturški odbor je obvestil svoje pristaše v Carigradu, da pojde z zvestim vojaštvom v Carigrad.
Kolonija, 15. aprila. »Kolu. Zeitg.« poroča iz Carigrada: Mladoturki zares nameravajo protiudarhs. Med vojaštvom po deželi imajo mnogo privržencev. Z njihovo pomočjo upajo zopet priti na krmilo. Govori se, da bodo pred vsem skušali odstaviti sultana in spraviti princa Jusufa Izzedina na prestol. Na vsak način je malo izgleda, da bi se notranje zadeve mirno razvile
Proti reakciji.
Bruselj, 15. aprila. »Soir«, glasilo mladoturškega odbora, priobčuje članek, ki je v politiških krogih vzbudil mnogo pozornosti in svari pred vlado turških re-akcionarjev. Vsa Evropa naj dobro pazi na sedanje dogodke. Zmagoslavje staro-turkov povzroči po vsej otomanski državi strašne krvave boje. Posledica bodo splošno evropski zapletki.
Mladoturkom zvesto vojaštvo se je udalo.
Berolin, 15. aprila. »Lokalanzei-ger« poroča iz Carigrada: Čete, ki so biie mladoturkom zveste, so se udale. S tem so upi mladoturškega odbora in njegovega voditelja Maluneda Mukhtarja za vselej strti. Po vplivu soft so pričele patrulje razobešati bele zastave. Moštvo je burno zahtevalo izročitev Mukhtarja, da bi ga linčalo. Izzet paša je vojaštvo pomiril, ko jc sam Mukhtarja aretiral, da ga postavi pred vojno sodišče. Mukhtar je skušal izvršiti samoumor, ki se mu pa ni posrečil.
Solunski mladoturki pobiti.
Kolonija, 15. aprila. »Koln. Zeitg.« javlja iz Soluna, da so vesti o dogodkih v Stambulu v krogih »odbora za edinstvo iu napredek« vplivale kakor bomba. Mladoturki so zlasti prepadeni, ker so se jim izneverili tudi solunski lovci.
Upor jetnikov.
Carigrad. 15. aprila. Jetniki osrednje ieče v Peri so skušali sinoči pobegniti iz ječe ter poslopje zažgati. Solunski lovci so streljali na jetnike ter napravili red.
Streli v francosko poslaništvo.
Pariz, 15. aprila- Francosko poslaništvo v Carigradu poroča, da je ob streljanju brez načrta priletela ena krogla tudi v poslopje poslaništva ter prebila strop v dvorani veleposlanikovega stanovanja.
Streli v hišo v Perl.
Berolin, 15. aprila. »Lokalanzei-ger« poroča: Ko so se uporni vojaki vračali v vojašnice, je nekdo iz nekega okna v Peri ustrelil. Vojaki so odgovorili in krogle so razbile vse pohištvo ter ranile v stanovanju neko gospo.
Nemiri v Makedoniji in Albanij.
Carigrad, 15. aprila. Vlada je prejela iz Makedonije in Albanije obvestila o velikih nemirih rned tamošnjim vojaštvom, ki z vojaškim uporom v Carigradu ni zadovoljno. Vlada skuša take vesti prikriti.
Bolgarska vstaja v Makedoniji.
London, 15. aprila. Iz turškega vira, ki se mu sme verjeti, poročajo, da nastane v Makedoniji prihodnji petek splošna vstaja in da bo iste kriva Bolgarija. Bolgarski četaši hujskajo na vstajo, ker žele preobrat v korist mladoturkov. V slučaju vstaje bo Bolgarija nemudoma mobilizirala.
S k o p 1 j e, 15. aprila. Albanci v vaseh med Pečjo in mestom Dobre so se spuntali ter so se polastili vse oblasti. V Ohridi, kjer se je lani mladoturško gibanje začelo, so se vršili krvavi boji med Albanci in vojaštvom. Tudi tu so zmagali Albanci. zasedli vojašnice in spodili mlado-turške častnike. Središče vstaje je Peč. kjer so Albanci odbili vojaštvo, ki je korakalo proti njim iz Skoplja. Znani vodja Albancev, Bajram Zura, ki je pred leti uprizoril vstajo in ga je sultan na to imenoval polkovnikom in častnim pobočni-kom, se je podal v Peč, da stopi albanskim vstašem na čelo.
Glad v Makedoniji.
S k o p 1 j e, 15. aprila. V mnogih krajih Makedonije in Stare Srbije vlada grozen glad, zlasti okoli Skoplja, Peči in Ku-manova. V Petrovju je prošli teden od gladu umrlo 100 ljudi, v Velesu pa predvčerajšnjim 32. Oblastnije ne morejo pomagati, ker nimajo sredstev na razpolago.
Bolgarija in Turčija.
Sofija, 15. aprila. Tukajšnji listi, zlasti »Večernja pošta«, čije zveze s kraljem so znane, zahtevajo, naj bi vlada izJ-koristila zmede na Turškem ter odločno pozvala porto, da prizna bolgarsko kra-Ijevstvo. Pozivajo vlado, da mobilizira diviziji ob turški meji ter s tem Turkom pokaže, da hoče Bolgarija negotovosti položaja napraviti konec. Listi povdarjajo, da se Bolgarom v Makedoniji dan za dnevom slabše godi, ker se bolgarska vlada, dokler ni samostalnost priznana, za razmere v Makedoniji in v drinopoljskein vilajetu ne more brigati, dočim srbska iu grška vlada storita vse mogoče, da bi utrdili stališče svojih tamošnjih rojakov.
Sinoči je bil ministrski svet, ki sta se ga udeležila tudi šef generalnega štaba in sofijski divizionar. Iz dobro poučenih krogov poročajo, da vlada jutri odredi mobilizacijo ene divizije ob turški meji, glasom drugih vesti celo obeh divizij.
Ultimatum ?
Carigrad, 15. aprila. Iz zanesljivega vira poročajo, da pripravlja bolgarska vlada z ozirom na krizo na Turškem, porti staviti štiridneven ultimatum.
Priprave v Črni gori.
Cetinje, 15. aprila. Vlada je z ozirom na dogodke v Carigradu ukazala, da morajo čete, združene pri Nikšiču, ostati na svojih mestih blizu turške meje.
Pozi«!
Avstrijski »F 1 o 11 e n v e r e i n«, pod pokroviteljstvom Nj. Vis. prestolonaslednika Franca Ferdinanda nam pošilja sledeči slovenski poziv:
Črni oblaki vojne nevarnosti, ki so viseli na obzorju naše domovine, so izginili. Uvideli smo pa, da dragoceni zaklad nviru počiva samo na eni trdni podlagi in sicer na vedno na boj pripravljeni vojni moči.
Pri bodočem izpopolnjevanju vojne sile ne smemo pozabiti enega dela, kateri je bil dosedaj zanemarjen, vojne mornarice. Kakih neprecenljivih zaslug bi si bila v zadnjem času pridobila in koliko težkih nalog jo še čaka! Ravno ona potrebuje v mirovnem času premišljenega pripravlja nja, ker vojtja moč na kopnem še lahko v zadnjem trenutku popolni svoj materijal dogotoviienje vojnega brodovja potrebuje pa mnogo let. Naj naša izborna vojna mornarica ne iztrhli na lovorih, pridobljenih pri Helgolandu in Visu, in to posebno v času, ko postaja razmerje naše mornarice m mornaric drugih držav, kar se tiče moči
(tt števila, vedno nevarnejše. Kako smo zaostali, poduči nas najbolj živo predoče-no razmerje. Če izrazimo moč brodovja posameznih držav z dolžino črt, potem je imela do L jair. 1909: Anglija (80 mm), Francija (32 mm). Združene države (31 tnin), Nemčija (28 mm). Japonska (20 mm), Italija (16 mm), Rusija (15 mm), Avstro-Ogrska (6 mm).
interesi politične moči so tudi interesi gospodarstvenega delovanja in obratno. Na strani vojne mornarice je tudi trgovska mornarica in obe sta navezani na vzajemno pomoč. Le še premajhno je zanimanje našega prebivalstva za pomorsko brodarstvo, za našo trgovsko luko, Trst, in za naše nedosežno lepo obrežje! Množina ton trgovske mornarice različnih držav za vse trgovske ladje nad 100 ton, izražena zopet z dolžino črte, je sledeča: Anglija in naselbine (90 min). Združene države (20 mm), Nemčija (19 mm), Francija (8 mm). Norveška (7 mm), Japonska (0 mm), Italija (5 mm), Nizozemska (4 mm), Avstro-Ogrska (3'/j mm).
Pod pokroviteljstvom Presv. nadvojvode Frančiška Ferdinanda stoječe Avstrijsko brodarsko društvo je prevzelo nalogo delovati vsestransko pojasnjevalno in izpodbujajoče. V malih letih svojega obstanka se je ilruštvu posrečilo zbrati okoli sebe vse patriotično misleče Avstrijce ne samo v domovini, ampak tudi v tujini, kjer so si naši domačini ohranili jako živahni domovinski čut. Njegovo število članov, komaj 2000, popolnoma ne zadostuje, da bi mu za.amčilo ono važnost in ugled, kakor ga imajo v drugih obmorskih državah obstoječa brodarska društva.
Radi tega se obračamo do vseh Avstrijcev vsake narodnosti in vsakega strankarskega prepričanja z nujnim pozivom: Pokažite s svojim pristopom k avstrijskemu brodarskemu društvu svojo trdno voljo, videti svojo domovino politično in gospodarstveno rasti in procvi-tati.
Ustanavljajte podružnice v vsakem večjem mestu, pri čemur Vam bodemo šli na roko.
Kar sejete v miru, donašalo Vam bode obilnih sadov v nevarnosti!
Za avstrijsko brodarsko društvo:
Predsednik: Josip grof Thun in Hohenstein, 1. r.
Podpredsedniki: Josip baron pl. Schwegel, 1. r. Julij pl. Kniep, 1. r. Vladimir Khittel pl. Bialopiorski, 1. r.
Društvena pisarna: Dunaj I., Salva-torgasse 8.
kavalerijskega potka v Nišu, poveljnik vse srbske kavalertje, polkovnik Pavno-vič, pa, ki se je uprl imenovanju Okano-viča, je vpokojen. Častniki, zlasti v Belgradu in. Nišu, so močno razburjeni in jih bo veliko demisioniralo, zlasti če se imenovanje Štefanoviča ne prekliče.
Štajerske novice.
»NARODOVE« INFORMACIJE.
V petek, dne 9. aprila, je prinesel Narod« sledeči telegram:
»Kamenček k zbližanju Rusov in Poljakov. Moskva, 9. aprila. Predsedstvo »Slavjanskega občestva« v Moskvi je poslalo mestnemu občinskemu svetu v Varšavi pismo glede udeležbe Rusov pri proslavi obletnice bitve pri Grunvvaldu. »Slavjansko o'bčestvo« je razpisalo nagrado v znesku 1000 rubljev za najboljše delo o temi »Bitka pri Grunvvaldu« — prvi slučaj edinstva Slovanov.« Predsednik občestva je daroval iz svojega 500 rubljev za drugo delo o istej temi. Kakor javljaio iz Varšave, je ta korak »Slav-janskega občestva« vzbudil v poljskih krogih veliko senzacijo in zadoščenje, ker se smatra kot prvi začetek akcije, da se doseže med Rusi in Poljaki vsaj modus vivendi, ako ne sporazumljenje.«
K temu pristavljamo:
1.	V Varšavi ni nobenega občinskega sveta, ampak nad mestom vlada gospod »oberpoliemajster« Majer s svojo ženo.
2.	Predsednik »Slovanskega občestva« v Moskvi je znani defravdant in pustolovec Čerep-Spiridovič.
3.	Njegovo pismo bi pri Poljakih povzročilo ravno tako senzacijo, kakor ako bi pisal Boltatu Pepe turškemu sultanu, da napove v imenu Avstrije Turčiji vojno.
ZAROTNIKI GOSPODARJI SRBIJE.
Belgrad, 16. apr.
Kralj Peter je poveljnika moravske divizije polkovnika generalnega štaba Bojoviča in poveljnika šumadijske divizije, polkovnika generalnega štaba, Mari-noviča, odstavil ter imenoval za poveljnika moravske divizije voditelja zarotnikov, morilcev kralja Aleksandra, Niko-deja Stefanoviča, za poveljnika šumadijske pa Miha loviča, ki je tudi sodeloval na umoru. Svojčas odstavljeni major Okano-vič, zarotnik, jc imenovan za poveljnika
š Shodf »Slovenske kmečke zveze« na belo nedeljo« V St. Ilju se vrši shod S. K. Z. pri g. Celcerju ob pol osmih zjutraj. — V Jarenini se vrši shod pozni maši ob 11. uri pri g. Orniku. — Po večernicah ob 3. uri se vrši shod v St. Jakobu v Slov. goricah pri g. Peklarju. Na teh shodih govori deželni odbornik Fran Robič, — V Velenju se vrši shod ob 11. uri dopoldne pri gosp. J. Skaza. — V Slovenjgradcu se vrši ob 4. uri popoldne shod v prostorih »Narodnega doma«. Na teh shodili govori profesor dr. Verstovšek. — V Ivan-ševeiii se vrši s'hod ob pol dveh popoldne pri g. Klemenčiču. Govori poslanec Roškar. Somišljenike pozivamo, da se teh shodov mnogoštevilno udeležijo in zanje agi tirajo!
š Btfnar kandidat. Iz Gotovelj se nam piše:: Naš nadučitelj bi bil zelo rad poslanec. Oklenil se je v to svrho generalnega štaba; Narodne stranke,, katera mu naj poskrbi sedež v deželnem zboru. Ta mu je zelo rad ustregel, in tako ima sedaj tudi v Gotovljah kandidata. Izbral si je gospod Brinar splošno kurijo, kjer bo nastopil proti Pišeku. Kako ste čudni! Ali menite, da ljudstvo ne ve, kdo ima srce za njega iu kdo mu je že kaj koristil. G. Pišek je doslej in bo tudi poslej vedno odločno stal na braniku za ljudske- pravice; pritrdi;o nam to njegovi soobčani. njegovi volivci in vsi tisti, ki ga poznajo. Kaj pa je storil g. Brinar? Dozdaj nič, sedaj nič, pa tudi v prihodnje ne bo nič. Zato pa vsi volivci splošne skupine Celje-Brežice-Slovenji-gradeč dne 7. maja napišite na glasovnice: Fran Pišek, državni poslanec, Orehova vas.
š Liberalna oslarija. Sobotni »Narodni List« je prinesel pismo kandidata Me-ška poslancu v penzijonu, Alojziju Ter-glavu. Sicer še nič duhovitega nismo v tem listu brali, toda sedaj nas je vendar ta nesmisel presenetila.. In ta list hoče biti glasilo naprednjakov na Spodnjem Sta-ierju ?T Pismo je pisano v čudni mešanici, ne v književnem jeziku, pa tudi ne v krajevnem narečju. Pozna se mu, da ta Me-■ško biva že več časa v mestu in je obžalovati, če človek z maturo kaj boljšega ne spiše!
š Fram. Tukaj se Je ustanovila kmečka hranilnica in posojilnica. Prvi uradni dan je bil na velikonočni ponedeljek. Ljudstvo je za to napravo zelo navdušeno.
š O kandidatu Mešku liberalni listi drugo ne znajo pisati, kot da ne zna nemški'. »Slov. Gospodar« k temu poroča, da Meško nemško vsaj toliko, če ne bolje, ve; ko Roblek in Ježovnik!
š Št. Ilj v Slov goricah. Tukajšnja dekleta se pridno gibljejo. Prihodnjo nedeljo imajo zopet podučen shod z dekla-macijami in govori.
š Pri streljanju se je ponesrečil na Veliko noč posestnik J. Toman na Doberni. Poškodoval si je obe nogi tako hudo, da ostane hromeč.
š Umrl je v Ormožu mizarski mojster Rudolf Krairtc.
š Samoumori iz posebnih vzrokov. Zidarski pomočnik Franc Košič se je pri sekanju drv vsekal v roko. To ga je tako vjezilo, da je vzel nož in si ga zasadil v prsi. Nevarno ranjenega so odpeljali v bolnico. — Ustrelil se je pri Laškem trgu kočar Jožef li u d u a, ker se .ie skregal z ženo.
š Mrtev v Dravi. Na dravskem polju so potegnili z vode 30, do 40 let starega mrtveca. Mrtvec ima plešo.
'š Schulverein v Pesnici. V Pesnici ■ustanove 18. t. m. podružnico Siidmarke.
š Umrla je pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah trgovka ga. Nežika H o I c. stara šele 28 let.
š Pokvarjeno mleko. Iz Leitersbergu poročajo: Na tukajšnji cesti sta uvedla nenadoma dva uradnika deželne preisko-valnice preiskavo pripeljanega mleka. Zasačila sta nič manj nego 70 prodajalk in proda;alcev, ki so imeli pokvarjeno ali ' vodo pomešano mleko.
š Nenavadno učinkovanje strele. Vihar s točo so imeli včeraj popoldan v Vojniku in okolici. Tudi treskalo je vmes. Strela je udarila v neko gospodarsko poslopje, ne da bi užgala. Popeljala se je tudi po državni žici in je poškodovala med Vojnikom in Škof j o vasjo v razdalji dveh kilometrov brzojavne droge in mestoma vrgla žičevje raz njih.
dnevne
+ Prevzvišenl gospod knezoškof se
jc odpeljal danes na birniovanje in vizita-cijo v dekanijah Trnovo na Notranjskem in Vipavo. V Ljubljano se povrne v drugi
polovici maja.
+ Iz »Naroda« 15. t. m. Tam beremo: »Klerikalni patroni, ki bi radi ujeli kak ministrski portfeli«, »klerikalci, ki prodajajo najvažnejše koristi svojega naroda«, »Šusteršičev lakajski nastop«, »poštenjakovič ,Slovenec'«, »zarukan la-carist«, velika noblesa se kaže tudi v »klerikalcih, ki se prostituirajo« in v »dr. Kreku, ki je med klerikalnimi analfabeti učenjak«. Na koga ne vplivajo s svojo eleganco »Schvvarzovi lakaji« in kdo more tajiti, da ni velika noblesa v »klerikalcih, ki snujejo atentat na Ljubljano« ali pa v »patru Korošcu«? — Morda bližajoče občinske volitve opravičujejo polemiko, katero si je zadnje dni »Narod« zopet izbral, da haranguira »Njihova blagorodja«, »čestite« in »velespoštovane gospode« volivce?
•f Kazinotje, ki pišejo! o kranjskih razmerah v graška nemškonacionalna lista, so, kakor znano, take vrste bitja, da način njihovega pisanja odseva duha, ki ne bi mogel prav nikogar na svetu in nikoli iznenaditi, če bi bil še tako sirov in ostuden. Ce so Nemci splošno »Herren-volk«, pa so ljubljanski in graški nacio-nalei gotovo le »Thiervolk«, ker so le tako njihovi časnikarski proizvodi umljivi. Tako n. pr. današnji »Tagblatt« piše, da je boj za slovensko vseučilišče žabje-miš-ja vojska in da je neodpustno od vlade, da dopušča izdajanje takih brošur, kakor je Slovensko vseučiliško vprašanje«, izdano od »Slovenske dijaške zveze«, češ, kako pridejo davkoplačevalci Nemci do tega, da jih slovenski »Zwergvolk« oblaja m obslinjuje. Norčuje se seveda tudi iz nevednosti vindiških kmetavzov. — Kaj hočemo — sraka ni slavček in od naših nemškonacionalnih buldoggov pač ne moremo nič drugega zahtevati, kakor da renče in onesnažujejo hišo, ki so jo jim Slovenci zgradili.
-j- Brez programa! »Edinost« 14. t. mes. na neko našo tozadevno notico priznava, da bo njena stranka v Trstu pri prihodnjih občinskih volitvah šla v boj brez programa. 'Piše celo, da je »častneje in zaslužneje brez programa opravljati koristno delo za gospodarski in kulturni napredek naroda«, kakor pa imeti n. pr. tak program, kakor ga je ima S. L. S. na Kranjskem. — To je pa vendar nekaj čisto novega in preimenitnega, kar so v Trstu takozvani narodnjaki v svoji nadmodrosti iznašli: delati za gospodarski napredek tržaškega Slovenstva brez programa! Kako bo to mogoče pri klubu 12 poslancev v tržaškem mestnem svetu? Program boste vendar morali imeti ali pa boste v gospodarskem oziru sledili verno kakor dozdaj liberalnemu manšerskemu programu tržaške laške buržoazije, kaj ne? V zadnjem slučaju seveda ne bo treba stranki »Edinosti« lastnega programa . . . Očitanje »Edinosti«, da gremo mi, ki smo pozitivni kristjani, skupaj s socialno demokracijo, ki je ateiška, je pač skrajno otročje in smešno. Kaj nam mar tržaške socialne demokracije! Le to smo rekli, da bodo slovenski socialni demokratje v Tr-vStu nastopili samostojno, stranka »Edinosti« pa brez gospodarskega programa, kakor je izjavil dr. Wimfan na shodu v »Narodnem domu«. Iz tega smo izvajali, da politiki »Edinosti« niso za nobeno rabo, ker se v Trstu ne gre v boj brez gospodarskega programa! S par narodnimi frazami ni v tržaškem mestnem svetu nič opravljenega. Izvolili bi pa »Edinost« tudi o tem interpelirati: Kako bo vaša brez-programna bodoča stranka v tržaškem občinskem svetu nastopala v stvareh bogoslužja in šole? Znano je namreč vsakemu otroku v Trstu, da bodo socialisti, združeni v blok z liberalci, v novem tržaškem mestnem svetu izkušali izvajati nekoliko kulturnega boja, vsaj zato, da nekoliko svoj odstop markirajo. Na vsak na-
treba biti opreznim. No — in kaj vi o tem mislite, gospodje brez programa? I3rav radovedni smo!
+ Vodovodi. Deželni odbor je oddal dela za napravo vodovodov za Senožeče M.ončarič), Zapoge (Zupančič-Štembov), \rh pri Ložu (Lončarič), Ooče (Lončarič), Črni vrh pri Logatcu (Lachnik). Z deli se takoj prične. Cela vrsta vodovodov sc Pripravlja in pride v kratkem do izvršitve. Občine se opozarjajo, da naj ne dajejo delat načrtov privatnim podjetnikom, ker "i si utegnile ua ta način nakopati nepotrebnih stroškov. Načrti se izvršujejo po deželnem stavbnem uradu, in ko so projekti popolnoma v redu, prevzame deželni !'dbor njih izvršitev in preskrbi državne deželne prispevke.
4 Ceste. Preložitev ceste Cermoš-'ilice-Srednja vas se izvrši v kratkem in
je delo že oddano podjetniku Lončariču. Cestarjem je imenovan Peter Eugina.
+ V zdravstveni zastop postojnski je
imenoval deželni odbor Ivana Šabea v Selcih za svojega zastopnika.
—	Žagarjev avtomobil je dvignil že mnogo prahu po cerkniški in ložki dolini. Deželni odbor je sklenil, da deželno cesto od Rakeka čez Cerknico, Grahovo in Lož do hrvaške meje prepove za avtomobilno vožnjo. Žagar je napovedal, da se pritoži na državno sodišče zaradi kompetence.
—	Umrl je v Nabrežini stud. teh. Raj k o Zaharija. — V Lokvi na Krasu je umrla gospa Jožefa Muha rojena Šok, soproga bivšega deželnega pcslanca.
—	Velika tatvina v Zagrebu. Dne 11.
t. m. so dosedaj neznani tatovi vlomili v Rajnerjevi ulici v stanovanje Antona Si-miča ter odnesli razven 104 K gotovine zlate moške iu ženske ure, zlate verižice, uhane, prstane, priveske, igle in brože z dragimi kameni, zlate gumbe, zapestnice, srebrne 'brože, verižice in dragocenega nakitja. - Tudi v Gajevi ulici so tatovi vlomili v stanovanje Maika Bahovca ter mu odnesli zlato uro, zlata prstana, srebrno zapestnico bosanskega dela, pečatni prstan s črkama M. B. in poročni prstan z monogramom 22./VIII. 1904. Ker bodo tatovi skušali ukradene dragocenosti raz-pečati v denar, se občinstvo, kakor tudi urarji in zlatarji pred nakupom svare.
—	Otrok utonil. Dne 15. t. m. popoldne ob 4. uri je v Mali Račni utonil štiri leta stari France, sin vdove Marije Košak. Deček je šel neopažen z bližnje njive, na kateri so domači sadili krompir, in kakor pripovedujejo drugi otroci, hotel je v mali •korec natočiti vode, pa mu spodrsne in deroča voda ga hipno odnese. Po dveur-nein iskanju so ga našli 2000 metrov daleč od ponesrečenega kraja mrtvega.
—	Nevarno oboleli. Nevarno je obolel č. g. Alfonz Poljšak, vikarij pri Sv. Tomažu na Goriškem. — Nevarno je obolel gvardijan na Trsatu č. g. Rom. Jereb. Krizo je srečno prestal.
—	Nova odkritja v svetovnoznani Postojnski jami. V sredo, 7. t. m., je šlo v namen raziskovanja več udov jamske komisije v dosedaj še neznani del »Nadvojvoda Ivanove jame«, ki je 1600 m dolg ter poln najlepših kapnikov, in se hoče umetnim potom v kratkem otvoriti širšemu občinstvu. Med večurno ekspedicijo in po premaganju neštetih nevarnosti se je hrabrim raziskovalcem posrečilo odkriti celo vrsto bajnih, dolgih stranskih in navpičnih hodnikov. Pripravljajo se še nadaljna odkritja.
—	Iz Dol pri Litiji. Malokdaj pride od nas kaka novica med svet, ker smo tukaj v hribih ločeni skoraj od vsakega prometa. Do najbližnje postaje v Litijo imamo štiri ure ali še bolj daleč, in kakšna so pota, da se Bogu smili, da bi človek preje testament naredil, predno se kam na železnico poda. Edina cesta pelje od Svetega Križa skozi Dole na Radeče, ki ima tako strme klance po dolski občini, da je smrt-nonevarno po njih voziti, posebno pozimi, ko je cesta vsa ledena in tudi poleti, ako se vozi s težko naloženimi vozovi. V jeseni lanskega leta se je neki mladenič iz Št. Jurija pobil do smrti v najbolj nevarnem klancu CcpPanskem. Da bi se nas deželni odbor usmilil in vendar enkrat uslišal prošnjo občine Dole za preložitev ceste iz tega nevarnega klanca, kjer se je že veliko nesreč zgodilo. Okrajni cestni odbor litijski nam daje upanje, da se bode že letos spomladi pričelo s preložitvijo. O da bi se le v resnici zgodilo, sila je največja! Prosimo tudi svoje gg. poslance za litijski okraj, da se potegnejo za naš zapuščeni, od sveta pozabljeni kraj. — Dne II. sušca je umrl tukaj, večkrat previden s sv. zakramenti, Franc Fakin, po domače »Faki-nov stric«, v lepi starosti 89 let. Ranjki je bil gostilničar in posestnik in vseskoz poštenjak in dober katoličan. Bil je dolgo let v občinskem odboru in cerkveni ključar je bil nad 20 let. Kako spoštovanje je ranjki užival, pokazal je njegov pogreb dne 13. ni. rn., ko ga je prišlo spremit k zadnjemu počitku iz domače in sosednjih župnij toliko ljudi, da Dole niso že dolgo videle takega pogreba. Fakinov stric jc v svojih mladih letih služil pod Radeckijem in se je udeležil vojske leta 1848. Imel jc vojskino in papeževo- svetinjo, službeni križec, ker je bi! nekaj let pri orožnikih, in jubilejno svetinjo. Kot Radeckijev veteran bi imel dobiti tudi jubilejni križec, a takrat ga je žc bolezen priklenila a posteljo, zato se ni zglasil za njega. Največje njegovo veselje je bilo zadnja leta, pripovedovati svojim znancem o Radeckiju, katerega jc i večkrat videl, in o Materi Zaplaški, v katero je imel največje zaupanje, češ, da mu je ona pomagala, da je zdrav prišel iz vojske na Laškem domu. Naj bo priporočen vsem znancem iu prijateljem v pobožni spomin.
—	Z Vrha pri Vinici se javlja: Prav strogo zimo smo imeli na tukajšnjih hribih. Pa nastopil je sv. Gregorija dan in oglasile so se ptice, ki naznanjajo bližnjo spomlad. Da bi nam le douesla novega upanja in veselja! Saj v mračnih dneh mrzle zime navdajajo človeško srce neke temne .otožne in melanholične misli. Zelena vigred pa budi človeka k novemu življenju. Tedaj, oh, pridi, pridi skoraj vesela spomlad! — Tu biva že od novega leta pet parov ciganov z otroci vred. Ker ie zbežalo skoraj vse mlado v Ameriko in so delavci silno dragi, zato najemajo ljudje cigane, da prekopavajo opustošene vinograde; Posebno prebivalci vasi Vrh prenavljajo po trtni uši uničeno trtje. Saj je pa tudi potrebno, ker obronki, na katerih so poprej rasli bujni vinogradi, niso za drugo, kot za trsje. Pa tudi marsikateri kmetič je dobil lepe denarce za vino in je doma sebe in svojo rodbino preživljal, da se mu ni bilo treba klatiti po svetu od nemila do nedraga.
—	Prodaja kolekovanih knjig. Vsled razpisa finančnega ministrstva z dne 30. januarja 1909, št. 80.819 de 1908, načeloma ni ovire proti temu, da prodajalci trgovskih iu obrtnih knjig predlagajo te knjige v kolekovanje. Za prodajo kolekovanih knjig pa je treba posebnega dovoljenja finančne oblasti. Z razpisom z dne 25. aprila 1850, št. 10.315, je finančno ministrstvo pooblastilo finančne deželne oblasti, v lastnem delokrogu pod gotovimi kavtelami podeljevati tako dovoljenje knjigovezom, imetnikom zavodov za rastriranje in za litografijo ter trgovcem s papirjem.
—	Novo mašo bo pel 25. aprila v Cer-ničah g. Leopold Cigoj.
UnbUanske novice.
lj Bav-bav. Po Ljubljani hodi bav-bav. Ker volivni agitatorji iz mesa in krvi liberalcem preveč požro, so si najeli enega, ki nima niti mesa niti kosti, ampak hodi kot duh po Ljubljani. Skočil je iz dr. Tavčarjeve glave kakor svoj čas tako-zvana Minerva iz glave Jupitrove. Ker ■ima pa ljubljanski Jupiter nekoliko drugačno glavo — in njeno vsebino — kakor rimski Jupiter, mu je tudi nekaj drugačnega iz glave skočilo. Ljubljanskemu Jupitru je skočil iz glave bav-bav, ki se imenuje Cestna doklada. Takoj ga je spustil po mestu, da straši Ljubljančane, ki se vsi zbegani skriva;o pred njim. Klerikalci — tako pripoveduje bav-bav — bodo na-iožili mestu cestno doklado, ki bo dvakrat tolika, kakor vse mestne doklade. Ljubljana bo morala plačati vse ceste cele dežele; zato pa volite Knedlberganta, Ame-rikaprimožiča, Papenpipenpoparja, Švi-geljšvabeljna in dohtarja Krvaveljna, ker ti bodo kakor sv. Jurij šli na klerikalnega zmaja. Tako govori Cestna doklada in ubogi liberalček se prime za mošnjo in beži, da ne bi srečal klerikalca, ki bi ga pri tej priči oropal in mu vse novce pobral za deželne ceste. Kaj bo cestna doklada delala v občinskem svetu, nam ni jasno. Tudi kaj mislijo »klerikalci«, nam je čisto neznano. Prvič smo slišali od dr. Tavčarja, da mora Ljubljana plačevati 50-odstotne cestne doklade. Cemu dr. Tavčar take stvari svetuje »klerikalcem«? Upajmo, da bodo »klerikalci« bolj usmiljeni z Ljubljano, kakor njen podžupan dr. Tavčar, in da bodo njegovega bav-bava poslali v krtovo deželo!
lj Znameniti gost. V Ljubljano je došei predvčerajšnjim znani socialnodemokra-ški gališki voditelj, državni poslanec Ign. pl. Daszynski. Pripotoval je iz Opatije, ogledal si postojinsko jamo. Daszynski ima v Galiciji svojo graščino. Znana je tu-dvi vdova rajnega Daszynskejevega brata dr. Sofija pl. Daszynska-Golinska, znana ekonomistinja in voditeljica gališke ab-stinenčne organizacije. Daszynski je znan po svojih ognjevitih govorih v državnem zboru tudi širši avstrijski javnosti. — Po Ljubljani se govori, da je došel pl. Da-szynski v Ljubljano za to, da nadzoruje socialnodemokraške priprave za ljubljanske občinske volitve, ker jc glavno vodstvo stranke mnenja, da socialnodemokraške ljubljanske volitve vedno preveč koštajo.
lj Novomašnik. G. Huth Rafael, rodom od Sv. Ožbalta pri Slov. gradcu, je končal v Turinu svoje študije in opravi na belo nedeljo na Rakovniku svojo prvo sv. mašo. Slavnosten govor ima veleč. gosp. kanonik Fettich-Frankheim. Začetek ob pol 10. uri.
Ij Obravnava radi odstranitve nemških napisnih desk bo trajala tri dni. Prične se v ponedeljek. Vršila se bo v porotni dvorani. Zaradi hudodelstva javne sile po paragrafih 98b in 85 a kaz. zak. in žaljen a straže po S 312. kaz. zak. so sledeče osebe obtožene:'1. Žiga Vodušek. 2. Leopold Tratnik, .V Rohrman Vladimir, 4. Windi-
seher Ernest, 5. Miklavc Franc, 6. Lotrič Jožef, 7. Kozinc Franc, 8. Podržaj Franc, 9. Est Rudolf, 10. Orehe.k Albin, II. Suš-iiik Martin, 12. Bukovnik Jožef, 13. Kranjc Ciril, 14. Fatur Franjo, 15. Krapež Fran, 16. Strus Jožef, 17. Meglič Anton, 18. Cezar Danilo, 19. Lovšin Ludovik, 20. Škof Franjo, 21. Leben Viljem, 22. Lucin Valentin.
lj Ljubljanica se bo regulirala uri Vevčah. Most pri Zavogljah, ki je v veiiki nevarnosti, se takoj popravi in breg Ljubljanice zavaruje.
li Pomočniške bolniške blagajne zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani načelstvo se je v svoji seji dne 13. aprila t. 1. sledeče konstituiralo: Načelnik g. Josip Cufar, plačilni inarker v kavarni »Union«, namestnik gosp. Leon Pogačnik, kavarnar, odborniki gg. Verhič Ivan, Pogačnik Rudolf, Kržišnik Emil in Fiala Ivan.
Ij »Slovenska Filharmonija« koncer-tira jutri, v soboto, dne 17. t. m., v kolodvorski restavraciji Jos. Sclirey. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vin.
Telefonsko In brzojavna poročila.
MLADOTURŠKA PROTIREVOLUCIJA.
III. armadni zbor koraka proti Carigradu. — Bolgari proti Mladoturkom. — Srbija oborožuje čete. — Evropsko posredovanje.
Solun, 16. aprila. V Solunu, Mona-stirju in Janini so čete ostale večinoma zveste mladoturškemu režimu. Poveljnik 111. zbora v Solunu in srbski mitropolit sta poslala v Carigrad protest in zahtevata, da se zopet vpostavi prejšnji kabinet. Nad 1000 prostovoljcev vseli narodnosti se je vpisalo v listine, da korakajo proti Carigradu in vržejo reakcijo, ki jc prišla do vlade. Razburjenje jc na višku.
Solun, 16. aprila. Tu se jc vršil velik protestni shod proti reakciji v Carigradu. Naglašalo se je, da je Makedonija ostala zvesta konstituciji.
Solun, 16. aprila. Od tukaj so baje že odšli vojaški transporti proti Stambulu. Pričakujejo se tudi vojaki iz Monastirja. Mladoturški glavni odbor se je preselil iz Carigrada v Solun. Solunski mladoturški odbor je proti dogodkom v Carigradu protestiral in sklenil poslati III. zbor v glavno mesto, da zaduši akcijo duhovnikov.
Solun, 16. aprila. Mladoturški odbor je storil dalekosežne maščevalne sklepe. Proti sultanu vlada strahovito razburjenje. Zahteva se, da odstopi.
Belgrad, 16. aprila. Ker je skoro gotovo, da izbruhne v Makedoniji upor, razdeljuje srbska vlada med ustaške čete orožje.
Solun, 16. aprila. Guverner je zopet dobil nalog prilagoditi se staroturškemu gibanju. Mladoturški shod je proti temu protestiral.
Carigrad, 16. aprila. Policija je uradno konstatirala, da je pri zadnjih nemirih bilo izstreljenih dva in pol milijon patrom
Rim, 16. aprila. Mornariški minister Mirabello je ukazal, da ima biti ena vojna ladja pripravljena, da v slučaju potrebe odplove proti Carigradu.
Solun, 16. aprila. Bolgari so nasprotni mladoturkom. Sklicali so velik protestni shod. na katerem so sklenili, da v sedanji krizi ne bodo podpirali mladoturkov, ker so mladotiirki šovinisti in sovražniki Bolgarov. Bolgari bodo nastopili proti mladoturkom. Prišlo bo itak do intervencije velesil, ki bodo napravile v Makedoniji red.
STAROTURKI NA VRHU.
Masakriranje častnikfov. — Klanje v Armeniji ?
Carigrad, 16. aprila. Sultan bo parlament razpustil. Baje se izpremeni ustava v prilog soft.
Carigrad, 16. aprila. Semkaj prihajajo poročila, da so se začeli Armenci in Turki zopet klati.
Carignfd, 16. aprila. Vojaki, pristaši staroturkov, so na cesti ustrelili dva častnika mladoturka. Ljudstva sc je polastila panika. Vojaki so ljudi pomirili, češ. da velja smrtna obsodba samo pristašem prejšnjega režima.
Carigrad, 16. aprila. Neki mornariški častnik mladoturk je bil zaukazal pomorščakom, da namerijo top proti sultanovi palači. Pomorščaki pa so častnika prijeli, odkorakali z njim na kopno pred sultanovo palačo in pozvali sultana, da pride na okno. Razložili so mu, kaj jim jc častnik velel. Sultan jc ukazal, da ga odvedejo k palačni straži iu napravil nek mig. Pomorščaki so to po svoje razumeli, častnika z bajoneti prebodli in ga obesili pred palačo na drevo.
Skbplje, 16. aprila. Tu so Turki umorili nekega srbskega veljaka. Med Srbi viada veliko razburjenje.
NAMERAVANI ATENTAT NA SULTANA.
Carigrad, 16. aprila. Prijeli so štiri moške, ki so z bombami prežali na sultana.
MLADOTURKI V ZVEZI S KRISTJANI.
Solun, 16. aprila. Tukajšnji mladoturški odbor je izdal proklamacijo, v kateri poziva vse krščanske narode v Turčiji, Grke, Srbe in Bolgare, z mladoturki nastopiti v boju proti reakciji. Grški in srbski odbor sta sklenila mladoturke z vsemi silami podpirati. Bolgari pa mladoturkom nasprotujejo;
SEJA TURŠKE ZBORNICE POSLANCEV.
Carigrad, 16. aprila. Včeraj ob 2. uri popoldne se je vršila tajna seja zbornice poslancev pod predsedstvom najstarejšega poslanca Alija Naki. Odstop predsednika in podpredsednika zbornice je sprejet. Tajni je sledila javna seja, ki jc določila besedilo proglasa narodu. Prisostvovali so tudi ministri. Med sejo so prispele vesti o klanju Armencev v Mali Aziji in brzojavke z dežele, da je vojaštvo in ljudstvo pripravljeno priti v Carigrad, če bi bila ustava v nevarnosti. Ministri so izjavili, da bodo branili ustavo, ki so nanj) prisegli.
BOLGARIJA ČAKA.
Sofija, 16. aprila. Tu nemirno čakajo, kaj store solunske čete. Če odkorakajo proti Carigradu, ni nemogoče, da naletijo na vojaštvo iz Drinopoija. To bi bilo seveda odločilno za postopanje bolgarske vlade, ki sc zdai omejuje na to, da častnikom ne daje dopusta in kliče moštvo, ki je šlo na velikonočni dopust, zopet pod zastavo.
SOLUNSKI MLADOTURKI NE PRIZNAVAJO NOVE VLADE.
Solun. 16. aprila. Velik ljudski shod je odobril stališče tukajšnjih mladoturkov, ki nove vlade nočejo priznati in se ji bodo upirali z vsemi močmi. Na železnici so pripravljeni vlaki za prevoz vojaštva v Carigrad. Splošna je želja, da se ohrani ustava.
SRBIJA SE NE PRIPRAVLJA ?
Belgrad, 16. aprila. Vest zunanjih listov, da je vojna uprava premestila posadko iz Niša v Vranjo in čete ob Drini ua turško mejo, ne odgovarja resnici.
V ALBANIJI NI VSTAJE ?
Belgrad, 16. aprila. Tukaj se nič ne ve o kakšni vstaji v Albaniji.
IZVOLSKEGA DEMISIJA.
Peterburg, Hi. aprila. Izvolskega de-misija je sedaj defmitivna. Car jo je že podpisal in imenoval Goremkina za naslednika Izvolskega, a z ozirom na krizo v Turčiji pismo še ni priobčeno.
IZVOLSKIJ NE POJDE NA DOPUST.
Peterburg. 16. aprila. Zunanji minister Izvolskij je svoje potovanje v inozemstvo odložil.
SIVE UNIFORME.
Dunaj, 16. aprila. Uvedba sive uniforme za avstrijsko armado za moštvo in častnike izvzemški kavalerijo je gotova stvar.
JAPONSKI PRINC PRI CARJU.
Carskoje selo, 16. aprila. Car Nikolaj je vsprejel japonskega princa Kuni-ja in njegovo spremstvo. Car je princu podelil red sv. Andreja.
Rogaški ,Styria=vrelec'
Zdravilna voda proti	Zdravniško
oteklini v želodcu in nrinnrnčena! krčem, Brigthovemu P"PoroCenaI Izborni vnetju ledvic, katarom —z—7T-- v grlu in krhlju, v želodcu zdraYllni	in črevih, diatezi, zaprtju,
učinki! m 714 6-t boleznih na jetrih itd.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 16. aprila
Pšenica za aprii . . ...	1463
Pšenica za oktober 1. 1909. . . .	1176
Rž za april 1. 1909..............10 05
Oves z« april . ...	8 84
Koruza za maj 1. 1909..........7 53
Efektiv: 10 dražje.
letemtagično poročilo.
VISIna n. morjem 306-2 m, »red. zmčni tlak 736-0 mm
Čm opazovanja
15 9 zveč.
16
7. zjutr. 2. pop
Stanje barometra v mm
734 3
371 36-5
Srednja včera
Temperatura
po Cel;ti|a
Vetrovi
Neb*
14-3 90 156
sr. jvzh.
brezvetr. sr. svzh.
del. obl.
oblačno pol obl.
w
00
inja temp. 13 4', norm. 9 7«.
Kolodvorska restavracija
J os. Schi*ey Jutri, v soboto dne 17. aprila
Slovenske flllmonlle
Začetek ob 8. url. Vstop 50 v.
Izborna gorka in mrzla jedila ter priznano najboljša pijača veleč, gostom na razpolago. K najobilnejši udeležbi vabi najvljudneje z odlič. velespoštovanjem
JOSIP SCHREy, restavrater.
Imate
ozebline, kurja oče-sa in trdo koio?
Trpite
na potenju nog ali zoprnem duhu?
Ena kopelj za noge s
Chiragrinom
Vas takoj oprosti. 1 zavoj za dve kopeljl 30 vin. Dobi sevv lekarni Trnkoczy, drogerijah Kane, Ber-jak & Šober ali v boljših prodajalnah ali pa naravnosti z drogerije v Gradec-u, Sackstrasse 3.
K 423 20-3
Vabilo
na
XII mili ittii zlor
Vzajemne zavarovalnice proti požarnim shodom in poškodbi cerkvenih zvonov v LJubljani
ki se bode vršil
29. aprila t.l. ob 3. uri pop. v društ. prostorih.
OneVni red:
1.	Računsko poročilo nadzorništva.
2.	Poročilo revizorjev.
3.	Odobrenje letnega računa zal. 1908.
4.	Dopolnilna volitev nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
Predsednik nadzorništva.
V smislu s 31 je drugi občni zbor sklepčen ne glede na to, koliko članov je navzočih. 1066 1 — 1
Nižje=avstr. zdravniška zbornica
je v letu 1899 doposlala c. kr. notranjemu mini-sterstvu vlogo, v kateri navaja, da so dognale opetovane kemične preiskave Serravallovega kina-vina, da vsebuje mesto naznanjenih 0 4 °/0 železo-oksida le O OOl do O 006 o/o, to je ne več kot navadno vino.	(,Wiener Allg. Zeitg.L 4. junija 1899.)
Železnato vino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Pollit. stekl. 2 K.
Deželna zveza za tiilsKl promet na Kranjskem v LluMlanl sPrc|mc
ali »ii
veščo slovenske in nemške stenografije ter strojepisja. Dotična bi imela tudi posla v prodajalnem lokalu, ki ga zveza v kratkem otvori. Služba je lahka. Plača po dogovoru.
Ponudbe na deželno zvezo za tujski promet, Ljubljana, Hotel Lloyd. 1063 l—1
sa:
&
IVAN PENGOV
podob«, Izdelovale!] oltarjev. Itd,,
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovfteka, Kolodvorske ulice it. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku pridobil sein si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, ijjtaf kakor se je dosedaj. 3438 52— , . . , ................. ■ .
Krasno
pomladansko zalogo t modnega blaga za1 gospode in dame

priporoča

Krojaškega	=
pomočnika
sprejme takoj v trajno delo
ANTON ČEBULJ
krojaški mojster, Jesenice Gor. 1068 4-1
Cnselbert Meh
Ljubljana. Mestni trs 19
jPaialns - briket
najboljši Šlezijski premog stisnjen v kocke, 8000 kalorij kurilne izbornosti. Kurjenje sob in štedilnikov priprosto kakor z navadnim premogom, le da je hitreje, bolje in dalje trajajoče.
I3oh.em.ifi - premog
kosovnik in orehovnik, najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in izbran, 5000 kalorij, tedaj brez konkurence. Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briket brez opažanja. Priporoča samozalogar Josip Paulin, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova 3055	ulica fit. 3.	(9,
Kleparski pomočnik
1053 se takoj sprejme pri 3-1
Anton Belcu* Kranj.
$obno sli^ars^a in pleskarska tvrdka	—
Speletič ^ J^em3gar, Zjubljana, jjimsKo cestaiG
Se priporoča slavnemu občinstvu ja vse v to strogo Spadajoča dela v Zjubljani ^a^or tudi na debeli. 2)elo solidno.--Cene primerne.
920(1)
Za slaboumnei„ prebolele!
je najboljša pijača
Pristni maršala v steklenicah
Si M-** BUt. •• m* B
993 10-1 7/io litra K 1*50. ■ » A	« n. «
7/,o I«*"
najfinejše vino WERMOUTH v steklenicah poKi
in druga razna najfinejša vina v steklenicah priporoča
FRAN CASCIO, Ljubljana, v Selenbarsoviii ulicah St 6,
najmodernejšem vzorcu in v nojrazlitnejiih modnih barvah,
kron 14'—. brez konkurence.
Komsarn obleKo zn gospode: Hodni Kostum zs dame ali prašni plošč: »
»ellka Izbira konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke. Cene zmerno nizke.
ali iz listra v modernem kroju,
—, brez konkurence.
0. BERHATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
Podružnice
Splfet, Celovec tn Trst
- Delniška glavnica -K 3,000.000.
Ljnbljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po člstlb
n
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste (vrednostnih papirjev po dnevnem knrzn.
Podružnice
Splfet, Celovec ln Trst_^
Rezervni fond -K 300.000.