GRADISOV VESTNIK Leto XXII Ljubljana, september 1980 štev. 268 Prizadevanja za večjo storilnost tudi v kadrovski politiki _ J ' ..............* razgovoru o kadrovski politiki so se za okroglo mizo zbrali: Tone Zaletelj, S J* 8,1 Mesarič, Franc Gačnik, Albert Praprotnik, Joško Repše, Mirko Zemljič, °asa Škulj. Razgovor je vodil Lojze Cepuš. v^ta ylz.ac*ia z vso močjo trka na dela in »• ?Ja j® vsa področja našega brezkr.ZIV jenia’ Trdna odločnost in stahii; rnP.romisnost naše družbe, da Samo naCnJflSki ukrepi ne ostanej° delavce P?Piriu' postavlja pred vse še Dosnk z ast' poslovodne organe, so zaiA.n° od8ov°rnost. V ta sklop drovsL6 l,udi obš'rne naloge ka-SKe Politike. drovskl n a™? Iz deJstva’ da je ka" Sa|ttoun P° ltlka sestavni del politike skeKa Pnav,le8a* družbenoekonomsko^nnu 'a ncga in sP,oh gospodar-vl_. s,°vneea živli^nio » SSstešgsfc št>Pend-yCCV’ 800 učencev in 200 UkrePizač°n' T°rej SC stabilizacijski ukreni,TV'loreJ $e stabilizacijski ra°ju kaHC1ej° pri 'judeh! Pri plani-vanju raci°nalnem zaposlo- vanju ,v, racionalnem zaposlo- drov ’ *Feznem razporejanju ka- ’ 'zobrazevanju, strokovnem ...... izpopolnjevanju in vzgoji zaposlenih delavcev. Ob upoštevanju socialističnih samoupravnih odnosov so tu prisotni tudi vsi elementi dobrih medsebojnih odnosov, zaupanju, strpnosti ih sodelovanju, ustvarjanju dohodka in delitve osebnih dohodkov, reševanje stanovanjskih vprašanj, družbene prehrane, zdravstvene zaščite, kadrovanju kadrov za zunanja tržišča, organiziranost Gradisa kot vizije prihodnosti, program razvoja, službo in politiko kadrov. Kadrovski problemi so tako prepleteni, da jih je mogoče uspešno reševati le z načrtno in v naprej določeno kadrovsko politiko v kateri sodelujejo vsi delavci. V razpravi o delitvi osebnih dohodkov kot enega izmed pomebnih elementov kadrovske politike, so "" ™r nnw«‘‘'nmn strokovnemu iznonolnievaniu navzoči menili, da realni osebni dohodki, z ozirom na stalno večanje življenjskih stroškov stalno padajo, saj so v primeru z lanskim letom nižji že skoraj za 10%. Res, da je potrebno povečati prizadevanja za večjo storilnost in boljše poslovanje, toda stabilizacija ne bi smela iti v smeri stalnega zmanjševanja osebnih dohodkov. Večji poudarek je potrebno dati tudi nagrajevanju organizatorjem proizvodnje. Mnogo je bilo govora o organiziranem izpopolnjevanju in usposabljanju strokovnih zlasti pa poslovodnih delavcev, izpopolnjevanje in preverjanje znanja le teh se bo vodilo preko Gospodarske zbornice, oziroma centra za izobraževanje. Pomanjkljivost je tudi naša slabost v nesporazumevanju. Bili so še primeri, da neka TOZD na referendumu ne sprejme samoupravnega sporazuma, s katerim bi ostale TOZD v sklopu DO lahko izboljšale svoje poslovanje in poslovne rezultate. Za odpravo teh slabosti bo v bodoče potrebna večja politična akcija. Pri usklajevanju skupnih interesov za doseganje večjih uspehov je še vse premalo hotenja in medsebojnega zaupanja. Po mnenju večine razpravljalcev je glavni vzrok za nesporazume organiziranost Gradisa, zato je potrebno čimprej sprejeti samoupravni sporazum o združitvi v G1P Gradis ter Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev v DSSS in TOZD G1P Gradis. Aktivirati vse kadrovske rez'erve v cilju boljšega izkoriščanja strokovnega znanja, smotrnega zaposlovanja ter sporazumnega premeščanja kadrov na bolj ali manj zahtevne na- V tej številki berite: 2. str.: Nagrajevanje po delu v ospredju naporov sindikata 5. sir.: Na mostovih aluminijske ograje 13. str.: 6. seja predsedstva Konference OOZS GIP Gradis ioge in opravila, v to področje spadajo tudi priprave na reelekcijo poslovodnih kadrov v prihodnjem letu. Franc GAČNIK: Osnovna naloga našega časa je dvig storilnosti in povečanje poslovne uspešnosti. Uresničitev te naloge pa v glavnem za-visi od usposobljenosti izvajalcev, tehnološkega postopka in delovnega vzdušja. Organizator dela je torej lahko le tisti, ki zna združiti vse te zahteve tako na strokovnem kot na družbenopolitičnem področju in organizirati delovni postopek v cilju minimalnih stroškov. In če pogledamo okrog sebe, moramo ugotoviti, da smo besedo organizator dela precej razvrednotili, ker smo pri imenovanju istih bili preveč široki in nismo gledali na njihov dejansko možen vpliv v proizvodnji. Tudi pri izobraževanju organizatorjev dela nismo skoraj nič ukrenili in izdaja »pooblastil« sloni le na individualni oceni vodstev TOZD in času zaposlitve, ne pa na resničnem preverjenem znanju, ki ga lahko opravi le enotna komisija podjetja. Dopolnilno izobraževanje organizatorjev dela bi moralo biti sistematično in izčrpno zlasti na področju sodobne tehnologije, študija dela, ekonomskih zakonitosti in psihologije dpla. Seveda pa bi morali odpraviti tudi vrsto »površnosti« v poslovanju kot spremljanje in korigiranje normativov, stroškovna obdelava delovnih mest po enotnih merilih in cenah, kvalitetna in pravočasna oskrba z materialom, kontrolo kvalitete ter poslovanje itd. Vpliv organizatorja dela pa se mora zrcaliti ne le v veliki odgovor- (Nadaljevanje na 2. in 3. str.) Nagrajevanje po delu j v ospredju naporov sindikata »Po sprejetju Zakona o združenem delu, ki je opredelil celovit sistem odnosov v družbeni reprodukciji, smo v Zvezi sindikatov Slovenije posvečali največ pozornosti uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela«; takšna je uvodna ugotovitev stališč o delitvi po delu, ki smo jih slovenski sindikati sprejeli maja lani. Ta ugotovitev se nedvomno potrjuje tudi v aktivnosti sindikata v Gradisu. Namreč, v vseh naših aktivnostih je vprašanje delitve po delu bilo na nek način prisotno. Pomeni, da bi nas kaj hitro lahko prevzel občutek samozadovoljstva in dobili bi vtis, da smo storili vse, kar smo morali in kar je v naši moči. Mogoče je res, da smo storili vse, kar smo morali, res pa je tudi, da smo pri teh naših prizadevanjih ostali velikokrat nemočni. In prav ta, mogoče navidezna, nemoč je tisto, kar lahko povzroča malodušje, vdajanje v usodo in pričakovanje nekih spontanih rešitev. Vendar, zavest o nujnosti dosledne uveljavitve načela delitve po delu, kot neločljive sestavine naporov za boljši dohodek, prodira tudi v strukture, ki doslej niso veliko razmišljale o tem. Vedno več je poizkusov, da se na osnovi lastnih spoznanj dokopljemo do določenih rešitev, ki lahko prispevajo k napredku na tem področju. Žal so ti še v manjšini. V mnogih sredinah še vedno čakajo, misleč, da se bodo stvari uredile same po sebi, da jim bo nekdo drug ponudil idealne modele, ki bodo v celoti uresničljivi tudi v njihovih pogojih. Najbrž je jasno, zakaj gre. Skratka gre'za to, da najodgovornejši delavci v temeljnih ogranizaci-jah storijo premalo, da bi na področju nagrajevanja po delu bil mogoč občutnejši napredek. Na sindikalnih sejah smo že večkrat ugotovili, da so prav vodstveni delavci, direktorji še posebno pa tisti, ki lahko največ prispevajo k urejanju tega vprašanja. Najbrž na zadnji seji predsedstva konference OOZS ni bilo brez razloga ugotovljeno, da je mogoč napredek na področju nagrajevanja po delu le tam, kjer se celotna vodstvena struktura zavzema za to in da še takšna zavzetost posameznikov ali sindikata ne more roditi sadov. Zelo pozitivna je zato odločitev slovenskih sindikatov, da prav v času resnih stabilizacijskih naporov, v času, ko realni osebni dohodki nazadujejo, postavi na dnevni red druge konference ZSS prav problematiko nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Izkoristiti velja ugodni družbeni trenutek in mobilizirati vse razpoložljive sile ter jih usmeriti v bitko za še doslednejše uresničeva- nje načela delitve po delu in rezultatih dela. Večkrat bomo pri tem tudi uporabili že nekoliko oguljeno frazo o politični odgovornosti, kar bodo nekateri sprejeli s posmehom in vse skupaj primerjali s tistim, ko otroku zapretimo s kaznijo, ki je ne uresničimo, pa kasneje takšne pretnje nimajo več nobenega učinka. Pa vendar, orožje, je ta trenutek v rokah delavcev in sproži se lahko kadarkoli. Koga bo zadelo ne vemo, upamo le, da nikogar po krivem. Sicer pa smo aktivnost v pripravah na drugo konferenco ZSS zaustavili tako, da realno pričakujemo izboljšanje pri nagrajevanju po delu. Nenazadnje smo le pričeli spoznavati, da je bitka za boljši dohodek objektivno povezana z urejenostjo delitve po delu in rezultatih dela, kajti delavčev interes je le še vedno osebni dohodek, za razliko od teoretičnih predpostavk, da mora osrednji interes delavca biti usmerjen k čim višjemu dohodku, ki je edina realna osnova za takšne ali drugačne osebne dohodke. Dohodek pa je odvisen od mnogih faktorjev, v ka- tere pa mnogokrat, tudi pri delu si dikata, zanemarjamo, pa naj gre P tem za izrabo delovnega časa, org ni žarijo dela, za tehnološki nap1* dek ali inovacije ipd. V tem torej tiči zajec, ki ga včas tako naivno lovimo na prav naspre nem koncu, to je, da poizkušamo stvar na moč poenostaviti in celo j problematiko delitve po delu r vati z zgrešeno uporabo met PMS ter enako delo razvrščati v r zlične razrede. Prave poti pa so 0 gačne in veliko jih je, le izogit’ se jih. VALTER MASTU1' (Nadaljevanje s 1. strani) nosti, temveč tudi v večjih pristojnostih pri ocenjevanju delavčevega osebnega doprinosa pri uspešnosti dela — seveda skupaj s gradbiščnim svetom. Menim, da bi morali merila za nagrajevanje na gradbiščih poenostaviti in sicer na obračun celotne delovne skupine (gradbišča), ker je končno vsak uspeh le rezultat skupnega dela, pri katerem so bili pa posamezniki različno udeleženi. V kolikor sam način ni* enostaven in s tem tudi hiter, potem je težko govoriti o pravilnem vzdušju oziroma o motivaciji za delo na gradbišču. Pri tem želim poudariti, da je tudi v administrativnih službah mogoče veliko del akordirati, vendar pa žal ni videti pravega hotenja pri izoblikovanju družbeno priznanih normativov. Sedanje nagrajevanje organizatorjev dela po mojem mnenju ni stimulativno. Pri ocenitvi delokrogov in pri izboru organizatorjev dela, ko imamo praktičnp »uzakonjeno« uravnilovko, so odstotki nagrade tudi ob upoštevanju prizadevnosti za uspeh premajhni. Imamo sicer različna merila za ocenjevanje uspešnosti po sektorjih, vendar pa menim, da je to v situaciji, ko ni izključen vpliv tržišča, preje destimula-cijski faktor, kot motivacija za večja prizadevanja. Organizatorju dela so odločilni in odgovorni za uspeh celotne TOZD in tudi nagrajeni morajo biti v odvisnosti do doseženega uspeha. Naj na kratko zaključim: Če hoT čemo doseči osnovni cilj — dvig storilnosti in večjo uspešnost pri delu, moramo odgovorneje določiti za organizatorje dela samo tiste ljudi, ki so za to usposobljeni, pri delu polno angažirani, in ki hočejo uspešen razvoj celotnega Gradisa, ter jih za njihovo delo ustrezno stimulativno nagraditi. Albert PRAPROTNIK meni, da je kadrovska politika sestavni del drugih politik, zato vsako ugotavljanje neuspešnosti samo na račun kadrovske politike ni mogoče. Vprašanje investicije v kadre lahko analiziramo kot vsako ostalo investicijo. Če jo primerjamo z investicijo v industrijski obrat, potem bi lahko primerjali kadrovsko službo z investicijsko skupino, ki je zadolžena za realizacijo investicije to je pripravo, izgradnjo in opremo po predhodno določenem programu. Izgradnja industrijskega obrata pa še ne zagotavlja uspešnosti proizvodnje v zgrajenem obratu, v kolikor niso podani vsi ostali pogoji, od katerih je odvisna uspešnost proizvodnje to je: pravilno izbran proizvodni program, sodobni tehnološki postopki, uspešna prodaja proizvodov, finančna sredstva itd. Za neure- jenost teh problemov ne bi kriviti skupino za investicijske gradnjo. m Pri obravnavanju problema*^ našega razvoja in organizira" mnogokrat ugotavljamo, da primanjkuje izkušenega siru n nega kadra, za kar pa krivimo J strežno kadrovsko politiko. .^j ,j Vprašajmo se, če je to-resn ^ vzrok, ali pa so tudi "drugi vzro J| katere ne moremo kriviti kadro Ji službe-? iša ic' Ji in vzgojo kadrov velika sredstva-,, < to po tem vprašanju ni mOg* ^ ,i;>; i lontai/liamo . . deliti očitkov. Ugotavljamo pa mladi kader mnogo težje v*c*|UpUsti- ič miaoi Kaaer mnogo tezjv v« j ^ proizvodnjo in mnogokrat dop^ mo, da mladi strokovnjaki p0^ čanem študiju odhajajo v drug ^ lovne organizacije ali inoze > ker nas »skrbi« angažiranost v^ u hodnosti, ali pa se zaradi te uuunusii, an pa sc $ pfTbjj nalog nimamo časa ukvarjati ^ pravniki. e delnic Premalo se zavedamo, da ] ^ kadri prav tako pomembno j ^ izobraževanje. Razvijati izobraževanje. Kazvijau *>■ organizacijski sistem, ki bi o!T%oK v hitro vključevanje mladih ^ ^ hitro vključevanje miuu... [čif To pa je mogoče doseči sarn°eljiii,c da vse izkušnje sistemsko ure^ ^ in v obliki obdelanih ,%ni PTrt r*Ar rn/jl 1 ITI O iTlI** ..rili postopkov posredujemo m^' ^ 0 delu. Nujno je, da jim nudi ^ ^ nje, katerega smo pridobili ^ n jami, saj je učenje na »naPa j,. njami, saj je učenje *■« - Cj preveč dolgotrajno in drag $!' ^ Nič manj pomembno jej. v|jai>ri0, grajevanje in možnost uve J ia, v delovni sredini. .kovi'i3f:l(i če je pomanjkanje str • kov, potem smo za to Q Mnogo naših štipendistov, * • m nismo našli mesta v naši sre ^ ^ ^ zema odgovorne položaje d" ^ delovnih organizacijah. Z -|jti^ ty govornostjo do kadrovsk ^jak* pr£ govornostjo do kadrov-*" j bi to lahko bili tudi strok S| naši delovni organizaciji- St Tudi v bodoče ne bo dr^spt^ [ v je nujno, da res temelju? :a h ■ ■ ■ vprašanj 19I Saša Škulj Albert Praprotnik nimo odnos do tega vPraS‘‘Jvlj -/cul iir ie razp olitiki ' dogovorih o kadrov »V er med drugim dejal: ako onm3 ,u P°časi dojemar ija . enibna je funkcija kad )Vvh,„E0J,® in. vključevanja I Jija v' t,UDna je funkcija kat in vključevanja avneo., „ ' Kadri so bistveni del n~ temr°Cesa' družbeni dogo' . m področi,, Na tem °cesa' Družbeni dogo a mfirsit področju uzakonili rei *a,tiemr^e premal° upoštevam &nf,° pot ače|a in n' d°8°vori opredelji Ptavlian;016^.*3 za kadrovanj 'i- Pri tpm Vaj°dgovornejših f US* sta|na naloga. Tu s, iar$edoS' šil?ki- : Udarse,tVe 'kokrat • šibki, elavce °8ovarjamo in kadi »toge p P°slovodne in voc dilni deiCas' navajamo ; °difni' P°Caa' se navajamo, :r°C2vec človek/ki ni |ružbennnk;.amPak tisti, ki N in d0u° ll|čno aktiven, m° Poved 80spodar- Pri te s'č.mPrJdatl’ da se bomo ' Dq v J aavaditi da smo v' »Pa vodftd in.ustvaria . stL ki jim • m vodstveni i I, ‘uPana. Je ta,odgovorna r .l>0dohni il °'Prem^,Zacije’ tako ' > na ‘te?!™? ^di ,n.lu na 'n,sl|mo tudi ekater, /?kcije izven !nkc'ja v h ° mislii°. da v korist h e»me tOZD, družbi, družba si . nanj p m Pa več cl°vek ,rema|o raz n jf dela te°'jenvsx ;°vneišB' N' dovolj, da htes ■ Franc Gačnik smo si v pogledu kadrov zadali sledeče naloge: V celoti smo prekinili z zaposlovanjem delavcev iz privatnega sektorja, razen v izjemni h primerih in to le v skladu z navodili družbenega pravobranilstva ter nove delavce sprejemali le v skladu s tozadevnim predpisom občine Ljubljana Center na osnovi katerega število delavcev na naši enoti v letu 1980 ne sme prezreti staleža delavcev per 31. 12. 1979. V svrho boljšega izkoriščanja delovnega časa smo vsestransko zaostrili disciplino pri delu in to predvsem: v zvezi s prihajanjem in odhajanjem iz dela ob koncu in na začetku tedna, nad neupravičeno odsotnostjo med delovnim časom, nad neupravičenimi izostanki ob priliki izplačila osebnih dohodkov. Nadalje smo zmanjšali število boleznin predvsem na račun tistih delavcev, ki neupravičeno koristijo bolniški stalež, nasploh pa smo skrbeli za zmanjšanje števila boleznin z izboljšanjem prehrane, z izboljšanjem bivalnih možnosti delavcev, z izboljšanjem delovnih pogojev predvsem z dosledno uporabo varnostnih zaščitnih sredstev, z omejevanjem dela v podaljšanem delovnem času, z obveznim zdravljenjem delavcev, ki bolujejo za alkoholizmom. Vse sestanke OOZK sindikata, mladinske organizacije in delavskega sveta sklicujemo izven rednega delovnega časa, ali ob koncu. V prid dvigu fizične produktivnosti pa predlagam, da mi v Gradisu, zlasti pa družba kot celota boljše ovrednoti delo gradbenega delavca, ki se po prejemkih nahaja nekje na 45 mestu v gospodarstvu (in na ta način tudi omogoči dotok mladine v poklice v gradbeništvu) ter omogoči proizvodnjo osnovnih gradbenih materialov (cement, bet. železo itd.) v takih količinah, da ne bo vsled tega prihajalo do zastojev pri delu, na drugi strani pa omogoči, da se delavcem, ki ne odgovarjajo lahko odpove, ne pa da se z dolgotrajnimi birokratskimi postopki, ki jih predvideva naš pravilnik o delovnih razmerjih to skoraj onemogoči. Eden od rezultatov stabilizacijskih ukrepov je zmanjšanje investicij in s tem povezano zmanjševanje obsega gradbenih del. Vsled tega Tone Zaletelj mora Gradis kot celota vložiti vse sile v to, da pridobi nova dela v inozemstvu in tako omogoči večjemu številu naših delavcev in strokovnim kadrom zaposlitev pri delih v tujini. S tem v zvezi bomo morali pospešeno organizirati za naše strokovnjake tečaje na katerih se bodo seznanili s specifičnostjo dela pri poslih v tujini, za izpopolnjevanje znanja tujih jezikov ter tečaje, ki naj omogočijo čimvečjemu številu naših strokovnjakov polaganje izpita za pridobitev zunanje trgovinske registracije, kar je pogoj za vodenje del v tujini. Splošno pa se strinjam, da je potrebno kadrovski politiki posvetiti več pozornosti. Saša ŠKULJ: »Za Gradis je največ j e in najbolj pomembno vprašanje kako in kje kadrovati potrebno število strokovno usposobljenih kvalificiranih in strokovnih delavcev. Kvalificirani in strokovni delavci predstavljajo danes v gradbeništvu in tako tudi v Gradisu ozko grlo in je manjko teh omejitveni faktor nadaljnega razvoja podjetja. Prevzemanje in izvajanje del v težjih, bolj konkurenčnih pogojih, zahteva boljšo in večjotehnično ter ostalo obdelavo, to pomeni večje število sposobnosti strokovnjakov. Posebno v pogojih prevzemanja in uspešnega izvajanja večjih del v inozemstvu zahteva pri obdelavi posla v vseh fazah večje število ustrezno izobraženih, izkušenih ter dela voljnih strokovnjakov. V preteklih letih je bilo v Gradisu veliko storjenega za izobraževanje kvalificiranega kadra. Naš Center za izobraževanje je vsako leto Vzgojil skozi šole veliko število vajencev v kvalificirane delavce, toda komaj polovica tako vzgojenih kvalificiranih delavcev je ostala vsaj nekaj časa pri podjetju. Premalo pa je bilo storjenega za pridobitev in vzgojo strokovnega kadra, tako da smo danes običajno v zadregi ko razpravljamo in iščemo ustreznega strokovnjaka za opravilo težjih in bolj zahtevnih nalog. Na tem področju danes ne moremo govoriti o enotni, dobri perspektivni in premišljeni kadrovski politiki. Razdrobljenost interesov, ozkost in kratkovidnost, parcialno reševanje posamičnih primerov, neupoštevanje potreb in ra- Lojze Cepuš zvoja podjetja kot celote ter le nekakšno gasilsko reševanje tekoče nastalih kadrovskih najnujnejših problemov je privedlo do nerodnega stanja v kakršnem smo, to je do deficitarnosti strokovnjakov raznih, predvsem pa gradbenega področja. Lahko se tolažimo, da v zadnjem času skoraj po vseh naših TOZD vzgajamo večje število mladih strokovnjakov, toda bojim se, da je to premalo, da premalo načrtno napravimo za njihovo razmeroma hitro strokovno dodatno izobraževanje ter usposobitev v strokovnjake, ki bodo lahko odgovorno in samostojno prevzemali težje in tudi naj-‘ težje naloge. Potrebno je, da se dogovorimo in napišemo kaj vse potrebujemo, ter da potem napravimo program vseh potrebnih aktivnosti za čim hitrejše doseganje tega cilja. To vse na področjih pridobivanja novih kadrov, mlajših in že tudi izkušenih, štipendiranja, dopolnilnega izobraževanja, programiranja ustrezne prakse za poedinca in s tem pridobivanje potrebnih izkušenj, za-sledelovanja sposobnosti in ambicij posameznikov, napredovanja itd.« Z razpravo o kadrovski politiki za okroglo mizo smo skušali osvetliti nekatere pomembne zahteve in naloge kadrovanja, iz vseh vidikov našega dela in življenja. To pa istočasno pomeni vzporedno z razvojem organizacije in tehnologije pripravljati tudi projekcije razvoja kadrov za daljše in srednjeročno obdobje. Razumljivo pa je, da odgovornost za kadrovanje prevzemamo vsi. LOJZE CEPUŠ 4 — GRADISOV VESTNIK " Jesenski mednarodni Zagrebški velesejem ' Z i m a im ■ Al vse ve< v j poslovnega sooeio' vanja ^ Od 12. do 21. septembra je bil v Zagrebu že 51. jesenski mednarodni velesejem, na katerem je tudi tokrat razstavljalo izredno veliko tujih raz-stavljalcev — kar 5.000 ter 1.500 domačih. Kot kaže je tudi v poostrenih pogojih gospodarjenja izredno pomembno poslovno sodelovanje na tovrstnih prireditvah. Še posebno odkar so na velesejmu uvedli poslovne dni ZV. Vse več je namreč ugotovitev, da na sejem prihajajo organizirane skupine kupcev iz raznih držav. Seveda so prihajale že pretekla leta, vendar je bilo tokrat bolj čutiti željo po celokupni predstavitvi. Zato ni čudno, če je bilo podpisanih veliko dogovorov o poslovnih aranžmajih v skupni vrednosti nekaj sto milijonov dolarjev. Tudi kar se tiče domačih predstavnikov je bilo čutiti veliko zanimanja za poslovno sodelovanje. Odnos posameznih delovnih organizacij do velesejma oziroma do zbranih gospodarstvenikov se je močno spremenil. Pri vseh je čutiti željo po dogovarjanju oz. skupni razrešitvi nastalih situacij. Tako se je npr. dneva Železarne Sisak udeležilo preko 200 predstavnikov delovnih organizacij povezanih z železarno, da bi se skupno dogovorili o poslov- nem sodelovanju ob »železarski« krizi. Na našem prostoru so tudi tokrat predstavljali svoje izdelke le proizvodni obrati. Kovinski iz Ljubljane in Maribora ter OGP iz Ljubljane. Ker je bilo o stalnih razstavnih eksponatih (betonarna, prekladalni silos, krožna žag a, skreper, betonske cevi) napisanega že dovolj v predhodnih poročilih iz velesejmov, naj tokrat odstopimo mesto tistim izdelkom, ki se pojavljajo prvič. Na prvem mestu je potrebno omeniti rezalec in krivilec armaturnih mrež, ki že dobro služita svojemu namenu v kovinskih obratih v Mariboru. Tudi DVIGA 1250, ki ion*1 smo jo prvič predstavili že sp^ ^ na gradbenem sejmu, dobro namenu na naših gradbiščih, h ,, s ki obrati Maribor so predstavi V 5001 mešalec za beton, ki g«^ ljubljanski kovinski obrati H.J vali v nove betonarne. In naZLt naj omenimo še novo alun,1%< ograjo za mostove, ki je ^ uspešnega sodelovanja naših1 polovih strokovnjakov. Več o L lahko preberete v drugem de šega vestnika. Kakšni pa so bili poslovni ^ | na velesejmu pa bomo poroc slednji številki. ..g p Gradimo nadvoz pri Dolgem mostu Na trasi zahodne obvoznice skozi dukt, ki bo premotil železniško Ljubljano na odseku med Celovško progo Ljubljana—Postojna, rekon-."i^esto in Brezovico je predviden via- struirano Tržaško cesto pri Dolgem Nadvoz Dolgi most bo sestavljen iz dveh viaduktov Na gradbišču nadvoza pri Dolgem mostu je postavljena tudi naša mostu in Mali Graben. Tega zahtev- ni ki za pešce pa 1,90 meir.°po nega dela so se lotili delavci TOZD pletna širina nadvoza P Nizke gradnje iz Maribora. mostu bo 31,20 metrov. Zasnova objekta je pogojena z nenosilnim barjanskim terenom, težkimi prometnimi pogoji in številnimi premostitvami (cesta, železnica, potok itd.). Glede na te zahteve je izbrana montažna izvedba. Po geomehanskem poročilu je predvideno globoko temeljenje na uvrta-nih kolih, Id morajo segati do nosilnih slojev, peščeno prodnatih materialov, to je v globino okoli 30 metrov. Nadvoz pri Do lem mostu je razdeljen v dva ločena viadukta med katerima je 4 metrski vmesni pas prekrit z montažnimi armirno betonskimi ploščami. Viadukt A bo dolg 344 metrov in viadukt B 320 metrov. Vozišče na vsakem viaduktu je široko 11,70 metrov, hod- Za nadvoz je bilo trellfvSalt 68 pilotov za 16 stebrov, l ^ dukt ima 8 stebrov m ^ upornika). Pilotiranje J p Geološki zavod. Najgl°b‘J L gajo 33,80 metrov vJ10”* poni med stebri so 33 metrov. Am'\$ Montažni nosilci so Pr , cb<> lepljeni izvedbi. Vsak n° stavljen iz petih eletnen ^ Z deli na nadvozu začeli okoli 15. aP!?-fJrati zavod pa je začel P',.feVn*' bruarja. Rok za dog ra i je september 1981 ' \mW tudi dogradili zahodn ^ obvoznico. r P ‘ Na mostovih aluminijske ograje z mrf nas v°d' pot, se srečujemo so s °y*> starimi in novimi. Na njih tih Pa^e raz™h izvedb, od kamnini escnih do jeklenih. Če jih po-čini^0®*61^3™0 vidimo, da so v ve-p0,RPKnmerov slabo vzdrževane, kar $e?™? velia še ^ jeklene. Pozna barvo’ r n* lednih rok s čopičem in cstetsu;1" t3ko rJava ograja kvari »nUns. °d:aplianic ksidov nTiv J■ V1 oulapija a - Pa škoduje betonu. v$ako n„ a^°’ da ie Potrebno jekt ?n°8rajo Posebej izdelati pro-razn P° Projektu ograjo, nam je B?ro !J'Va P0buda' sta jo dala TO?n vProjektiranje Maribor in bi raTv r °^'nsk* obrati Maribor, da za tipsko aluminijsko ograjo delno sprem W j° bU° m0g0Če’ visoVfx ^r®,m®nieno» uporabiti tudi v bi oiSnf' Tatca izvedba ograje za la3 a serijsko proizvodnjo V »a/ Potyebe in za trg. nalog; ? uU je bilo delo na razvojni sternL,^*0, Predvsem zaradi nesi-vanir, uega Pristopa in nepozna-jastih n, "ologije izdelave alumini-betku ? otilov. Ko pa je bila v za-skupinaeta 1979 osnovana delovna ,. 8 Petimi člani, ki so jo se-' predstavniki IMPOL Javljali OZDMonm, bbor n B|r° za projektiranje Ma ’ Uradls — TOZD Kovinski obrati Maribor in Gradis — Razvoj-no-organizacijska služba, je delo steklo. Med samim projektiranjem ograje so na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij tekle preiskave za izrabo ustreznega materiala, vpliva slanice na izbrani material in preiskave elektrokorozije. med jeklenimi in aluminijskimi deli ograje. Ves čas so člani delovne skupine sami ali s pomočjo Dokumentacijskega centra Gradis zbirali tuje članke , prospekte in predpise za izdelavo in preizkušanje tovrstnih ograj. S potekom del, problemi in rešitvami je delovna skupina seznanjala tudi strokovnjake Republiške skupnosti za ceste, saj nam je bil cilj razviti ograjo, ki bo ustrezala tudi za investitorja. Čeprav je delo potekalo po postavljenem programu, pa je od časa do časa prihajalo do organizacijskih težav, ki so bile za člane delovne skupine težko rešljive, vendar so bile hitro premagane ob pomoči glavnega direktorja DO IMPOL ing. Zadravca in direktorja Biroja za projektiranje ing. Ačanskega. V mesecu maju in juniju so v orodjarni IMPOL izdelali šest orodij za I i je bila preizkušena tudi z udarcem -'reče mm. vlečenje profilov in kmalu nato so bili izvlečeni tudi žeprvi metriprofi-lov zahtevanih oblik. Od tu dalje je šlo hitro. Mesec dni kasneje je ograja s štirimi polji že na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij, ker je izpostavljena statičnemu in dinamičnemu preizkusu. Rezultati preiskav so zelo dobri, kar je razveseljivo, saj ima ograja precej izvirnih konstrukcijskih rešitev in bo zato lahko tudi patentno zaščitena. Na koncu naj ograjo še na kratko opišemo in naštejemo njene prednosti. Polje, dolžine 2 metra, ki je sestavljeno iz štirih oblikovno različnih profilov, povezanih z vijaki, nataknemo na jeklene nosilne ste- bre, prevlečene z alhminijskimi profili. Ti se kasneje med seboj še povežejo z jekleno vrvjo nameščeno v držaju. Spremembo dolžine zaradi temperaturnih razlik kompenzirajo dilatacijski elementi, vgrajeni na razdalji 4 metrov, ki istočasno zmanjšujejo zahtevnost montaže, oziroma zamenjave poškodovanega polja. Če dodamo, da ima ograja še veliko odpornost proti atmosferskim vplivom in izgleda vzdrževana tudi po daljši dobi vgraditve ob nizkih vzdrževalnih stroških in ne previsoki nabavni ceni, ugotovimo veliko možnost uporabe teh ograj v moderni cestogradnji. MARKO ŽONTAR OBVESTILO G1P Gradis Ljubljana med drugim izvaja investicijska dela tudi v tujini in sicer v ZR Nemčiji in Iraku. Trenutno zaposluje pri izvajanju del preko 450 delavcev iz vseh TOZD GIP Gradis. Glede na nadalnje angažiranje pri izvajanju investicijskih del v tujini in že sprejete pogodbene obveznosti se kaže potreba po večjem številu kadrov in sicer: 200—250 tesarjev — visoko kvalicifiranih in kvalificiranih 100—150 zidarjev — visoko kvalificiranih in kvalificiranih do 50 železokrivcev — visoko kvalificiranih in kvalificiranih Več strojnikov, betonerjev, šoferjev, avtomehanikov, ključavničarjev. Kandidati iz TOZD GIP Gradis morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da izpolnijo vprašalnik — pismena vloga — da imajo vsaj 6 mesecev delovne dobe v TOZD GIP Gradis — da so ocenjeni kol dobri strokovni delavci — da so disciplinirani in z ustreznimi delovnimi navadami — da izvrše pred odhodom ustrezen zdravniški pregled — da so nekaznovani — da imajo veljavni potni list Izpolnjeno in podpisano vlogo delavec odda Kadrovski službi TOZD kjer združuje svoje delo. Sprejete vloge bodo obravnavale komisije za delovna razmerja I OZD GIP Gradis, ter o rezultatih obveščale pismeno. Prerazporeditve prvih skupin delavcev na začasno delo v tujino bodo predvidoma v mesecih december 1980 in januar, februar 1981, nadalnje skupine vse do avgusta 1981. VPRAŠALNIK: Vloga kandidata za prerazporeditev na začasno delov tujino. Podpisani:___________________________________________________ rojen:_____________ , po poklicu:_______ zaposlen v TOZD: kandidiram za delo v tujini za dobo do: —6 mesecev — 1 leto — 2 leti in sicer: za ZR Nemčijo za Irak Datum: Podpis delavca: ( Pomanjkanje kvalitetnega lesa Poostreni pogoji gospodarjenja se čutijo tudi v lesni industriji V LIO Škofja Loka predelajo okoli 55.00m3 lesa Tudi v lesni industriji se vse bolj čutijo poostreni pogoji gospodarjenja in zato tudi pomanjkanje določenih repromaterialov. V Gradisovem TOZD Lesno industrijski obrati Škofja Loka čutijo predvsem pomanjkanje rezanega lesa vseh vrst, to pomeni, da je lesa manj kot pa so predelovalne kapacitete v LIO. To pomanjkanje je opazno predvsem pri kakovostnejših vrstah lesa. Da bi bili čimbolj oskrbljeni z lesom, podpisuje LIO medsebojne sporazume in dolgoročne pogodbe o sodelovanju in sovlaganju. Največji dobavitelj lesa je GG Kranj, ki letno dobavi 30.000 kubikov lesa, GG Ljubljana 7.500 kubikov, KŽK Kranj 2.000 kubikov in ostali dobavitelji (GG Bled, GG Postojna, GG Tolmin) 5.500 kubikov lesa. Tako od domačih dobaviteljev LIO letno dobi 45.000 kubikov lesa. V to številko je všteto tudi 12.000 kubikov oblovine tankih profilov za proizvodnjo tesalnih gredic. Poleg teh 45.000 kubikov lesa v LIO Škofja Loka letno predelajo tudi 10.000 do 12.000 kubikov ža- ganega lesa: iz uvoza, predvsem iz SSSR in ostalih Vzhodnoevropskih držav. V tej številki je vključeno tudi 2.000 do 3.000 kubikov lesa, ki ga dobijo iz manjšinskega kontingenta iz Avstrije. Ta uvoženi les postaja vse dražji, saj kubik stane v povprečju 80,00 do 100,00 dinarjev. Predvsem velja to za les iz Avstrije. Glede na tako visoko ceno, ki se zadnje čase zelo težko vključuje v kalkulacije, bo treba uporabo tega lesa omejiti.. v Prav zaradi takšnega stanja je potrebno vso razpoložljivo lesno maso Mali intervju Obiskali smo nekaj naših delavcev na mariborskem področju in jim zastavili nekaj vprašanj. V pogovoru Jože Lorenčič — dolgoletni član Gradisove družine v vlogi varnostnega inženirja pri SPO. so sodelovali Jože Lorenčič, Marčeto Grgolet, Ernest Moser in Štefan Borek. Zastavili smo jih enaka vprašanja, na katera so vsi rade volje odgovarjali. Kot prvi sogovornik je bil Jože Lorenčič. Od kdaj si pri Gradisu? Pri Gradisu sem se zaposlil leta 1946 v mesecu maju, in sicer v Kidričevem, takrat še Strnišču. Poslan sem bil z dekretom okrajnega mladinskega komiteja, oziroma SKOJ. S kakšno kvalifikacijo si pričel in kaj dosegel v izobrazbi? Pred nastopom sem imel poklic inštalater, vendar tega nisem opravljal. Po strokovni in politični liniji sem bil zadolžen, da formiram vajeniško šolo ter mladinsko organizacijo v tej Gradisovi enoti. Nadaljeval sem s strokovnim in političnim izpopolnjevanjem. Na strokovnem področju sem opravil 3-letno mojstrsko šoto kovinarske smeri ter višjo šoto za varnostne inženirje. S prevzemom vajeniške šole sem opravil tudi zahtevane pedago- ške tečaje. Kot politični funkcionar' sem opravil tudi partijsko šoto. Kje si delal v Gradisu? Največ časa sem bil v Kidričevem, sicer s krajšo prekinitvijo za odslu-ženje v JLA, nato pri GE Maribor, na centrali in sedaj pri SPO. Kaj te veže na Gradis? Na Gradis me veže monolitnost delovne organizacije, dobri delovni tovariši, med katerimi so tudi mlajši. Kaj bi bilo v Gradisu potrebno izboljšati? Delavci bi morali imeti večjo odgovornost do družbenega samoupravljanja, do družbenih dobrin, zavedajoč se, da je to naše in ne nekoga tretjega. Vse preveč se pojavlja mnenje: »To ni moje ali naše, ampak je Gradisovo.« Ce je Gradisovo potem je sigurno tudi naše,, moje in tvoje. Kaj bi svetoval mlajšim? Več načrtnega proizvodnega dela, ne v »potu svojega obraza«, ampak na osnovi organiziranosti, kar nam jamči lepši in boljši jutri. čimbolj izkoristiti. To v LIO tu*J uspevajo, kar jim omogoča modem' tehnologija," tako da je trenuh1' odpad, oziroma neizkoriščen dj lesa le še lubje, vse ostalo pa se izk^ risti in plasira na tržišču. V LIO letno porabijo tudi 2 5 d’ do 3 000 kubikov iveric, ki jo na p0" lagi dolgoletnega sodelovanja d° bavlja Slovenijales. Oskrba z iveri1-'1 je za enkrat zadovoljiva, vendar LIO ne ostajajopri tem ter se zadrl čase spet vključujejo v direktne sp0 razume z iveraši. V LIO je vsa proizvodnja nam njena znanemu kupcu, kar pa v o našnjem času že predstavlja P^ blem angažiranosti vseh kapac>!‘ To predvsem velja za lesno stavb*1 stvo, kjer proizvajajo gradbene druge provizorije, stanovanjska 11 selja, montažne hiše in pa ostale P lizdelke lesnega stavbarstva, takšne situacije je prišlo zaradi ofl1 jevanja investicij. Pri primarni pf‘’ zvodnji, to je žagan les, pa zaenk' ni nobenih težav. Prav zaradi zgoraj omenjene -i tuacije in zaradi prodiranja na 5,11 trg je LIO ustanovil lasten inže' a gd' ring v Beogradu, ki pokriva pte° sem področje Srbije in Črne G01: področje Srbije Prav ta skupina gradi trenutno 1 stanovanj montažne gradnje Novem Pazarju. S svojim lesnim stavbarstvom je LIO prisoten tudi v Iraku. Pj. sedaj postavljajo na gradbišču k 3 sedem stanovanjskih barak s p0', šino 2.300 kvadratnih metrov. T°! bo odlična priprava za gradnjo na-lja na gradbišču COL 202, verje1 že oktobra, kjer bo narejeno dej" sko stanovanjsko naselje povrs' 32.000 kvadratnih metrov. V? nost teh del je okoli 13 milij0'1 ameriških dolarjev. i CVETO PAVT' Za stabilizacijo večji poudarek na strokovnost Ko potujemo službeno ali privatno po Sloveniji ni primera, da se ne bi srečal z delavci iz SPO. Ni gradbišča, kjer nebi bil potreben ta ali oni stroj. Oranžna barva kaj hitro opozori, da je to Gradisov stroj. Zavedamo se, da brez sodobne mehanizacije nebi bili kos nalogam, ki jih prevzemajo naše gradbene enote. Jasno, ni dovolj samo stroj, ampak je tudi potreben človek — delavec. Od njega in stroja je odvisen učinek, kvaliteta in ne nazadnje tudi varnost pri delu. Eno z drugim je tesno povezano, vendar v to zvezo pa mora biti vpleteno še nekaj kar je izredno važno in sicer znanje. Brez znanja in volje ter veselja do tega poklica zopet ne gre. Če sem iskren pa nam to večkrat manjka, torej manjka znanje pa tudi volja do izpopolnjevanja. Gotovo število ljudi, ki se odloči za strojniški poklic v gradbeništvu konča šolo s prehodnim uspehom torej takim, da vseeno dobi ustrezni dokument ter se s tem konča. Za administracijo to zadostuje, ker je pač predpisom zadoščeno, ni pa dovolj za operativo, ki rabi strokovno opravljeno delo v določeni enoti časa. Krivično bi bilo vse dajati v en koš. Imamo »zlate fante«, ki So res mojstri svojega poklica. Ne samo, da znajo rokovati s strojem, kvalitetno opraviti nalogo, ampak tudi svoj stroj poznajo in vzdržujejo. To pa mnogim manjka. Za svoj stroj se premalo zanima, ne pozna ga, ne vzdržuje, torej nima toliko zanimanja, da bi kaj povprašal tistega, ki ve kaj več. Na stroju dela kot robot s premikanjem vzvodov, vse ostalo pa je izključeno iz njegovega programa dela. Stroj žal ne govori, lahko pa spremeni zvok ali pa onemi, posebno če se upravljal ec ne zmeni na signalne naprave, ki opozarjajo na delovanje stroja. Pošteno in prav bi bilo, da bi poznal vsak svoj stroj do podrobnosti in potem bi pridobilo spričevalo ali diploma na vrednosti, enako tudi on sam. Znekaj truda pa to lahko doseže, saj je na razpolago strokovna literatura ter tehnična navodila proizvajalca stroja. Morda bi bilo umestno v določenem obdobju preizkusiti tehnično in praktično znanje. S tem bi zmanjšali ali preprečili mahanje s papirji, ki jih nekdo ima, nima pa znanje, katero je potrebno v praksi. LUŠN Naporno in umazano je delo serviserjev vendar se z dobro voljo vse naredi pravi vodja servisne delavnice Ernest Moser. Poleg so še sodelavci Beno Gornjak, Janez Vimer in Ivo Šimac Stroj utira pot, kjer bo objekt za HE Solkan na reki Soči j Prvi zametki objekta v križišču pri Semedeli v Kopru Izredno zahtevno je gradbišče za HE Solkan in temu primerna mora biti tudi mehanizacija Zdaj imamo možnost, da prihranimo na obleki, saj je kabina avtodvigala tako vroča, pravi Murat Ružinič Pripravljen moram biti kot gasilec pravi Oto Kus, ki skrbi za vzdrževanje v Solkanu Prizidek k obstoječemu hotelu v Ormožu Hotel v Ormožu do 20. septembra Kapacitete obstoječega hotela v Ormožu so nezadostne, saj se potrebe po novih posteljah čutijo vsako leto vse bolj. Zato sp se odločili zgraditi prizidek s 60. posteljami. Prizidek se navezuje na tri objekte: na obstojčei hotel, na kegljišče in na sodišče, prav zaradi tega pa je gradnja še bolj zahtevna. Prizidek hotelu so delavci tozda GE Maribor začeli graditi pred letom dni, dograjen pa bo 20. septembra letos. Gradnja poteka v dveh fazah. V prvi fazi je bil zgrajen spalni trakt v katerem je 60. ležišč, recepcija in prostori, v katerih bo frizer, foto atelje ipd. Druga faza predstavlja gostinski del, to je nova restavracija za 250 ljudi, pivnica, premestitev kuhinje iz starega hotela v novi, gradnjanovih skladiščnih prostorov, petih prostorov za pse, saj bo v lovski sezoni hotel poln lovcev v glavnem iz Italije. Zgrajena je tudi nova plinska postaja, nova kotlarna, opravljeno pa je tudi še nešteto manjših dodatnih del. Na samem začetku del so na gradbišču več kot mesec dni delali tudi arheologi, saj so pri izkopih naleteli na ostanke starega naselja. Pri organizaciji gradbišča pa je veliko težavo predstavljala tudi prostorska omejenost, ker se hotel pravzaprav vrine med obstoječe objekte, prav zato na gradbišču ni bilo nobene deponije. Deponijo so imeli dva kilometra oddaljeno od gradbišča. Tudi rok za dograditev objekta je bil precej kratek, tako da je zahteval precejšnjo angažiranost vseh, ki so delali na gradbišču. c. PAVLIN Krka v Ljutomeru Po projektih inž. Borisa Špesa je bila v strešni konstrukciji med kri-smo v Ljutomeru zgradili proizvodni tino in spuščenim stropom zahteva in energetski objekt za tovarno po tehnični etaži za klima naprave. Krka. Proizvodni objekt je mon- tažna konstrukcija. Energetski ob- Tudi fasada je montažno sestav-jekt je prav tako montažen vendar ljena iz betonskih elementov, kom-sestavljen iz Virendel nosilcev, ker biniranih z alu-sendvičem. Novi prostori Krke v Ljutomeru Hala za TGO Gorenje v Ptuju Od sredine marca gradita naša dva tozda GE Gradnje in GE Maribor halo ža Tovarno gospodinjske opreme Gorenje, v kateri bodo naslednje leto sestavljali črno-bele televizorje. Tampon za izvedbo pasovnih temeljev je že bil pripravljen, ker je ta dela investitor direktno oddal ptujskem komunalnem podjetju. Delo je podeljeno tako, da mariborski tozd gradi halo, ptujski pa aneks, v katerem bodo pisarne. Hala je dolga 61,10 metrov, široka 50,70 metrov in visoka 8,5 metrov. Na betonske temelje hale se navezuje železna konstrukcija, ki bo zastekljena. Aneks je dolg 73 metrov in širok 35 metrov. Na gradbišču dela 25 delavcev Gradenj in 15 delavcev iz Maribora-Dela bodo zaključena do 29. novembra, ko bosta hala in tudi aneks predana investitorju. C. PAVLIN I H *IW SRBI pn mMmm fiiErai Halo gradi TOZD GE Maribor ' J —rmsfZ- šd Aneks, v katerem bo pisarniški del, pa gradijo delavci TOZD GE Gradnja ***•*. ' Hala za montažo televizorjev bo končana 29. novembra letos . ovrečenega blaga za koloraale Skladišče ovrečenega blaga za Koloniale 23 skladišče ovrečenega Na tem objektu je bila prvič upo- Icv m 1,0 dvoetažen s skupno 600 rabljena tudi tipska konstrukcija lic^ ^^šlHe. Klena etaža je lita na GH-7, ki je prirejena za kritino iz delan«?Sta me(*tem, ko je pritličje iz- alu-pločevine. oz. trimo kritina, nje z montažnim načinom grad- -J kvaUtL*#8*6' slroiev zadovoljni, če stroj dobro dela, je dobro vzdrževan i ^en'i$evi6*"°lpaV^CI1" ^vlroin'k' Štefan Borak, Stanislav Kalšek, Muharei f - _____m________I - jr/b. _______________flaH ■ Ing Mjro p . :: % ker odhaia^™!^?6 * elc'P0> ki je snemala film o Gradisu. Malo je zaskrbljei “Film bo verietn Do,8a leta je delal v Rušah, od koder je tudi posnetel stemanje ° USPe*’ k°j pa mi v Iraku?« Se sprašuje medtem ko opazuj Tovarna stavbnega pohištva — LESNA Slovenj Gradec V spodnji Vižingi pri Radljah ljene iz armiranobetonskih horizon-gradimo za Lesno Slovenj Gradec talnih plošč. Fasada pa je sestavljena nove proizvodne prostore v skupni iz armirano betonskih horizontalnih izmeri 5000 kv.m. »sendvič« plošč. Konstrukcija je tipska gradisova Izvajalec gradbenih del je raven-montažna hala G H-4 v mnogokrat- s ki TOZD medtem ko sanlo mon-niku gradbene mreže 15 x 12 m. tažo izvajajo delavci TOZD GE Predelane stene stene so sestav- Maribor. Tovarna stavbenega pohištva Lesna — Slovenj Gradec Kotlarna Maribor — jug Dela na kotlarni Maribor-jug gredo h koncu. Še nekaj časa in iz visokega dimnika se bo pokadilo (upajmo, da ne preveč) ter označilo pričetek obratovanja kotlarne. 15. septembra so se odprla šolska vrata nove osnovne šole Borcev za severno mejo. Šola je bila zgrajena v zelo kratkem času, kar gre zasluga delavcem, ki so se zavedali važnosti objekta. Za eno prihodnjih številk GV bomo zbrali vtise o šoli med otroci in vodstvom šole t : “N Pohorje vabi Veliko je že bilo napisanega o naših počitniških letoviščih na morju, Poreču, Ankaranu in letos Biogradu na moru. Le poredkoma pa se sliši o počitniškem domu na Pohorju. Pa sem se podal iz Maribora po lepi asfaltni cesti (lahko tudi z gondolo ali peš) do našega doma, ki leži na nadmorski višini 1000m. Skrit v gozdičku, samo streljaj od vlečnice Belevue (berli kar Belvi) vabi turiste, predvsem pa naše delavce, da preživijo tukaj v tišini svoj prosti čas. Prišel sem ravno v času kosila in pričakoval sem, da bom zagledal polno jedilnico naših znanih Gradisovih obrazov, ki bi naj tukaj preživljali dopust, v miru in tišini pohorskih gozdov. Pa sem se uštel. Kljub izredno nizkemu penzionu za naše delavce (150 dinarjev) so bili tre- Zakonca Marija in Jože Ojsteršek iz Laškega: »Še se bova vrnila na Pohorje.« * 1 1‘ 1 I tv v - - . - * . ' ' ’ '' 1 '< M nutno samo štirje gostje. No res je, da je »sezona« dopustov za nami in da je bilo čez leto več gostov, toda nikakor se ne morem otresti vprašanja, zakaj vsi rinemo samo na morje? Že ko na pragu srečaš vedno nasmejanega in prijaznega upravnika, ki ga vsi kličejo kar Franjo ali Franček, spoznaš, da si prišel pravzaprav h Gradisu. Že na zunaj, posebno pa skrbno vzdrževana notranjost doma ti pove, da tukaj vladata red in smisel za čistočo. Nobenega razkošja, pa vendar iz vsakega kotička veje tista prava domačnost, ki jo pogrešamo marsikje. Takoj pa ti upravnik pojasni, da so za to zaslužni prav vsi, ki delajo tu na Pohorju. Od Marije Vnuk, ki sem jo zatekel ravno, ko je pripravljala gibanico, do Milice Fajfer, ki je ta dan stregla gostom, do Štefanije Leber ter Ivanke Pungerčak. V domu je 8 sob s skupno skoraj dvajsetimi ležišči. Sobe so lepo urejene, dom pa ima tudi centralno ogrevanje. V tem času obiskujejo dom predvsem starejši ljudje, pozimi pa vsi, ki jim je pri srcu prijetna smuka. Tako sem za trenutek zmotil starejši par in jih poprosil za kratek pogovor. Prijazna zakonca sta mi povedala, da sta doma iz Laškega ih da sta tukaj že teden dni. Pa ne prvič. Že četrto leto ju pot vodi v naš dom. Jože in Marija Ojsteršek izkoristita dneve za sprehode na svežem zraku. Pravita, da jima ta mir, ki vlada tukaj, še kako dobro dene. On kljub svojim letom (šteje jih že skoraj 75) vsak dan hodi po gobe, čeprav jih letos ni veliko. Pravi pa, da se razgiba, to je pa tudi nekaj. Pred leti je delal pri Gradisu v celjski gradbeni enoti in ne more razumeti, zakaj tukaj ni več Gradisovcev. »Ko pa je tako lepo,« pravi. »Mogoče je premalo reklame,« doda žena, ki mi še pove, da je tudi njihov sin zaposlen v celjskem Gradisu. V času zimskih šolskih počitnic je sicer vse polno, toda čez leto bi lahko več koristili ta naš dom za oddih in rekreacijo. . Zadovoljni so gostje, zadovoljno je osebje doma. Kaj bi hoteli še več? Pridite in sami se boste prepričali. Dobra hrana, zmerne cene, prijazno osebje, pa mir, ki vlada tukaj; to je tisto, kar pritegne vsako leto večje število stalnih gostov, ki se radi vračajo v ta dom. Zakaj se ne bi še vi podali v teh jesenskih dneh na Pohorje? Pohorje, ki s svojimi mogočnimi gozdovi daje zavetje vsem, ki ljubijo mir in svež zrak. Pridite v Gradisovo kočo in priznali boste, da je v$e res, kar sem napisal. FRANJO ŠTROMAJER Pri zdravniku »No kaj vam je?« jj » V spanju govorim, tovariš nik.« . w vtd1 »Je to tako strašno, moti ženo?« . si$ »To ne, ampak cela pisar smeji!« V restavraciji J »Natakar!« kaj plava v juhi?« »Nič, tovariš.« J11’ » No vidite, jaz sem pa naro z rezanci!« sodišču inik na koncu razpr^J^ miK na Koncu n0w , ki je bil že večkrat ko** pam, da se danes zoM* aj odhajate na dru8°.rne p° , tovariš sodnik?« 0 Pismo radnika »Rakete« iz Iraka zaboraviti nas radnike „UUR-a »Raketa«, ki se nalazimo a pnvremenom radu u inostranstvu u Iraku. Mi vas molimo da u listu bude uvek Jed"a stalna rubrika »Naši radnici u raku«, a mi cemo se truditi da vam oiagovremeno uvek pošaljemo °P>s za članak koji čete objaviti u svakom listu. Po prvi put posle sprovodjenja dfuge faze ZUR-a u SOUR »Rake-, a« je zaživelo istinski osnovno na-„ .o udruženih sredstava i rada, ,raime’ Radna organizacija »Tara-trans« ,z Bajine Bašte, i Radna or-ganizacija »Eratrana« iz Titovog „ ‘ca udružile su sredstva i rad i or-gamzovale radnu jedinicu u Iraku. n vC ,samo to, ovo osnovno načelo ■ Sln'1 smo se Radnom organizaciji"1 »Gradis« iz Ljubljane i njiho-»n"1 i ‘Hžinjering organizacijom Rudis« iz Trbovlja i na taj način se • e Povezali sa radnim organizaci-? ?a SR Slovenije, na zajedničkom A atku izgradnje drugog mosta u A v31"' 7~ Irak- d„,.a ovom našem zajedničkom za-■ 11 nastojim da i ovde predsta- vo Jugoslaviju pa čemo odmah C. UP111 formiranju aktiva sindi-„ a Radne organizacije »Gradis« i munistV organizaciji Saveza ko- nešto o životu radnika u amari ovo su prvi utisci ali i pionirski, ud kažemo pionirski mislimo na e las — za radnika. Svesni smo ral 'tj koji nam je dao naš gene-dlni direktor dipl. ing. Miljko Kara- Kultura - ist^0 ,ma*° pogledamo nazad u šknir,^U.'n se Podsetimo na znanje iz da c’ z'vota i rada i torne još do-amo da kultura ni je samo lepo po-dasanje i oblačenje, osetit čemo i vi-Rom j - ^ kultur^ nastala sa čove- stv^k° "zmemo podatke kulturnog Rimr astVa Pračoveka u pečinama, svetal!US’ PrJ?J: <*ru»h naroda danT SU prisutn' — »živi« i dan tun, !’„Zato možemo reči da je kul-rod i |xVarn,° drug0 srce svakog na-jaja ^eka>- Ro'1 ura se je je razvi-jed ' 'nla kroz godine in stoleča žarna i tak covekom O ostalim grana-širok' k°.je danas kuJtura veliko - ka P dručje i još uvek deo čove- kojKS« oni čič, i omogučio da nosimo ime »Rakete« i da je afirmišemo u jačanju medjurepubličke saradnje sa drugo-vima iz Slovenije, medjudržavne saradnje Jugoslavija — Irak i da otvo-rimo proces jačenja udruženog rada i sredstava. Smatramo a ovim otva-ramo vrata svim radnim organizacijama udruženim u SOUR »Raketa« na ovom tržištu sa ciljem da omogu-čimo sticanje deviznih sredstava za potrebe radnih organizacija udruže-nih u SOUR »Raketa« Titovo Užice. Mi se nadamo da čemo ovaj za-datak izvršili. Naš put od Minhena do Ljubljane, Gorice, Kopra, Tartusa u Siriji, Rutba-graničnog prelaza Sirija-Irak do gradilišta u Amari nimalo nije bio lak i bio je izložen krajnjim napo-rima svih nas radnika koji se nalazimo ovde. Kada nam je bilo najteže jedino nas je hrabrila impozantna kolona od 16 snažnih »Manovih« vozila sa prikolicama »Gorice« na čijim vratima piše velikim slovima »Raketa«.-Jugoslavija. Ove dve reči nas hrabre da zajednički savlada-vamo sve teškoče koje nije lako ni opisati. PRVI RADNI DAN Posle napornog puta velika »Ra-ketina« kolona stiže kasno u noč na gradilišta u Amari na kome nas do-čekuje dipl. ing. gradjevinstva Ravnikar Jernej sa svojim saradnicima i pozdravlja nas: »Dobro nam došli, sada smo zajedno jači«. Odmah smo primljeni u njihov restoran društvene ishrane u kome se fomirao red ispred česme sa hladnom vodom. Posle prodjenih 1.600 ki lome tara večim delom kroz pustinju ni kome vode nije bilo dosta. Posle upučene dobrodošlice i na brzinu spremljene nočne večere sledilo je izvinjenje, smeštaj nije obe-zbedjen zbog nastalih problema oko uvoza kontejner kučica. I opet je došao do izražaja poznati šoferski humor. Neko je iž sredine povikao »Živeo hotel MAN«, odnosno, kamion u kome čemo spavati. Posle kratkog odmora odmah smo došli u kadrovsku službu u kojoj smo dali lične podatke a koji su tako pedantno obradjeni da smo poželeli da se tako radi i kod nas u svim radnim organizacijama. Posle jedan sat dobili smo nove lične karte na arap-skom jeziku. Velika »Raketina« kolona zatim kreče na svoj prvi rad ni zadatak do nalazišta šljunka putom koji večim delom prolazi kroz pustinj ski predeo i u kome surovi veter nosi pesek koji se zavlači u svaku poru kože, usta in nos. Taj surovi veter pračen je visokom temperaturam koje je negde oko 60 stupnjeva Celzija voda iz svih 16 termosa koje smo kupili za svako vozilo je brzo nestala. Kada smo napunili vozila šljunkom i kada se kolona vračala doživljavamo nešto najteže, čemu se nismo nadali. Prvom vozilu u koloni otkačila se prikolica i ostala na drumu. Za ovo se zahvaljujemo našem »dobrom« kooperantu i ispo-ručiocu vozila »Gorica« iz Gorice. Sa prvog radnog zadatka kolona se vrača u 22,00 časova. Hladna večera nas čeka u kuhinji. Zamenik direk- tora Ravnikar do lazi i saopštava: Nešto smo od smeš taja upseli da obezbedimo. U privatnoj k uči namestili smo 20 ležaja ali je nismo još u potpunosti uredili jer erkondišni ne rade, hladnjak za vodu nismo ugradili a i kupatilo nismo osposobili ali če se nekako u tim sobama moči prespavati«. Posle opisanog napora radnici su jedva dočekali smeštaj i odmah otišli u njega, ali ih je tamo čekalo novo iznenadjenje jer u stanu koji su dobili duže vremena niko nije stanovao pa su zidovi prosto pr-žili. Odmah zatim kolona pešaka pu-tujuči 2 sata do svog hotela »MAN« dolazi u 24,00 časa i nastavlja spa-vanje. Tako se završava prvi radni dan. PRVI ZBOR RADNIH LJUDI U IRAKU Posle nočašnjih dogadjaja atmosfera je vrlo mučna. Niko nije spavao prikupljajuči čelu noč informacije o torne kako žive i rade vozači» Gradisa« koji se nalaze u Amari. Po prvoj točki dnevnog reda generalni direktor dao je predlog da se naši radnici nagradjuju onako kako »Gradis« nagradjuje svoje radnike koji se bave transportom i održava-njem transportnih sredstava što je jednoglasno prihvačeno. Nadamo se da če radnički saveti radnih organizacija »Eratrans« i »Taratrans« ima ti u vidu probleme sa kojima se sukobljavamo na radu i da če poštovati prvu odluku Zbora radne jedinice Teretnog saobračaja iz Iraka. RAŠO JOVANOVIČ drugo srce svakog naroda generacija, pisarna, sli kari ma, kipa-rima, pesnicima, političarima i mnogim drugima, imaju danas naši narodi ne samo jezik — nego sve kulturno i drugo bogatstvo, koje moramo čuvati, graditi i stvarati drugo za buduče generacije naših naroda. I za vreme teških dana NOB naši narodi nisu zaboravljali na kulturni život i rad — i zbog toga smo bili još jači. Danas, tridesetpet godina u slo-bodi, imamo široko zasnovan kulturni život i rad i perspektive za bu-duči rod na kulturnem području. Možemo biti zadovoljni sa postignu-tim rezultatima s tim da usavrša-vamo i radimo u buduče još bolje. Ako se dotaknemo života i rada na kulturnem području u našo j rad-noj organizaciji GRADIS, ne možemo nikako biti zadovoljni. Mada smo medu največima radnim organizdjama u zemlji, nismo toliko zagriženi za rad na kultumom području, a ipak žanjemo dobre rezultate na drugim područjima. Mislim, da bi ti rezultati bili još bolji, kada bi i kultura bila medu prvim planovima i zadarima. Poznata su nam manje radne organ, koje imaju to područje dosta dobro razvijeno i organizovano. 1979. godine na prvom kultumom susretu gradevin-skih radnika Slovenije smo iz GRADISA bili samo dva predstavnika, u ovoj godini na 2. susretu če nas biti nešto više, ali to još ni izdale ka nije zadovoljavajuče u odnosu koliko nas ima u našo j radnoj organizaciji. Ne bi sada tražili one koji su više ili manje krivi, nego bih upozorio i zamolio sve Gradisov ce, da se malo pozanimaju i pokažu rezultate i na tom području. Nije dovoljno samo da preko sindikata ili SSO nabavimo ulaznice za pozorište i druge manifestacije, moramo sami nešto pokazati, sami se uključiti i pridoneti kultumom radu i životu naših radnika i ostalih oko nas. Pošto je u ovoj godini aktivno počela s radom komisija za kulturu i obrazovanje pri konferenciji sindikata sa predsednicom Ivankom Golob, smatram, da čemo imati podiš ku od svih organizdja iz svih TOZD-ova, za uzvrat čemo svojim radom doprineti boljem kultumom životu naših radnika, na radnim mest ima i u domovi ma gde žive, da svoje slobodno vreme provedu iz kulturne manifestacije i rad, a ne po lokalima i nočnim barovima. Smatramo, da če tada i naša predsednica Ivanka Golob na občinskim i republiškim-sastancima imati nešto više reči o nama Gradisovtima, a ne kao do sada. Program komisije imamo, predstoji uskoro sastanak svih referenta za kulturu gdje čemo ga dopuniti, a zatim početi stvarno sa ispunjavanjem postavljenih zada-taka. Pozivam sve radnike, koji se bave ili se žele uključiti u rad na kultumom području, neka što pre nadu svoje mesto u svojim komisijama za kulturu, Siguran sam da nas ima pisaca, pesnika koji bi mogli obogatiti naše novine Gradisov vestnik. Da našima talentovanih pevača za tri hora, a ne za jedan. Da nas je slikara, lppara, fotografa za nekoliko izložbi, a ne za jednu. Ne zaboravimo da je i naš rad danas isto toliko važan kao i naših prošlih generacija. MILENKO NIKIČ Jubilanti na KO Ljubljana STARI GRADISOVCI Septembra so trije delavci Kovinskih obratov Ljubljana slavili svoje jubileje. Jote Karun in Franc Pevec sta srečala Abrahama, Edo D role pa je slavil šestdeseti rojstni dan. Obiskali smo slavljence in sepogovorili z njimi. EDO DROLE se je rodil 30. septembra 1920 leta v majhni vasici Znojile v občini Tolmin, kjer je tudi dokončal osnov no šolo. Takoj na začetku vojne je bil mobiliziran v Italijansko vojsko in poslan na Afriško fronto. Po kapitulaciji halije je prešel v zavezniško vojsko, v letalske enote kotmehanik. Koso sena toplem afriškem soncu pričeli porajati začetki jugoslovanskega letalstva, je tudi Edo bil med prvimi pripadniki tehničnega osebja letalskih enot. Kot član Prekomorskih brigad je prišel leta 1944 nazaj v domovino in do 1946 leta delal kot mehanik pri vojaškem letalstvu. Že istega leta, takoj po demobilizaciji je Drole Edo postal član Gradisa, saj se je zaposlil v takratnih Centralnih obratih v Škofji Loki, leta 1948p a se je preme- stil v novoustanovljene Centralne obrate na Šmartinski 32, kjer je ostal vse do danes. Ves ta čas je bil Edo Drole zvest Gradisu in nikoli ni niti pomislil, da bi zamenjal službo, saj tam, kjer se človek dobro počuti, ostane za vedno, ne glede na obdobja kriz. Sam pravi, da bo delal še do konca letošnjega leta, potem pa bo odšel v zaslužen pokoj. FR A N C PE V EC se je rodi 17. septembra 1930 leta v vasi Bučka na Dolenjskem. Med vojno je bila cela družina izseljena v Nemčijo, kjer so ostali do konca vojne. Po vojni so prišli nazaj v domači kraj. Leta 1946 pa se je Franc zaposlil pri Gradisu. Kot delavec je delal leto dni na gradbišču v Logu za cesto Ljubljana— Vrhnika. Leta 1947 se je šel učiti za ključavničarja. Po končani šoli 1950. leta pa je moral takoj odslužiti vojaški rok. 1953 leta je iz vojske prišel takoj v Centralne obrate v Ljubljano. Vsa leta je delal v Kovinskih obratih kot VK ključavničar in kot sam pravi, » Vsi, ki smo toliko časa pri Gradisu, lahko povemo, da smo z Ob jubileju ing. Štefana Mesariča Za jubilanta Štefana Mesariča je prišel čas,, ko se življenjska tehtnica krepko obrne v drugo polovico stoletja, čeprav po zunanjem videzu tega še ne bi mogli trditi. Rodil se je 13. 9. 1920 v Murski Soboti. Študiral je v Ljubljani. Po diplomi na gradbeni fakulteti se je leta 1946 zaposlil v Gradisu, toda že leta 1947 je bil imenovan za direktorja Konstruktorja v Mariboru, dve leti kasneje pa je prevzel mesto direktorja SGP Lendava. Spomladi 1951 se je Štefan Mesarič vrnil v Gradis na gradbišče Litostroj, na Jesenice, v konstrukcijski biro centrale ter končno pristal na gradbišču Ljubljane. Leta 1955 ga je delavski svet imenoval za šefa in pozneje za direktorja TOZD Ljubljana. Vseskozi je neutrudno delal na vseh področjih, zato ni ostal ne-zapažen. Skozi zavzetost za izgradnjo novega samoupravnega sistema, je postal eden izmed vidnih borcev za delavsko samoupravljanje. Kritičen je do sebe, do raznih nepravilnosti, vendar v cilju utrditve samoupravnih pravic delavcev. Spodbude in rezultati so bili zlasti vidni ob prenosu »oblasti« iz takratne centrale na TOZD. Aktivno dela tudi danes, v organih samoupravljanja, v druž-, benopolitičnih organizacijah, na terenu. Med drugim je delegat Izvršnega odbora splošnega združenja gradbeništva v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. ■ Veliko pozornost posveča vzgoji mlajših kadrov, kar je dodatna točka njegovemu razgibanemu življenju. Ob njegovem jubileju mu iskreno čestitamo z željo, da bi še vrsto let tako uspešno deloval med nami. LOJZE CEPUŠ Edo Drole Franc Pevc Gradisom rastli in da je Gradis naš drugi dom.« JOŽE KARUN se je rodil 20. 9. 1930 leta v Ljubljani. Med vojno se je začel učiti v Železničarski kovinsko industrijski šoli in nadaljeval po vojni v Mariboru, kamor se je ta šola preselila. Po končani šoli je delal pri Ž eleznici, potem pa je odšel na odslužitev vojaškega roka v Šolo rezervnih podoficirjev JLA v Pulo. Po devetmesečnem šolanju je bil premeščen na Brione v obalno protiletalsko arti-Ijerijo. Rad se spominja tistih časov, saj so takrat začeli urejati Brione, na ka ter e je potem vseb olj pogosto začel prihajati tudi tovariš Tito. Od vojakov je 1953 leta Jože prišel v Centralne obrate v Ljubljano kot ključavničar. Tako je Jože Karun že 27 let zvest Gradisu. Jubilantom in dolgoletnim gradi-sovcem čestita tudi uredništvo Gradisovega vestnika. C. PA VLIN Jože Karun Prešernova družba Iz svojega programa za leto 198 Prešernova družba priporoča predv-sem zbirko romanov iz svetovne književnosti pod naslovom: Ljudska knjiga. V zbirki, ki je do 5-krat cenejša0 podobnih zbirk, ki jih izdajajo komercialne založbe je 6 knjig s pre 1600 stranmi zanimivega branja. Knjige formata 17 x 11,5 cm, sv vezane v celo platno, imajo veC barvni ščitni ovitek, tiskane pa so n brezlesnem papirju. Naročila pošljite na našlo'*’’ Prešernova družb Boreetova i' 61000 Ljubija"3 6. seja K°t priprava na prvo sejo Konfe-r^nce OOZS GIP Gradis se je se-X:l!°z predsedstvo konference UVZS GIP Gradis na svoji redni 6. seJi. Predsedstvo je podalo oceno eljavljenosti sistema delitve po elu s konkretno obravnavo osnut- °v Družbenega dogovara o skup-11 osnovah za oblikovanje in deli-ev sredstev za osebne dohodke in s upno porabo ter Družbenega dogovora o skupnih osnovah za povra-'l 0 str°škov, ki so jih imeli delavci nai0gPrav*ianju določenih del in VELIK DELEŽ DAJEMO NA AKUMULACIJO Uvodna pojasnila gradivu, ki je y!° Poslano za sejo je podal tovariš st'l* h* ^°*cto ter vse prisotne obve-n 1 ’ c*a so se s problemi nagrajevati- Pr.^e*' poglobljeno ukvarjati ' v jeseniškem tozdu, tovariš Ivan Polak je v svoji raz-a,v'. ugotovil, da smo v Gradisu v j . nj'h letih dajali relativno velik cz na akumulacijo, ki v strukturi oonodka predstavlja 55%, kar je slovenskega povprečja, ki asa "15 %. Tako visoka akumula- predsedstva konference OOZS GIP Gradis cija pa pomeni nižje osebne dohodke. Emil Korenjak se je dotaknil pristopa, ki ga imajo v celjskem in jeseniškem tozdu na področju nagrajevanja preko sistema internega obračuna. Rekel je, da je uporaba takšnega sistema dobrodošla in koristna le tedaj, kadar tozdi dosegajo uspešne rezultate, v nasprotnem primeru pa ne. Zato je vprašljivo posplošenje uvedbe celjskega modela v vseh tozdih ne glede na njihovo boljšo ali slabšo uspešnost. NE ZVIŠEVATI OSNOVO, TEMVEČ GIBLJIVI DEL OSEBNIH DOHODKOV Dalje je pojasnil oblike nagrajevanja, ki jih imajo v Gradnjah Ptuj, to so: doseganje norm, ocenjevanje in organiziranje proizvodnje in dodal, da zaradi slabše uspešnosti v letošnjem letu izplačujejo samo prvo obliko — doseganje norm, druge dve pa ne. Predsednik konference Mirko Zemljič je iz omenjenih diskusij ter diskusij Franca Cegnarja, Janeza Ra ušla, Jožeta Lorenčiča in Antona Sikoška povzel eno pomembnih slabosti, ki jo lahko zasledimo v Gradisu, ta pa je, da želimo postaviti točko čim višje, da bi bila tudi osnovna OD čim višja, i Glede na maso za osebne dohodke pa v tem primeru zmanjka sredstev za gibljiv delež OD, ki ga uporabljamo za nagrajevanje po delovnem učinku. BOLJŠE VREDNOTENJE FIZIČNEGA DELA Seje Predsedstva se je udeležil tudi sekretar Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije tovariš Štefan Praznik, ki je pozdravil napore Gradisa na področju nagrajevanja ter dodal, da se je potrebno še naprej zavzemati, da bi se delovni učinek pri čim več delih in nalogah ugotavljal preko normativov ob upoštevanju ugotovljenih rezultatov. V nadaljevanju je podprl usmeritev Gradisa k boljšem vrednotenju fizičnega dela za kar smo se odločili na referendumih junija letos. Tovariš Praznik je v svoji diskusiji poudaril tudi, da se je treba boriti proti tendencam k zvišanju fiksne osnove OD ter da bi OD resnično dobili motivacijski značaj, je potrebno prav nasprotno, povečevati je treba delež gibljivega dela. TERENSKI DODATEK — KOMU? Predsedstvo je razpravljalo tudi o Družbenem dogovoru o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Pripombe so v glavnem bile na 17. in 18. člen dogovora, ki zajema področje terenskega dodatka, saj obstaja dilema, kdaj se šteje, da pripada delavcu povračilo stroškov za delo na terenu, oziroma terenski dodatek, ali naj bo to kraj stalnega bivališča, ali samo kraj začasnega bivališča, ali pa tako kot je navedeno v 17. členu družbenega dogovora, to je ob upoštevanju obeh. Zato bi bilo potrebno jasno določilo, kaj razumemo z začasnim bivališčem, kajti glede na dosedanjo prakso bi na tej osnovi delavcu ne pripadel terenski dodatek, saj se mora ob vsaki novi nastanitvi prijaviti v kraju začasnega bivališča. Na koncu svoje seje je predsedstvo sprejelo sklep, da bo dokončna stališča o teh žgočih problemih izoblikovala Konferenca OOZS na svoji 1. seji. C. PAVLIN Dopust na Češkem — petek ra . 8- uri nismo šli iz Maribt tofnUJ ne bi bil' Slovenci, če bi bi nplr ,na tradicijo pa že moram 1 dati, ali ne!? Vsaka slaba stra da i->Patud' sv°j° dobro, tako nam feiu ^Tda čas> da smo se v b |j« Prcko ceste res dobro »priprav res odrinlljO POt °k0li 9’ih Sm°f Preh^flrr ^raz— Dunaj — mej kali o N'llkulov’ kjer so nas že č: Na g0?.t"e*ji in »podprli« z vodk na »rw kfez yečjih zapletov, tak' spet strani« večerja, potem f mesti, Pre„V" Pred večer smo že i Malenovice. malo ime!titev- Ponovna večerj okus nodo? • Pn •anku >>P°Pravil P° dolgi poti, pa »v krpe«. — sobota jeni« ?HP^)1 OGP' KO Ljubljana '8r>šču n knvnica- Igrali bodo na Jaršah : Sn.ovpe šole Jože Moškrič v v$ak tor £,c®rv popoldanskem času dalje. k ah četrtek od 15.30 ure bimskihan8radnjo celotnega sistema ^lotneo. ® .moramo kot nadgradnjo • nanio v c, sis*ema trimskih lig mo-čiti Poleg K1?j!danskem delu vklju-osiale in nv ,-nske8a bazena tudi >ja, tak^n! medre8'iska tekmo-*avd Gradis^ ^0do vkUučeni vsi de- j°> da bodn n!j..zakUučimo z misli- t,Vne deiavn° -ke *’P°rtno rekrea-Javnost. zaživele tudi med venijalesa, ing. Krainerja ter tehnika Zrimška in Bulovca. Tudi desetar Radomir Djakovič pozdravlja vse, še posebno delavce TOZD GE Celje, ing. Gjerkeša ter tehnika Ojsterška in delovodjo Luknerja. Mnogo uspehov pri delu vam želi vas bivši učenec, sedaj vojak Stjepan Fulir. Tudi tu sem se hitro vživel in upam, da bo vojaški rok hitro minil, da se ponovno vrnem v Ljubljano h Gradisu. Do takrat pa lepo pozdravljeni. Vojak: STJEPAN FULIR V. P. 382 VI Šabac Nadležna fotografija Varno? Ne! Ampak malomarno! Sto salonitnih plošč na navadni (že zlomljeni) leseni paleti grozi, da bodo vsak trenutek zgrmele z višine kakšnih petnajst metrov. Zakaj taka malomarnost tistih, ki so dolžni skrbeti za varnost delavcev? Namesto, da bi zamenjali zlomljeno paleto, so lepo podložili kos OKROGLEGA (ha-ha) cevnega odra in zanje je stvar urejena. Kaj nas mora res šele sirena rešilnega avtomobila spraviti k razmišljanju? PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO. Zato ZVONIMO — OPOZARJAMO že prej. Franjo Štromajer ZDRAVO TOVARIŠI! Sem na odsluženju vojaškega roka v Kragujevcu. Prav lepo pozdravljam vse delavce, še posebno iz TOZD Ljubljana-okolica, Fahira Halilčeviča, Jusufa Omeraševiča, Nezira Bistrica, Muju in Rasima Djiboviča ter delovodje. Istočasno vam želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Vojak: AHMET HAL1LČEV1Č V. P. 7790, Kragujevac Gradis l?iri-VESTNIK izdaia organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja GIP Ludvik Sn v?08' lzhaia mesečno v 10.000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Milenko Nikič, urednik Lni ®r’ FranJ° Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni in odgovorni Ur6dništu» ^.Cepu^- Tehnični urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov va- GIP Gradis Ljubljana Šmartinska 134a, 61000 Ljubljana. Nagradna križanka v današnji številki Med tistimi, ki boste poslali pravilno izpolnjeno križanko do 15. oktobra 1980, bomo izžrebali tudi nagrajence, ki bodo prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo GIP Gradis Ljubljana, Šmartinska 134 a. Vodoravno: slamar, ramena, apatik, morala, ekonomist, epolete, Ontario, sake, acer, Jenko, triko, MF, Onatas, Rastko, postile, AP, repriza, cista, Demir, Iran, AZ, RV, atek, VN, Apis, Zalog, Cene, spored, Ilin, tip, pir, jedi, okoličan, AA, ak, Natal, Korvin, Dl, azot, Varna, č, rima, Aristoteles, emir, tanin, obala, Majevica, armenka, matičar, Rainier. 1. nagrada 300 din: Nežka Britvic, Gosposvetska 31, 62000 Maribor 2. nagrada 200 din: Ani Jerneje, TOZD SPO, Ljubljana 3. nagrada 100 din: Jelka Fartek, DSSS Ljubljana Čestitamo! Nagradna križanka SESTAVU EMo op ozvtzpg KEKA IM SoVILT- SAHIST, HAD2AR SoftlCA CELICA NlKoiA TESLA BUŠKE KMEtKE STRANKE AUSAM6U •1EATUS' ŠTAB*. MARIO Vzhodu HRA6RI. hotni LJUDJE FILOZOF rpmm— Boesm RAK Koralni BURKI Števni* KlRURko ORODJE ■AtnjhJftLjL, jS^,. s . ; LAHEK TIHO- MORSKI COLU OVČJI ffiS« SAHEC Švicarski toft/BAIK ZELEZUtSKI .uslužbenec MAJHEN KONJ SloV. ŽENSKA REVIJA VRSJ A solate testa hent AFKJSKI A««f.W£J| naslov NA PRIMOR- SKEM (JOVorni Konflikt RADOM FRANC. a&r MAVRICI! kolovrat NEopIH KOVINA OTO MAMA SCElRo začrtana MERSKA ENOTA PRE^VAL LA ARIJSKE J DRŽAVE šmi I Polet. zanos ŠUM r« kraji NA v toNqu E«»/J TOH" ITAL 4*AMC KARL aroLMiK NASVET/ PtttlVAM Ati Kliti ffiANSK* DELO STARO -R/NS£o O&ACILO SLoV- MCgA/tul JUNAŠKE VSfE/Nf TEN/SEČ KoSCO£' MESTO v ASTUtlJI CINCA E OKI C UT BL. MESTO OČE/JoNA V Z PA MzreZž Ievaici BKRLtZ LATINSKI VEZNIK Tona 40R0 Vjf v t0Lf«(/> OTtL/N 0 PADE K.. ieAsopis, lOBZcKNK KALC jNUASNo. fVBKoV. NttOZfcM MESTO csllr) WAOX.) OTOK v MARIANI« uradu/ *ps DINAMA iraFiiui