-   264   -
Pogled na ..mirno goro".
Nad Cernomljem na strani zapadnej se vzdiguje velikanska gora, nazvana „miina" ali gora s. Frančiška. Na verh gore pridši, vidiš pod sabo, k izhodu obernjen, okolico Cernomeljsko, ktera z vinskimi goricami kot krasen mizen peri z zlatim ožovom zarobljena svoje dražesti: mične pake (Anhohe), niska berda in krotke livade na ogled gizdavo stavi. V veči dalji se razgrinja ponosna horvaška dežela po bistri Kopi ločena od krajnske. Pogled nje veličastva očara človeka: na desno z glavo visoko pod nebom moli pri Ogulinu plešasti Klek, mirni stan pridnih čbelic, na levo pa O kič kod 8 a m o bora poldanske sončne žarke prider-žuje kuhajoč Horvatom jačno in sladko kaplico vina. Med njima se razvija poldrugi dan hoda široka ravnina, ktera k iztoku vedno širja biva, dokler se v plavo ne zgubi v Sla vonii in Turčii. V tej nezmerne) daljini se tu in tam samo kak vmol zagledati da na dober kukalnik.   Resnične so pesnikove besede:
—   265   —
Oj ! horvatske krasne gore ! Jeli svet kaj lepšeg' zmore ? Ve ste očdm mojim mile Nekdaj perve se odkrile!
Krenuvši s pogledom bolj proti severa ti se oko odtergati ne da od prijazne štajarske poljane, ki se tja do Maribora preteže. Očem se na ravnost proti severu nastavi hribovito Krajnsko, čigar krona, po-nositi Triglav krati daljni pogled. Na zapadu se Is tri a, ko sonce vzhaja, lepo viditi da.
Na tej gori pravi pripovedka, je bila zlobna (huda) jama. Kadar koli bi se bilo #*) k hudimu vremenu pripravljalo, bi bila megla iz te jame vstajala in se v siv oblak spremenjala, iz kteriga bi se bilo potem bliskalo, gromelo in toča pod bliskom, gromom in treskom vsuvši se bi bila proti izhodu tja do Slavonie poljane in gorice pokončala. Ko se bi ta skončavna uima 7 let zaporedoma ponavljati jela, bi bilo Krajn-cem in Horvatom na misel prišlo, na rečenej gori sozidati cerkev s. Frančišku Ksav. v čast. Veliki oltar bi bili postavili verh obokane jame , iz ktere, Bog bodi z nami! bi bil zmaj (pozoj) zijal, blisk, grom in točo bljuval. Ondi bi bili nastanili duhovna, kteri je pred s. Frančiškom vsaki dan dar s. maše daroval. Na to bi gora mirovati jela in od tod bila mirna imenovana. (Letos se je tega imena jako nevredna izkazala). Benedikt, 14. papež tega imena, bi bil v bratovščino sv. Frančiška dovolil, obdarivši jo z velikimi odpustki. Na to bi se bila bratovščina ta ne le med niskimi ljudmi, temuč tudi med visokimi zaplodila; celo cesarica M ar i a Terezia bi bila veliko zaupanje stavila na s. Frančiška na tej gori, in pisala, da bi jo v to bratovščino zapisali in jej dali na znanje dolžnosti, ki so bratom opravljati, poslavši zagovorno (obljubno) tablico cerkvi. Na tej tablici leži moška oseba na postelji , poleg nje pa sedi gospa starosti srednje. Sem bi vervele iz vsih bližnih far procesie , osebito spomlad, kadar bi se poljske in gorske maše tu overševale. Cer-nomeljska jih opravlja še dan današnji. — Prosveta 18. veka je te praznovanja zaterla, kakor tudi romarjev število grozno umalila. Le enega romarja bi si pisatelj tega močno sem želel — Koseskiga! Ko bi slavni pesnik ?)visoke pesmi" prišel poletin dan, ter šel v nedeljo rano na gero, kadar na sveto jutro po spo-dej ležečej okolici zvoni, od kodar, če veter vleče, skladno soglasje od blizo 50 cerkev na ušesa doni, in kadar priplava žarko sonce na zreniku iz Slavonie in prežene merklo tamo, se kaže v svojem lesku po-zemljsko veličastvo in nezmerno moč Tistega, ki je rekel: ^bodi" in je bilo. Ko bi nam slavni mojster čute, ki bi jih njegovo blago serce o tisti dobi čutilo, v krasni pesmi razodel, gotovo bi bila pesem wvisoke pesmi" vredna!                                                                  Kobe.
*)    Vezni  pripovedni   način je  med  belimi   Krajnci   sploh   v rabi.                                                                            Pis.
i