Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Naročnina lista:
*
Celo let®...................12	K
Pol leta...................  6	K
Četrt leta...................3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 6(3.
Maribor, dne 12. junija 1912.
Letnik IV.
§ 14.
Nenadoma in hipoma je vstal zopet iz- groba in zastrašil na|šo politično javnost zloglasni § i4, V pondeljek popoldne se je to zgodilo, ko je govoril sedanji interimjijstični voditelj naše vlade minister baron Heinol'd v seji načelnikov strank o nalogah, ki jih mora še rešiti državni zbor v1 tekočem zasedanju. Z odurno odkritosrčnostjo je postavil baron Hei-nold zbornico pred dillema, pred aut-aut : ali vstre-žete mojim željam, ali pa pride § 14. Baron Heinold je stavil zbornici sledeči ultimatum:	Zbornica naj
najpozneje dne 47. t. m. prične drugo branje bransb-nih predlog ter Sprejme brambne zakone najpozneje do dne 25. t. m. 'Sicer, da si moral parlament vse politične posledice pripisati na konto lastne krivde! To se pravi, ako se zbornica povelju vlade ne uda, pride zaključenje sezije in § 14,, s katerim si namerava. kabinet ne le preskrbeti proračunski provizorij, temveč tudi — brez ozira nai to, da bi brambne predloge še ne bile sprejete — zvišani rekrutni kontingent. Heinoldovo briskno diktiranje vladnih zahtev parlamentu je irapirallo in presenetilo. !Že gesta, in način, kako je Heinold izrekel stvoje zahteve, je bil nenavaden in nepričakovan. Vtis je bil splošen: Tiszova šola je dubila sprejemljive učence v naši državni polovici'. Tiiszov sistem, ki z brutalno silo potlači (vse ugovore, je pričel ugajati. 'Umevno, da, je ta vtis vplival na poslance in na stranke zelo mučno. Mnogim je, po domače rečenio, kar sapo zaprlo. Sicer je bilo po sprejetju brambne reforme na Ogrskem za vsakogar jasno, da je s tem spremenjen tudi položaj za nas, toda takih hladnih, zahtevajočih besed, takih precizno določenih terminov ni nihče pričakoval’. To je bilo, kar je vplivalo kot mrzel curek. Vsi, ki so se zibali v prijeta! zavesti, da živimo v strogo ustavni državi in so za to pomilovalno gledali na Ogrsko, kjer dela grof Tislza s, poslanci kot s šolarji-paglavci, so bili neusmiljeno pahnjeni iz svojih nebes na realna tla: § 14 je zamahnil s Svojo koščeno roko preko ponosne grške palače ob dunajskem ringu in se jim je porogljivo zarežal v obraz. Vsa mizerija naše takozvane ustavnosti jim je bila1 hipoma očitna. Cel program za tekoče zasedanje državnega zbora je bil že natančno določen, dnevi, ki jih bo treba še prebiti na vročem Dunaju, že na-
PÖDLISTEK. Neumrjocncst duše.
Filozofična refleksija.
Friburg, 28, maja.
Ako napravimo v duhu vsaj nekako splošno komparacijo med sedanjostjo in preteklostjo, vidimo, Öa je svet vsestransko' napredoval in tudi še napreduje. Nai 'drugi strani pa zopet vidimo, da se vedno globlje in globlje pogreza v razne pregrehe in strasti ter rije y materi,jelnem kot krt.
Ko je bilo Člcfveštvo še na nizki stopinji omike, tedaj so bile njegove misli in želje le pri Bogu; Čim bolj pa je napredovalo, tem bolj se tudi kaže 'žalosten pojav odtujenja človeštva, od svojega Stvarnika, od fetvojega Boga.
Dandanašnji „„napređnjajlđ“ hočejo slehern spomin na, Boga zatreti in odpraviti vse, kpfc- le spominja na Boga. Da bi svoj diabolični namen dosegli, jih ne straši nobeno še tako ostudno in nemoralno sredstvo; preganjajo sveto katoliško cerkev in vero, jo blatijo na vse mogoče načine ter zaničujejo z vse- -mi mogočimi sredstvi. PiŠ|ejo knjige in v njih razširjajo krive nauke, da bi tako odvrnili verno, pobožno ljudstvo od prave vere. Ljudstvo pa, ki kaj rado verjame sladkim besedam sovražnikovim, začne dvomiti o verskih riesnicah in posledica tega/" je — da slednjič tudi odpade od vere ali vsaj razni dvomi se vzbujajo o resničnosti katoliškega nauka.
Mnogo je dandanes takih ljudi, (zlasti med izobraženim svetom, ki taje neumrjočnost človeške duše; nekateri formalno ali z besedo, drugi pa, s svojim življenjem, katero je tako slabo in^ polno raznih pregreh', da bi se ga morali sramovati, ' ko bi verovali v neumrjočnost človeške duše.
tanko sešteti. Nihče ni več mislil na rešitev brapib-ne reforme. Ta je bila spravljena že med staro šar ro in samo tu pa tam se je slišala beseda o provizoriju za brambno reformo. Službena ' pragmatika in proračunski provizorij, to sta bili Še glavni točki delovnega programa- Toda človek obrača, Bog obrne. Tokrajt je obrnil grof Tlisza. Z brahijalno silo se mu je posrečilo doseči sprejem brambne reforme. Da odrekajo ogrski opozicijonalci tozadevnemu sklepu zborpice postavno moč, da se pri ominoznem glar so v,an ju tudi ni postopalo ravno neškrupulozno, -kaj zai to!? Avstrijska vlada smatra brambno reformo na Ogrskem za pravilno sprejeto in njej pripaofa. sedaj naloga, da doseže sprejem tudi v avstrijski državni zbornici. V trenutku so pozabljeni visi prejšnji' dogovori s strankami, v hipu se Vzbude v prej cincajoči vladi absolutistične alure. Budgetni provizorij je zapostavljen in na	privo mesto stopi
orambna	reforma.	Vse to	je, kaj*	mo-
ra roditi pomisleke, To ravnanje vlade kaže, da, ona ne smatra naše ustave za nedotakljive, da ji je ta velika pridobitev ljudskih mas samo bolj »ali manj igrača, Ker zahtevajo gotovi oziri — kojih velevaž-nosti mi sicer ne zanikamo — da se to in to sprejme, se mora to zgoditi in Če se pri tem potepta vse ljudske pravice v blato, to je prindip, ki se ga prakticira, a je grozeč nasprotnik vsakega konstitucionar-lizma. Ta princip po svojem bistvu ne pomenja nič drugega, kot prikrit ajbsolutizem.
Se drug moment je, ki spravlja naš notranjepolitičen položaj v še žalostnejšo luč: mi visimo povsem na mažarski vrvici. Ce bi na Ogrskem no bilo grofa Tisze in če bi se temu ogrskfemu junker ju ne bilo posrečilo z brutalnostjo pomandrati opozicije in skleniti bramjbne reforme, bi tudi našiemu parlamentu ne bilo treba okusiti sedanjih težkoč, 'Ker je pa Tisza mož, ki svojega nasprotnika ne boža z rokavicami, ampak kroti z bajonetom, za to mora sedaj napraviti svojo reverenco pred § 14 tudi avstrijski parlament. To je škandali ' in „gramota za našo vlado in za vladno večino, Ce bi bil‘a ta dva faktorja vsaj nekoliko inicijativna in na svojem mestu, bi bili sedaj mi oni, po katerih bi se morali ravnati 0-holi Mažari, tako smo pa sedaj mi mameluki, ki moramo kimati, kakor hočejo Ogri, drugače pa pride povrh vsega na nas še § 14. H rvfajšik o-slo ve n ski klub
Kateri to dogmo negirajo, „53a je človeška duša neumrjoča“, so pred vsem materialisti. To so ljudje, ki verujejo samo v materijo ter negirajo vsako transcendentalno spoznanje. Z 1 različnimi, zelo zavitimi dokazi r— ako smem tako reči — skušajo 0-vreči nauk o neumrjočnosti Človeške duše.
,„S smrtjo je vsega konec1' kričijo; .„onkraj od groba, ni življenja,“ To pa ni logično, Ako je takraj groba,, bode tudi onkraj. ,iTakraj“ in „ionkraj“ sta korelaftiVna pojma, Ce je to, je tudi ono. Kdor bi li drugače trdil, je ali tako zloben, da dela vedoma proti zdravi človeški pameti, 'ali pa je prismojen; torej spada drugam in ne med pametne ljudi. Kdor tedajj govori o sedanjem življenju, mora konsekventno priznati tudi prihodnje voleri», nolens; sicer pa pride drugače v neizogibni konflikt si — Človeško pametjo.
Po tem kratkem prologu pridemo pa k stvari
sami.
Duša, ta princip življenja, ki biva v Človeku, ne umrje, temveč biva vekomaj. Argumenti za to te-£0 niso težki. Kant filozof je sicer rekel, da ta nauk spadai med postulate, katere le postuliramo, a dokazati pa jih ni mogoče; seveda, to je prazen izgovor. Vglobimo se v to zelo važno vprašanje, ki je za praktično življenjef take velikega pomena, nekolika bolj spekulativfno,
1. Poglejmo najprej v naravo! Kaj vidimo? -Ako se ozirat naše pazno 'oko nekoliko po naravi, pa Vidim.o, kako je vse lepo. "Res,1 občudovati moramo lepoto božjo v naravi ter vsklikniti: Velik si, o Gospod, v vseh svo[jih delih! Poglejmo razne metulje, kako lepo barvani so! Poglejmo ptiče, ki žvrgole v zelenem grmovju in prepevajo; Stvarniku hvalo, kako krasno perje imajo! Poglejmo cvetlice, kako lepo cvetijo, diše in raizveseljujejo človeka!
Premišljujmo večerno zarjo, kako lepo sveti in spreminja svoje barve iz ene v 'drugo. Poglejmo enkrat jutranje solnce, kako veličastno se vzdiguje iz-
je že sklenil, da bo deloval na hitro rešitev brambne predloge. Ta sklep kaže, da naša parlamentarna delegacija, Če prav v opoziciji, vendar vedno lojalno da državi, kar nujno rabi. Kot manjšinska stranka. pa ni imel naš klub prilike in možnosti, da bt bil varoval ugled avstrijskega parlamenta, in sedaj je zato že prepozno. Vse drugače je pal to pri vladi in vladni večini, Ta dva Činitelja, ki živita tjavendan kot božji volek, nosita odgovornost, da trepečemo sedaj pred § 14, da je avstrijska ustava zopet enkrat blamirana pred svetom,
Belgija po volitvah.
V taboru belgijskih liberalcev se je zvršdla jako zanimiva sprememba. Merodajni listi in glasila svobodomiselne stranke, ki so poprej navdušeno pozdravljali zvezo s socialnimi demokrati, 'zatrjujejo sedaj brez ovinkov, da je škodovala stranki največ zyez^i. z rudečkarji. Enodušno izjavljajo ti listi zdaj, da je prišlo do zveze proti njihovemu prepričanju, le zgolj iz ozirov na disciplino stranke. .„^Enkrat in pa nikdar več!“ Tako pišejo sedaj, ko so bili tepeni in so Splavali upi po vodi.
Nadalje tudi hinavsko ' priznavajo : i„(Sedaj je potrdilo javno mnenje, da smo mi na skrivnem sodili p nav, zato izjavljamo, da se bomo odslej posluževali popolne svobode v nalših dejanjih, ker nam ta kartelnai politika že od pričetka ni bila simpatična, in dogodki potrjujejo, r da je bila napačna!“ Z drugimi besedami bi se to reklo, da so stopili liberalci na strankino povelje v nenaravno zvezo s socialnimi demokrati, kar pa sedaj obžaljujejo in hočejo popraviti.
Tudi v taboru socialnih demokratov vlajda silno razočaranje. Ti pošten j akoviči dolže svoje liberalne zaveznike izdajstva in goljufije. Iz sovraštva do bere so se socialni demokrat je oprijeli onih sredstev, kakor njihovi bratci na Portugalskem. S samokresi, z bodali in drugimi morilnim orodjem v rokah so napadli katoliške časnikarje, katoliške duhovjnike, katoliške tiskarne, cerkve, samostane in druge zasebne hiše; z morilnim orožjem je hotela ta podivjana tolpa vsiliti svoje lastno prepričanje drugim, kakor je to delal in Še dela cftat socialne demokracije v poluradni socialdemokratični gajrdi sramotne ljudo-vlade Portugalske.
za; gora, oznanjujoč božjo sl^vo ! Premišljujmo celo naravo v obče! Kako se menjavajo hribi in doline, tema in svetloba!
Z eno besedo, ako ogledujemo naravo malo> bolj natanko, se ne moremo dosti načuditi lepoti, katera se nam tukaj razodeva. Vse to je Bog tako lepo naredil, toda ni le v'se s'amo lepo narejeno, temveč vse je tudi narejeno po nekem redu, po zakonih. Kak red vlada povsod! Vsaka, tudi najmanjša stvar riela na svetu ima svoj namen; 1 Bog ni nič stvaril brez kakega gotovega namena. Kajti stvari brez namena si sploh misliti ne moremo.
Toda ne le živali, rastline, temveč tudi vsak posajmezni del vsakega telesa ima svoj namen. Vse se razvija po 'določenih zakonih. En pogled v naravo! Rastlina sama nima pameti, a živa je vendar; vse se godi po namenu tistega, kateri jo je visdvaril. Ob enem pa tudi še vidimo, da rastline nimajo rial-mena same zase, temuc ga: imajo zunaj sebe. Rastline so .zato, da redijo živali ip tudi človeka, da, nekatere služijo ljudem v zdravilo.
Kako se rastline plodijo, je vsakemu ' menda dovolj znamo. Veter raznese cvetni prah, ali pa ga prenašajo razne žuželke od cveta na. cvet in seme se tako razširi po živalih. ITiako se raspine plodijo. Rastline potrebujejo živali, nasprotno pai živali rastlin.
Povsod vidimo tedaj namen. Torej to je dokaz, da mora biti neko bitje, ki je imelo ta namen. Rastline in živali ga ne poznajo, a neskončni in modri Stvarnik je postafvil smotren namen v;saki stvari na zemlji.
Ako pa ima že vsaka stvar svoj namen, moramo dosledno sklepati, kolikor imeriitnejši namen še le mora imeti človek, ki je krona vsega istviarstka,
Vse druge stvari, kakor smo videli, ' dosežejo svoj namen tukaj na svetu, a le edini Človek ga ne more dtoseči tukaj na zemlji. In zakaj ne?
(Konec prih.)
Stran 2._________________________________________
V	ilustracijo prinašamo naslednjo sliko o krvavih izgredih v Bruselju:
Podivjana tolpa je razbila vrata cerkve s)v> Janeza in sv, Miklavža, vdrla v notranjost, razbila klopi in oltarje, raztrgala mašno opravo in jo pometala na kupe, razbilja tabernakelj, raztrosila, hostije po tleh ter jih pohodila z nogami. Po vandalsko so bile v par trenutkih rajzbite šipe s krasnimi slikami in končno ni bilo prizanešjeno niti orgijam in ne lepemu svetilniku, umotvoru velikanske vrednosti. V neki alici so vdrli divjaki v neko prodajalno ter oropali in odnesli vse, kar je imelo količkaj vrednosti. Posurovljena množica je naskočila tudi nek samostan in ga oblegala, dokler je ni vojaštvo pregnalo. Kavarno pri samostanu so popolnoma razdjali. Vdrli so tudi v samostansko cerkev in zanetili ogenj, katerega je bilo le z velikim naporom mogoče pravočasno zafkušiti.
2e samo ta površna slika vandalskih manir, ki so vdomačene pri belgijskih socialdemokratih in njihovih zaveznikih, mora vsakega zadostno poučiti, kakšna bi bila strahovlada niasilipega svobodomiselstva, če bi bilo le-to dobilo državo v roke. Mnogo zmernejših liberalnih elementov zdaj z grozo opaža, v kakšno žrelo so hoteli potisniti deželo in se s studom obrada od svobod om is e 1 n o- r ud eč e ga bloka.
Razmerje glasov pri belgijskih volitvah.
V	naslednjem podajamo k številu oddanih gla,--,;tov pri zadpji'h državnozborskih volitvah dne 2. t. m. nekaj oficijelnih dodatkov. Vsega skupaj je bilo oddanih 2,,622.589 glasov. Od teh so jih dobili katoliški kandidatje 1,35(1.076, združeni liberalci in soc. demokratje 1,240.115(0 in 'daensisti 19.488 glasov. Lista antverpenskiih trgovcev je ' dobila 6.853 glasov. Od zadnjih volitev leta 1908, oziroma 1910, je naraslo število oddanih glasov za 47.164. Število glasov, •oddanih katoliškim kandidatom, je naraslo za 12,6.248, število glasov oddanih karteiiranim kandidatom pa le za 36.687,, med tem ko je padlo število glasov, oddanih daensistom zia 12.777. Za 79.583 glasov je prirastek katolišjkih glasov večji, kakor oni vseh drugih strank skupaj, Vsekakor lepo in kaže, da je katoliška misel še vedno zmagovita.
Shodi.
Artiče.
Zborovanje Slovenske kmečke zveze v Artičah v nedeljo dne 9. t. m. se je ob krasnem vremenu in velikanski udeležbi artiške in sosednih fara sijajno izvršilo; cel prostor med cerkvijo in Remacelo trgovino je bil poln navdušenih poslušalcev. Sho/iu je predsedoval vrli posestnik Blatnik, poročal, je posla-nec gospod dr. Benkovič v jedrnatem enournem govoru o državnem in deželnem zboru oh burnem pritrjevanju zborovalcev. Izrekla se je poslancem Slovenske kmečke zveze zaupnica, Pokazalo se je že zopet, da nasprotniki zaman skušajo udreti v to lepo občino. Artičani ne marajo celjskega liberalizma,
Komenda.
V nedeljo dne 9. t. m. je priredilo 1 Slavensko katoliško izobraževalno društvo v Komendi na Gorenjskem, kakor smo že kratko javili, poučni tečaj, ki je bil v vrsti poučnih tečajev nekaj novega,, ker se je na njem bolj obširno razpravljalo o, dekliški organizaciji, o izobrazbi slovenskega ženstva in o po-menju slovenske mladenke in žene v; javnosti.
Kot predavatelji so govorili : dr. Korošec o vprašanju: „Kaj je treba vedeti, da se s pridom či-tajo politični časopisi?“ Nadalje o temi: „.Naša politika.“ Dr. Hohn j ec:	„jDeklijška organizacija“,
„(Dekle in žena v javnosti“1 in „(Samoizobrazba slovenskih deklet.“ Dr. Krek: „Kmet in politika, obrtnik in delavec pia politika“, nadalje: „jSocialno delo v drušftvih.“ Dr. Dolšak: „(Skrb za zdravje in skrb za bolnike.“ Dr. Korošec, tir. Hohnjee in dr. Krek so imeli tutii vsak en cerkven gdvor.
Dr. H o ih n j e c : je konečno tudi predaval o pomenu „(Slovenske Straže“ za slovenski narod ter je vnemal poslušalce za pristop in sodelovanje pri tem velevažnem obrambnem društjvu.
Poučni tečaj se je vršil ločeno za može in za mladeniče v Društvenem domu, za dekleta 1 in žene pa v šoli. Po popoldanskem cerkvenem opravilu je bilo skupno zborovanje v Društvenem domu. Udeležba je bila zelo velika, popoldne naravnost velikanska.
Sv. Bolfank v Slov. goricah:
Političnega shoda pri Sv, Bolfanku v Bišu se je udeležilo Čez 200 zborovalcev.
Poslanec Brenčič otvori ob %3. uri popoldne zborovanje in predlaga gospoda župnika Vodo-šeka za predsednika, kar je bilo enoglasno sprejeto.
Predsednik pozdravi oba, poslanca in da besedo poslatncu Brenčiču, ki obširno poroča o delovanju v državnem zboru in v: odsekih.
Za njim poroča poslanec Roškar'o Štajerskem deželnem zboru, o vzrokih obstrukcije in o raznih vprašanjih, ki so s tem v zvezi.
Po poročilih obeh gospodov poslancev 1 je prebral gospod predsednik resolucijo, v kJaiteri se izreka neomajeno zaupanje obema, poslancema, kakor tudi vsem drugim poslancem Slavenske kmečke zveze, in se jih poziva, da naj vstrajajo do končne zmage. Resolucija se je enoglasno in z velikim navdušenjem sprejela,
Govorila sta še gospod. Hamer^aik od Sv. Urbana o Šoli in gospod Ceh iz Ločice, Nato je predsednik zaključil nad 254 ure trajajoče lepo 1 uspelo zborovanje.
Sv. Peter na Medvedovem selu.
iTlukaji&nja lepo delujoča Dekliška zveza je na binkošitne praznike in trojišiko nedeljo priredila Iju-beznjivo dekliško slavnost s petjem in s predstavo dveh iger. Vrlo dobro se je posrečila. Zelo nasi je zanimala priva, igra v treh dejanjih „(Vlečna mladost in večna lepota“, ki ganljivo qoisuje lepoto krščanstva in njegovo zmago nad paganstvom. Vrši se ista namreč za časa preganjanja kristjanov. Naravnost ganila nas je druga tridejanska, igra ' jMarijin o-trok“, ki ‘e proslavljala Čudovita ' pomoč Marijino. Posebno so nam ugajale pesmice v igri. Vsa čast vam, požrtvovalne mladenke! Same ste1 s predstavo marsikaj pridobile v znanju in izobrazbi ter v lepem nastopanju, nam obiskovalcem pa, ste pripravile nad vse plemenito blažilno zabavo. Želimo, da; to lepo delo vstnajno nadaljujete, da si izobrazite dulia in o-blažite srce in se usposobite za bodoče delovanje. Cerkev in domovina potrebujeta vernih, rodoljubnih, resnih in izobraženih mladenk, žen in mater.
Atentat na Čuvaja.
Se nekatere podrobnosti o atentatu.
Prejeli smo naslednji podrobni popis:
Kakor znano, je mladi atentator po oddanih strelih na kraljevega komisarja Čuvaja krenil iz Mesnicke ulice proti Strossmayerjevi promenadi. Sledil mu je edini v bližini se nahajajoči policaj št. 5 in mu je bil že skoro za petami. V kritičnem, momentu se je Jukič obrnil naizaj z napetim brownin-gom v roki in besno vsklikajoč:	„jStoj ali pa te u-
strelim!“ je sprožil prvi Istre! na redarja, ki je potegnil sabljo, mesto da bi tudi prijel za službeni revolver. Strel je šel mimo. Takoj za tem je Jukič z vso naglico oddal na redarja še dva strela. Eden ga je zadel v glavo, drugi pa v trebuh. Stražnik se je takoj mrtev zgrudil na tla, Kakor se je pozneje natanko dognalo, se usmrčeni stražnik imenuje Bor-ščak, rodom iz sela Ivanca v h rva|tskem Zagorju. BoršČajk je bil statr 27 let in je stopil (še le pred nekaj meseci v policijsko službo.
JiikiČ je drl nato dalje po Strossmayerjevi promenadi. Za njim se je spustil izza znanega veleiz-dajniškega procesa proslufi vladni detektiv Fučkar, ki je hotel begunca udariti s palico, a je ta nanj oo*-dal dva strela. Na levi roki težko ranjen se je tudi ta detektiv zgri^ffl na tla, imel pa je še toliko zavesti, da je začel vpiti: „(Držite ga, lopova, tatu, ubijalca!“
(Jukič je bežal po Ilici, Margaretski ulici in je pribežal v Marovsko ulico. Tukaj je začel zopet streljati, to pot na mimoidoče, v frak oblečene učitelje, ki so se tudi udeležili jubileja Čuvajevega brata, In klical jim je: „Doli, prostitutke!“
Njega zasledujoči policaji in detektivi pa so v-enomer vpili in kričali: „Primite tatu, lopova;! Ubil je dva Človeka!“ Mimoidoči pasanti so spočetka vsi mislili, da gre tu za čisto navaden rop in uboj in zato so ga tudi oni načeli zasledovati.
Ko je Jukič v Marovski ulici spoznal svoj kritični položaj, je obstal in nameril browning proti samemu ' sebi. Prvi ga je prijel trgovski pomočnik Vladislav Bašič. Atentator pa je začel kričati na vse grlo: „Abzug Čuvaj! Živela, Hrvatska!“ ge le zdaj je množica izprevidela, da gre tu za kak atentat na Čuvaja.
Intervencija rektorja pri A c-e u r t i j u.
Rektor zagrebške univerze dr. Tdpac je dne 9. t. m. na prošnjo dijaške deputacije interveniral pri državnem pravdniku Accurtiju v prilog aretiranim hrvaškim dijakom ter ga prosil, da jith spusti na svobodo, ker da je sum o kakem komplotu neutemeljen. Državni pravilniki Accurti je rektorjevo prošnjo odbil, češ, da Študentje sicer zanikajo, da bi bili vedeli o Jakičevih atentatskih načrtih, toda;, večina a-retirancev je bila v Belgradu, zato je to zelo sumljivo. Accorti je dalje rektorju povtitirjal, da je Jukič sedaj sam priznal, da je o svojem načrtu obvestil mnogo kolegov.
Jukič v zaporu.
Nesrečni Jukič je postal popolnoma apatičen. Zaprt je v posebni celici. Dva stražnika ga čuvajta noč in dan in sta vedno pri njem, ker se boje, da si ne bi vzel življenja.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 10. junija.
V današnji seji je zbornica nadaljevala specialno debato o drugi skupini službene pragmatike. Reja je bila slajbo obiskana in je vzbujala malo zanimanja. 'Pozornost poslancev je bila v kiuloarjih, zlasti potem, ko je baron Heinold podal svoj ultimatum. 'Govoril je najprvo ' vladni zastopnik sekfijski načelnik baron Fries o kaznilniških paznikih, ki pridejo ' na enako stopinjo, kakor državni policijski stražniki. Izvaja nadajlje.' da mor,a dobiti država ne le potrebnih novih dohodkov za pokritje, temveč da
morata biti rešena tudi oba zakonska načrta o ured-bi službenih razmer sodnih uradnikov in srednješolskih učiteljev, če hoče zbornica, da stopi službena pragmatika v veljavo. Govorili so š.e poslanci Gug-genberg, Glöckel, sekcijski šef Gajlecki, na kar sta bila izvoljena poslanca Marckhl in Winter za generalna govornika. Po nekaterih manj pomembnih zadevah je bila seja zajkjjučerra,	.
Dunaj, 11. junija^.
Danes se je istotako nadaljevala specijalna debata o službeni pragmatiki.
Govornik ma,njš|ine dr. Korošec je^ omenjal, da se iz vrst večine čujejo tožbje, da večina nima nobenega voditelja. Včeraj je pa vstal večini voditelj v osebi ministra Heinolda,: ki ji je ostali del meseca dal kar parolo, kaj mora storiti. Z ab a vrti o je gledati, kako sß večina temu vodstvu pokori. Govornik kritizira sklepe odseka glede paragrafov 31 m 32 službene pragmatike in pravi, ' da ima, tako § 31 mnogo nejasnosti1. V prvem delu rie prižiga luč Bogu, v drugem vragu. (Veselost.) V enem delu se nalaga uradniku, da m,or a skrbeti, da mu ljudsko zar upa, v drugem delu se pa uradniku pušča popolno prostost. Država ima pravico zahtevati, da, se tok rednih razmer ne ustavi. Uradnik ima pravijco, biti član društev, ki imajo namen povzdigniti njegov gospodarski 'dobrobit, nima pa pravice s silo, s pasivno rezistenco ustavljati državnega voza. Govornik predlaga, da se predlog odseka odkloni, ker je nejasen, sprejme naj se pa njegcV predlqg, po katerem je uradnik ne samo v plačilni odvisnosti od države, ampak tudi v odvisnosti zvestobe.
§ 32 je bil sprejet v obliki, kakor jo je sestavil odsek. Glasovanje o predlogu dr. Korošica je nato odpadlo. Slovenci kličejo: „(Le zapravljajte čas! Te klice je razumeti tako, da gosposka zbornica ne bo sprejela ra'znih delov službene pragmatike v obliki, kakor jo je sklenil odsek in sedaj zbornica, ker je to sankcijski zalvržek, ter bo službeno pragmatiko zbornici vrnila. Slavonci so fiato odšli iz dvorane.
Na, vrsto je prišel nato Gostinčarjev predlog, pa katerem naj bi se uradnikom prepovedala, postranska opravila. Predlog je bil odklonjen. Pri glar sovanju Slovencev ni bilo* vleč v zbornici, Nato je pa prišla na vrsto tretja skupina službene pragmatike.
Prihodnja seja jutri dne 12. t. m.
Ogrski državni zbor.
Predpoldanska:1 ponđeljtova seja se je vršila,, kajkor prejšnje seje. V zbornico so prišli pred začetkom seje tudi izTijjučeni opozieijonalni postajici, a kmalu za njim Pavlik s svojimi policaji, ki so omenjene poslance potem iztirali. Za tem se je mirno vršila seja. Grofu Tiszi je pa očividno postalo predol-gočasno to enakomerno pofiavljanje, zato je za popolili: tisko sejo odredil nova nasilja, tako da niso mogli priti izključeni opozicijonelni poslanci v zbornico.
Ob 3. uri popoldne je Tisza, ukazal s tremi bataljoni vojakov zasesti trg pred zbornico in vhod v zbornico je zastražil kordon. Budimpeštanski mestni glavar (načelnik policije) Szeszler in en zbornični komisar sta stala pri vhodu v zbornico. Ob %i. uri pridejo opozieijonalni poslanci, na Čelu jim J. Justh. Kordon jih ustavi. Mestni glavar izjavi, da na ukaz zborničnega predsednika izključenih poslancev ne iz-pusti v zbornico. Poslanci ogorčeno Kličejo: ,„Pred-sednSk nima pravice, da na cesti ukalzuje ! Sedi nahajajmo v Rusiji? To je lopovstvo!“1 ' Mestni glavar izjavi, da je pripravljen precitati seznam izključenih poslancev. Poslanci kličejo, da to ni potrebno. Glavar izjavi, da mora izvesti, kar se mu je ukazalo. Le neizključeni opozieijonalni poslajnci so se smeli podati skozi1 kordon v zbornico, kjer so dobili obvestilo grofa Apponyja, da naj se posvetovanji, ne u-deleže, ker je vojaštvo obkolilo zbornico, in so zato zopet odšli.
*
* *
-fetta igra, kakor v pondeljkovi popoldanski seji, ide je ponovila v torekovi. Že v zgodnjih urah so obkolili parlament tri bataljoni pehote. Pred vhddom v zbornico so postayil'i več policijskih uradnikov in enpga zborničnega uradnika. Ob %10, uri je prišla pred kordon Četa opozicijotfalnih poslancev z grofom Apponyjem ip Julijem Justhom. Policijski nadzornik je izjavil poslancem, da je vstop v parlament dovoljen le tistim poslancem, ki niso izključeni. Grof Ap-pony mu izjavi, da se no|če poslužiti ugodnosti, ki jo ponuja zbornični predsednik nekaterim opozicijo-nelnim poslancem in se pred brahijalno silo sevieda umakne. Nato so zapustili vsi opozieijonalni poslanci,- izključeni in neizključeni, prostor pred* parlamentom in so skupno odkorakali.
Ker ni ^ bilo nobenega opozicijonalnega poslanca v zbornici, je rešila zbornica nemoteno in neovirano ves dnevni red.
Opozioijonalne stranke so izdale izjavo, cPa, ni več celotnega ogrskega parlamegta. ker se ppslan-cem z orožjem; brani vstop v zbornico in da so zato vsi sklepi državnega zbora neveljavni in popolnoma nepostavni.
Kako se Tisza vozi v parlament in iz p: a rl amenta lomov?
Listi poročajo: Spredaj fijaker z dvema detektivoma, potem voz s Tiszo, za. njim voz s policijskim podpredsednikom in dvema tajnima policajema. Zadaj pa ajvtomobil z osmimi tajnimi policisti. 'Ob vsaki ^strani tega Čudnega sprevr/la jezdijo po štirje o-rožniki. Hiša grofa T’isze je zastražena s policaji in tudi v notranjosti je skritih več policistov."
12. junija 19l2i
S H ES 2Ì Bi
Stran Bi
Stranim prava.
Dne 7. in 8. t. m. je imelo v Sarajevu osred-- uje vodstvo hrvaške Stranke prava pod predsedstvom strankinega načolhika dr. 'Mile Starčeviča sejo. Udeležili so se je: državni poslanec don Ivan Prodan, deželni poslanec dr. Majtej Drinkovič in šibie-niški žu d an dr. Ivan Krstelj iz Dalmacije; bivši . saborski" poslanci dr. Prebeg, Stjepan Zagorac, Iv. Peršič, KpstiČ in Akačič iz Hrvjagke; 1 poslanci dr. Nikola Mandič, dr. Jože! Siunarič, stavbni nadsvet-nik pl. Vancaš in ostali hrvaški poslanci iz Bosne;
: zastopnik Hrvatov iz Istre, namestnik deželnega glavarja dr. Matko Laginja je pismeno opravičil sjvojo odsotnost.
Na konferenci so se podrobno obravnavali zaö-nji dogodki v monarhiji. V zaključni jseji se je izvedla fuzija obeh hrvašlkih strank v Bosni. Povodom tega dejstva je priredil nadškof dr. Stadler zvečer v svoji palaci slavnostni banket, h kateremu je bilo povabljeno vodstvo Stranke prava, kakor tudi vodilni politiki bosanskih Hrvatov iz obeh taborov.
Bosna.
Uprava Bosne kriči po reformi. Gotovo ni de-' želice v celi Evropi, ki bi morala nositi tako ogromne upravne stroške, kakor ravno Bosna]. Kakor poroča „.Zeit“, redi Bosna: 1 ministra, 1 deželnega šefa, i podšefa, 6 sekcijskih šefov v Sarajeìvu in 2 na Dunaju, poleg tega, še celo tropo dvornih svejtnikov, da ne govorimo o uratdništvu nižjih razredov. Vsi ti gospodje so po večini tujci, ki ne poznajo dežele, ne krajevnih razmer. Nezadovoljstvo, ' ki vlada proti skupnemu finančnemu ministru vitezu Bilinskemu kot vrhovnemu upravitelju anektiranih Idežel, je torej popolnoma razumljivo in opravičeno.
Nemčija.
Ruski car in nemški cesar se prvi teden prihodnjega meseca julija t. 1. sestaneta v finskih vodah.
Rusija.
Proračunska komisija ruske dume je sklenila s ' 26 proti 19 glasovom, da se nakaže pol milijarde rubljev za .zgradbo vojnih ladij od leta 1912 do leta 1916.
Raznoterosti.
Osebna vest. Prideljen je zdravnik dr. Ivan ' Zorjan c. k,r. vojni mornarici v Pulju. Dr. Zor j an je humski rojak.
Občinske volitve v Celju se ivrše brez udeležbe Slovencev. Na naša razkritja o pravemi povodu liberalne parole, da se Slovenci ne udeleže volitve, je nedolžni Alojzij dr. Kukovec odgovoril ' z izabajv-Ijanjem ter sumničenjem dr. Benkoviča). Naj liberalci r,?jje povedo, čemu so se sploh nekaj časa pripravljali za volitve, ako res že izpr/tra niso, imeli namena, udeležiti se je. Ne bomo se prerekali s temi iđ'a-vernimi junaki, katerih notranjost dobro poznamo; konstatiramo le, da zastopnik slovenskih trgov nedolžni dr. Alojzij ni s prstom ganil ali ust odprl za preosnovo občinskega volilnega ' reda avtonomnih mest, če tudi bo o priliki preosnefVe občinskega- volilnega reUa za mesto Gradec dovolj prilike za to in moramo pravočasno prijaviti svoje zahteve. Nedolžni -dr. Alojzij je molčal, da ne razdraži svojih zaveznikov; naši poslanci kmečkih občin pa so vložili pred sklicanjem deželnega zbora interpelacijo na celokupno ministrstvo, kaitero ob enem priobčujemo,( in so tudi v deželnem zboru sprožili predlqg za spremembo volilnega reda. Nedolžni general pa bo Čakaj!, da mu njegovi nemški zavezniki to milostno sami ponudijo! Libe mlin a parola je sedaj: lepo v miru pustiti Nemce in štajerčijance, ker brez teh glasov Narodna stranka pri novih volitvah v deželni zbor ne doseže niti toliko glasoiy, da bi se mogla, vsaj z „moralnim“ vspehom ponašati. Saj poznamo dobro liberalne bolečine. Leta 1911 smo videli v objemu dvojico dr. Kukovec—baron Moscon, leta 1912 gresta roko v roki dr. Božič in dr, Ambroschitsch, prihodnje leto pa bomo imeli prizor zveze Linhart—Kukdvec.
Za preosnovo volilnega reda v avtonomnih mestih na Štajerskem. V karakterizacijo liberalne faž-njivosti, ki brezstidno trdi, da naši poslanci niso storili še nič za preosnovo volilnega reda v avtonomnih mestih na Štajerskem, priobčujemo naslednjo interpelacijo poslancev dr. Benkoviča in tovarišev, ki . so jo vložili dne 14. decembra 1911 na ekscelenco
■	ministrskega predsednika radi reforme občinskega volilnega, reda za avtonomna mesta na Štajerskem: „Avtonomna mesta Štajerske volijo v svoje občinske
: za,stope na podlagi zelo nazadnjaškega volilnega, reda. Glavne pomanjkljivosti tega volilnega reda so: 1. Javnost glasovanja (ustmena volitev), kakor v Celju In v Ptuju. 2. Prednosti uradništva pred drugimi davkoplačevalci. 3, Ni nikakega splošnega volilnega razrejia, v katerem bi bil vsakdo* ki vživa dr-
■	žavljanske prafvice, volilno upravičen. 4. Upeljana ni proporčna volilna pravica po analogiji občinskega volilnega reda za mesto Ljubljano, kj c?ajje manjšinam zelo potrebno možnost kontrole. Iz vseh teh vzrokov interpelirajo podpisani eksc.. ministrskega predsednika: Je-Ii visoka c. kr. vlajita pri volji, da predloži štajerskemu deželnemu zbqru, kot kompetentnemu zakonodajnemu činitelju vladno predlogo^ s katero bi se uvedla temeljita reformia občinskega volilnega reda za štajerska avtonomna mesta, kakor: Celje, Ptuj, Maribor itd. na podlagi principov tajne in proporčne volitve, s pridatkom splošnega volilne-
ga razreda in z izednačbo uradništva z drugimi davkoplačevalci.“ Tudi ta dogodek zopet kaže,, kako sodijo liberalci vse ljudi po lastnem kopitu, C e se oni za nič ne brigajo in sleparijo ljudstvo še s tistim, že itak skoro povsem omajanim zaupanjem* ki ga jim prinaša, potem mislijo v svoji propalosti, da so vsi ljudje njihove baze, tako nepošteni. Gotovo je slutil, da bodo strašili enkrat po tem božjem svetu ljudje kalibra celjskih liberalcev, kdor, je zamislil rek: Wie der Schuft selber ist , , ",
Odlok ministrstva o zrelostnih izpitih na učiteljiščih. Naučno ministrstvo je izdalo na vse deželne šolske ,avete naslednji odlok: Po § 64 ministrske odredbe z dne 31. julija 1886, je pri zrelostnem izpitu na učiteljiščih vsak gojenec, ki je imel v vseh semestrih zadnjih dveh letnikov povprečno najmanj „hvalevredno“ v spričevalih, oproščen od ustmenega izpita iz dotičnih predmetov, V predmetih, v katerih mora delati pismen zrelostni izpit, se mora v, svrho oprošeenja ustmenega izpita strinjati tudi vspeh iz pislmenega izpita s to povprečno klasifikacijo. Po navedeni ministrski odredbi mora pa napraviti vsak gojenec ustmeni izpit iz najmanj dveh predmetov, katera določi predsednik. Določa se, da se naznanijo gojencem predmeti, iz katerih morajo napraviti ustmeni izpit, haflmanj teden dni pred ustmeno izkušnjo. V to svrho se imajo izročiti predsedniku komisije za zrelostni izpit vsi dotični' predlogi udov iz-praševalne komisije dotičnega zavoda, v 'takem, Casta, da pridejo njegovi ukrepi še pravočasno nazaj na zavod. Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Važna razsodba najvišjega sodnega dvora proti kartelom za zvišanje cen. Ravno v času, ko sklicuje vlaida kartelne enkete, je izjfel najvišji sodni dvor razsodbo, katera ostro obsoja nemoralno početje kartelov aa visoke cene. Slučaj je bil naslednji : Češka industrijska banka je tožila, tekstilno firmo Jeschke, ker je poslednja ravnala v nasprotju s Kartelno pogodbo. (Firma Jeschke je pripadala nekemu od bapke leta 1 DO7 ustanovljenemu kartelu.) Tožbo banke, glasečo se na povrnitev škode (kartelna) kazen) v znesku po 7000 K je zavrnilo praštko trgovsko sodišče, in tudi praško višje deželno sodišče. Nedavno je pa potrdil še najviišji sodni dvor to razsodbo. V svoji utemeljitvi je proglasil karteliranje za protipostavno, ker ima namen zvišati cene. Proti-postavno združenje v kartele ni samo napram občinstvu, ampak tudi napram udom kartela pravno neveljavno. Kajti omejevalno tolmačenje, to se pravi, če bi bili posamezni člani kartela med sabo opravičeni zahtevati odškodnino za prelomitev pogodbe, bi premalo ščitilo občinstvo. Protizakonitost karteliran-ja je vpoštevati radi smotra, ne pa radi vspeha. Tej principijelni razsodbi najvišjega sodnega dvora je dandanašnji, ko je karteliranje talko močno razširjeno, ko bega cena ceno, pripisati posebno važnost. Prostejše tolmačenje „kartelnega paragrafa“1 je migljaj, kako je treba uravnavati kartelstvo. 'Žialibog pa ne zafdostuje obstoječi koalicijski1 zakon zoper tako mogočnega činitelja, kakor so karteli, zato je že Splošna želja, da, se potom zakonodajsitva krepkejše nastopi proti oderuštvu kartelov.
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehniško društvo „Zarja“ v Gradcu priredi dne 14, t. m, v društvenih prostorih svoj tretji redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2, Čitanje zapisnika bratskih društev. 3. Poročilo odborovo. 4. Delovanje in odgovornost „Zarjanov pri delu društva sv. Marte. 5. Sijača jnasti.
Štajersko.
Maribor. Katarina Jagrič, pomožnega delavca žena, doma iz Kozjega, je v ponjieljek dne 10. t, m, sekala na stanovanju, Koroška cesta Št. 114, drva. Pri tem je pa vdarila s sekiro po levem palcu in ga odsekala- Jagrič je šla sama v bolnišnico,
Maribor. V noči od pondeljka na torek, malo pred eno uro, se je ustrelil na c!|voriŠ|Ču svojega star novanja v Meljski ulici narednik tukajšnjega erno-vojniškega okrajnega, poveljstva Štev. 26 Fr. Jurko. Prišel je baje precej vinjen domov in ' klical ženo, naj mu odpre. Njegovo klicanje je bilo brezvspešno in še le ko je pnišel na lice mesta službujoči četo-vodja, je dobil Jurko ključ in je prišel tako na dvorišče, odkoder se je kmalu nato zateilišial kric in pa strel. Ko je prihitela poklicana vojaška straža, je našla Jurkota ležečega n,a| tleh z rano v sencih. A predno se je straža približala, ki je pognal Jurko še: drugo krogljo v glavo. 'Smrtno nevarno ranjenega so pripeljali v domobransko bolnišnico, kjer je po večurnem boju torek popoldne umrl. Vzrok nesrečnega Jurkovega koraka je iskati, kakor se splošno govori, v slabem razumevanju z ženo. Zapušča štiri nepreskrbljene otroke,
Hoče. rOpozarjamo še enkrat na občni zbor kmečke posojilnice v Hočah, ki se vrši v nedeljo dne 16. t. m., po rani službi božji ' pri gospodu Karolu Novaku. Govori gospod nadrevizpr VI. Pušenjak iz Maribora. Možje, pridite!
Hoče. Naš telovadni odsek Orel in Mladenišj-k)a zveza imata ' v nedeljo dne 16. t. mi. po večernicah pri gospodu Jožefu Rojku zborovanje. Pantj6, starili, pridite, da se nekoliko duševno poživite. Na zdar !
Gornja; Radgona. Dekliška zveza priredi povodom sivoje desetletnice v nedeljo nedeljo dne 18. t. m. slavnost s sledečim vsporedom: I. Predpoldne v
n-- v ---------
cerkvi*: L Ob 9, uri pridiga;, po pridigi blagoslovitev slike presv* Srca Jezsnovega v spomin desetletnice Dekliške zveze, 2. Slovesna sv, maša in skupno sv. obhajilo deklet. II, Popoldne: Veselica načrtu gostilne gospoda Osojnika v Gornji Radgoni: 1. Pozdrav, predsetìjhice. 2, „Pozdrav Srpfu Jezusovemu šentpeterskaj narodna dekleta,“ Prizor v enem dejanju. Spisala Tončka Kovačič. 3, Slavnostni govor,
4.	„fOb desetletnici.“ Deklica Tončka Kovačič, 5, O zgodovini gornjeradgonske Dđkliške zveze. Govori Anica Gomiišak, 6, Golvor pred podobo presv. Srca Jezusovega. J. Petovar. 7. ,)Kako naj ženska ljubi svojo domovino.“ Govori Terezika Kovačič. 8, Narodne pesmi. Pojo dekleta Dekliške zveze, 9. „M/aJterina podoba,.“ Igra v petih dejanjih; igrajo članice gornjeradgonske Dekliške zveze, 10. Nastopi drugih govornikov in govornic izmed došlih gostov. Pridigo in govor pri popoldanski slavnosti je prevzel g. profesor dr. Hohnjec.
Braslovče. Tukajšnja Dekliška zvefza vprizori v nedeljo dne 16. t. m. popoldne ob 3. uri na Leganti! igro „Vestalka.“ Vstopnina,: sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 60 vinarjev, stojišča 30 vinarjev. Pridite !
Petrovče. (Pisec grozilnih pisem pod ključem.) Posestnik Mihael Luževič v Drešinjiviasi pri Petrovčah je dobil v zadnjem Času več pisem, v katerih mu je nekdo grozil, da zažge njegovo hišo, ali pa da ga ubije, Če ne položi svoto 2,000 K na neko določeno mesto. Luževič se za ta grozilna pisma ni veliko zmenil. Ko je pa dne 4. t. m. začela goreti njegova hiša, a se je ogenj še pravočasno zadušil in je zato dobil še eno grozilno pismo, da mora položiti zahtevano svoto, po katero pride pisec grozilnega pisma dne o, t. m., je Luževič ovadil zadevo orožnikom, katerim se je posrečilo, prijeti pisca v osebi nekega težaka Jurija Plevnika* ki je prišel' po zahtevano svoto na določeni kraj. Izročili so ga okrožni sodniji v Celju.
Šmartno pri Slovenjgradcu. Konjerejska podružnica slovenjgraška priredi v nedeljo dne 16. junija, ob 2. uri popoldne, v gostilni gospoda Josipa Račelja, po domače Fidler, v Šmartnem pri Slovenj-gradcu poučno zborovanje. Dnevni red: 1, Pozdrav navzočih po načelniku podružnice. 2. Čitanje dopisov. 3. Predavajnje o. kr. okrajnega živinozidravnika gospoda Franca Pirnata iz Stovenjgradca o oskrbovanju plemenske kobile in vzreji žrebeta,. 4. Pogovor o ustanovitvi konjerejske zadruge za slovenjgraški sodhijski okraj. 5. Predlogi in nasmeti. Člani naše podružnice se prav uljudno vabijo, da se zanesljivo, točno in polnoštevilno udeleže zborovanja. Prijatelji konjereje, dobro došli.
t Anton Aškerc.
V noči od nedelje na pondeljek ob %2. uri zjutraj je zatisnil v Ljubljani za večno oči naš štajerski rojak pesnik Anton Aškerc, o čigar bolezni smo poročali v zadnji številki. Z njim izganja iz našo literature markaptna osebnost, ki je zasvetila kakor svetal meteor na našem književnem nebfu in vzbudila največja pričakovanja. Ko so izšle njegbve „Balade in romance“ in potem „Lirske pesmi“, smo bili očarani in zalvzeti smo poslušali. Krepak, graniten slog, živahno pripovedovanje, pesniški zanos in še razpe druge vrline so pesniku takoj zasigjfurale venec nevenljive slave v našem pesništvu. Skoda* da je prišjla potem druga doba, doba tendencijbznega protikatolištva in suhoparnih rim.
Zagotovljen nam je za prihodnjo' številko o ranjkem pesniku daljši esay* zato danes samo še nekaj dat.
Anton Aškerc je bil rojen leta 1886 pri Sv. Marjeti v Rimskih toplicah. Leta 1880 je bil posvečen v mašnika in je služboval na več krajih kot kaplan in provizor do leta 1898, ko je stopil v pokoj in se presiedi v Ljubljano,
Pqgreb se vrši danes ob 5, uri popoldne. Naj počiva v miru!
Zrakoplovstvo.
Drugi polet v Mariboru.
Dapes zjutraj ob %S. uri se je zopet1 dvignil balon .„Margaretha“ ter ga je odnesel rahel vetrič v smeri proti Gradcu.	1	■ ,
Zopet zrakoplovne nesreče.
Iz Reimsa poročajo: Aviatik Dubreuil, ki je z enim potnikom vzletel v zrak, je ponesrečil. Aparat je padel 60 metrov globoko. Potnik Wisse ur je mrtev, Dubreuil nevarno ranjen.
O neki drugi nesreči se poroča iz Pariza : Aviatik Kimerling in njegov pasažir Tbnnet sta padla, z letalnim strojem iz visočine 100 metrov ter se oba ubila. Njuni trupli sta strahovito razmesarjeni.
Zeppelinov zrakoplov.
Zeppelinov zrakoplov „|Z. III.“ je dne 10. t. m. nepoškodovan priplul iz Hamburga domov v Friedrichshofen.
Brzostrelni top za letalne stroje.
Iz Wasbingtona poročajo: Dosedanji poizkusi z novim brzostrelnim topom za letalne stroje so se vršili iz višine 300 čevljev ter so pokazali zelo lepe vspehe. General Allen, šef signalnega zbora), je izjavil, da novo strelno orožje stokrat poveča ofenzivno moč letalnega stroja. V minuti odda približno 500 strelov.
DPAfiam Dobro idočo gostilno s trogovino s pro-1 1 wWCIin dajo tabaka ìd žganja ob krajni cesti in bližu kolodvora. — Več pove upravniätvo.	143
se lokomobiia na
bencin, s 6 konskimi silami, le malo obrabljena, močna, vozi popolnoma brez vsake hibe. Proda se takoj poceni in pod jako ugodnimi pogoji. Tudi si jo lahko vsakdo ogleda. —
Proda
tla evi* sa občinskega redarja na
Vranskem se odda s prostim stanovanjem in kurjavo. Plača dosedajna. Prednost imajo dosiuženi orožniki. Prošnje do 25. junija 1912 na	Županstvo trg Vransko.
Za birmo ! Svet se čudi !
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja.
Straža-Toplice-
Akratotherme” 36° C ; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode ; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgici, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje.
Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.	134
•.""■'i",- 'i .'i Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. .—
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvn kopališč»..
Vprašanja je nasloviti na J. Hajny. Maribor, Kokošinekova ulica št. 32.	144
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Biser
K vsaki
med vsemi žitnimi kavami je
Franckova Peri-rž.
Vsak požirek iz Skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti.
žitni kavi pa je, da se doseže v resnici poln okus in lepa. okusna barva, treba pridejati malo porcijo
pravega zagrebškega : Franckovega : pridatka za kavo,
Obe vrsti se dobita v vsaki špecerijski trgovini.
nad veliko, krasno in ceno izber obuval vsakega izdelka in barve, ki jo nudi edino v le največja zaloga in izdelovalnica obuval
Sfefaci -a Strašek-a v Celju
Kotašk«* ulica štev. 3.
■ Franc Pleteršek r
Zaloga
Maribor,
Koroška . ,v, cesta 10. POniStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Fr. Kampuš : Zg. Poljskava
pri Pragarskem
Prva južno-štajerska kamnoseška —družba v Celju..
Tl-r"Tr7HTi~l|BMBW liimiMillUiBifMillW llliiUH'iH'lllll lim ninnili i I III I
im, tossi la sime s strojnim škratom. :: Zarot za graviranja Irk. :: hmršaja napalm snimantoa in ssa monumentalna in stessa ss bana dela iz to- in inazemsimga materijala. — « Plašče za ptfeüro iz nmaksronzga marmorja. :: Vdiha zaloga izpfsslpil napMi spmenikov. :: Hajnižje cene. :: Rulanini « « plačilni piiisji. :: Naročila se Majejo točno, ss ss Mi in stroškovni proračuni brezzi» ifzsfasle: Kamnoseška drwifea ti Celt©.
vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2- do 300 doma, vsake vrste, ima zdaji* najnovejše rečne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden p lovnjak. vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake-vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na. svoj odgovor, stroje za reno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf1*, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno. moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali hicikelne, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.	..	420
XXXXXXXXNX
Hotel Trabesinger
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. gjMgp* Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon*
Nikdar se ne bodete kesali • *
ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini
J. N. Šoštarič, Maribor Gosposka ul, 5.
Veliko izbiro najboljšega in najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, cefira. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in krgi v zalogi. Cene veliko nižje kakor drugod.	Postrežba strogo solidna.
v Celovcu
Velikovška cesta
smessi št. 5 šh^ss
žganiarna »■*■»«■«» štajerski I
Äst1#	uli«flv8vi IrBpisuuSlj vinaltu g»	^ a	e
V Celili = žganje, towpec tato Mi kOfS|8Ìt »