253. številka. Ljubljana, soboto 4. novembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto Iti gld., za pol leta 8 gld., M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodu učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana oena in aicer: Za Ljubljano l& četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredniš tvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba". O pravu iit v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročniue, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
0 položaji.
Vojska je torej nehala, premirje se je naredilo povsod v Srbiji in pred (Jrnogoro, zdaj se bode diplomatiziralo še tako dolgo, da se nova in sicer večja vojska zdiplomatizira.
Iz Peterburga namreč poroča oficijalen telegram: Porta je sprejela premirje na dva meseca, od prvega novembra, in je poveljnikom turških vojsk ukazala vse vojne sovražnosti precej vstaviti.
Torej do novega leta 1877 imamo premirje, mej katerim se bode skušal mir delati. Iz Pariza se poroča, da je vnanji francoski minister v budgetnem odseku upanje izrekel, da se bode mir naredil in ohranil. Kar človek želi, to rad upa. Francozje, ki se morajo še vsled oslabljenja v zadnjej vojski s Prusi okrepčavati in ki nijso še pripravljeni pri velik anskej svoto v nuj vojski udeležiti se, ne vidijo radi, da bi se tako silno vprašanje, kakor je orijentalno, brez njih Bodelovanja rešilo. Zato njih čudno obnašanje, zato Decazesovo upanje, katero se pa valjda ne bode izpolnilo.
Rusija vendar ue bode popustila ugodnega trenotka, da reši pitanje, ki njo najbolj interesira. Nikdur za njo svetovni položaj nij bil bolj ugoden, kakor je zdaj. To prepričanje je baje cesarjevič naslednik izrekel jasno in dostavil, da bi bil greh za Rusijo, če ne porabi pravega časa za rešenje orijentalnega vprašanja.
Da premirje miru ne bode rodilo, tega ne upa ni sama Turčija. Nemškim listom se s spodnje Donave poroča na tanko, kako hlastno in febrozno turška vlada ob Donavi utrjuje in baterije postavlja, da bode Rusom branila vhod v Bulgarijo.   Enaki glasovi prihajajo iz
Pavla.
(Poslovenil F. 11. ltadoljski.)
XV.
(Dalje.)
„Julika, ti si varuh mojega življenja in zaupanja tvojega ti ne bodem odvzel. O Julika, kako nesrečen sem, ko te ne bodem nikdar soproge svoje smel zvati. A vse storim, da si pridobim vsaj tvoje spoštovanje. To obljubim pri svojoj česti."
„Hvala ti, Alfred; vem, dajo dobro tvoje srce," odgovori Julika in obledi, ko še pristavi: „Kaj misliš pak storiti z ono osobo, katera ima moja pisma V Tudi tej si mnogo obljubo-val, kar ti čast tvoja prepoveduje zabiti."
„Tudi to vse izpolnim," odgovori in njegov ponos je bil žaljen, ker je moral pred Juliko zaiudeti. „Kje in kedaj so morem z njo sniti ?"
Azije. Kak duh pa mej silnim narodom veje, to nekoliko naši bralci razvidijo iz naslednjega dopisa našega rojaka iz Peterburga. To so naši razlogi, da smo glede miru vedno „pesimisti", ali bolje, mi upamo, da je rešenje Slovanstvu neobhodno potrebno — rešenje iztočnega vprašanja uže pred nami.
Mm Petei'lMirffti 30. okt.
[Izv. dop.]
Avantgarda ruske vojske, kadar bode v Turčijo marširala (in o tem da bode, pri nas nihče ne dvomi), bode ruraunska vojska, ki uže pripravljena na meji stoji. Zatorej je mnogo ruskih oficirjev in inženirjev stopilo v rumun-sko vojsko.
Iz Srbije dohajajo neugodna poročila. Za to naši časniki silijo, naj se čas ne gubi, naj Rusija delovati začne, ker diplomatizirala je dovolj časa. Srbija, pravijo, je iztočena, storila je kar je mogla, zdaj opade, če jo pustimo. »Nov. Vr." se iz Srbije javlja, da je materijalno stanje srbske vojske uže slabo, mnogo je bolnih, Turki se pa silno koncentrirajo. General Černjajev je uže 24. oktobra ukazal Deligradčanom izseliti se, kar se smatra za možnost, da vojska celo Deligrad popusti. (To se je uže res zgodilo, če je naš včerajšnji telegram istino poročal. Ur.)
„Novoje Vreme" pravi mej družim na prvem mestu denašnjo številke: „Storjeno je dovolj. Ti prvi odredi vojske za slavjansko stvar, te hrabre žrtve nijso bile zastonj : oni Srbi in ruski prostovoljci so razrili vprašanje iztočnega vprašanja, oni so pokazali slabost diplomacije in pokazali, da stara sredstva tu no pomagajo, oni so prisilili zapadno Evropo sneti masko in pokazati se narodom v svojem
„To pove doktor Linek."
V Strletu se jo vse kuhalo, ko je zapustil sestričino, a kolikor dalje se je od hiše oddaljeval, tem bolj so ga zapuščali dobri vtisi in sklopi, ter ga je sebičnost popolnem zopet podjarmila. Svoje stanje jel je premišljevati in želel si je brez pomoči Linekovega doktorja osobo poiskati, katera bi mu v resnici lehko škodovala. Vse je bilo odvisno, da odpravi osobo, kature se je bal, s zvijačo od tu, a tako, da ne bi Albin Linek ničesa o tem izvedel.
S tem sklepom napoti se v jedino krčmo v mestu. S pomočjo nekoliko darov izve na njegovo pitanje, če stanuje tu kakova tuja dama, da je v resnici v tej hiši, v sobi št. 5, a je nikdar ne zapusti.
Stile prosi hišino, naj mu pokaže omenjeno sobo. Ta gre ž njim, mu odpre sobo in Strle vstopi.
Prezrimo, kar se je tu dogodilo in spremimo Alfreda 2 uri pozneje, kateri je žel ve-
neprijateljskem vidu. To so zasluge Srbov in ruskih prostovoljcev".
Po vsem kar vidim in slišim, utegne telegraf ta moj dopis prehiteti iu vam uže važ-neje ruske sklepe poročiti.
II koncu še jedno. Vašega ^Slovenskega Naroda" štev. 230 našej ruskej cenzuri nij bila po všeči. Mi naročniki v Rusiji smo namreč dobili drug odstavek v „pol. razgi." — „vnanjo drž." tako s tiskarskim crnilom zamazan, da ne vemo, kaj ste tam tiskali. Naša ruska cenzura namreč ne konfiskuje vsega lista, kakor vaša, ampak, kar tisto da zamazati, kar meni, da bi Javni mir kalilo".
Jugoslovansko bojišče.
Telegram iz Carigrada poroča, da so Turki 31. pr. m. zaseli tudi Deligrad, katerega so Srbi prostovoljno zapustili in se bolj v notranjost dežele, v Ražanj pomaknili. To je neveselo. Bitve pri Djunisu so bile torej osodepolne za Srbe. Tega nysmo pričakovali.
Vendar je srbska vojska še cela in ako ne bode mini, bode posebno, če jo en rusk oddelek pomnoži, še velika dela lehko izvršila. Dozdaj je celo Turčijo imela proti sebi.
V djuniskej dolini vse vasi gore. Turki palijo povsod kamor pridejo. Nekatere kraje pak so baje Srbi sami zažgali, da ne bi Turkom stanovališč pustili.
Aleksinac Sibom nij bil z naskokom vzet, kakor se je pisalo, temuč zapustili so ga iz strategičnih ozirov sami po noči od pon-deljka do torka. Drug dan ob 11 so Turki še le izvedeli da je izpraznen.
Črnogorci pa le zmagujejo, 31. oktobra so obkolili Pod g o rico in jo bombar-
selega obraza proti hiši mitnijskega oskrbnika. — Nikdar nij bil še tolikanj ljubeznjiv, nego denes, mislila si je Pavla, in tudi vse druge dame bile so tega mnenja.
Gospodična Malvina vzdihuje in pravi, (na tihem, umeje se) da bog nij pravičen, ker Alfreda nij njej naklonil.
Albin bil je nasprotno prav čmerikav. Sede k igrulnej mizi, kjer so gospodje whist igrali, in o lljalmaru se je dozdevalo, da je na zofo prirastel, niti ganil se nij.
Pavla bila je lepa in vesela, ko pomladansko jutro. Jeden pot, ko so je zaljubljenima posrečilo, da sta bila sama, reče jej Alfred:
„Ljuba Pavla, dovoli mi, da se jutri s parobrodom odpeljem v K., ter povabim mojega strijca, admirala Strleta k najinej poroki."
Pavla zarudl in jeclja, kako pusto in prazno bo, ko odide.
„Pojutranjem se vrnem in v osmih dneh,
dirajo b svojimi in z onimi kanoni, katere so v osvojenem Medunu od Turkov dobili. Mesto je uže moćno oškodovano, jedna baterija turška zlomljena. Črnogorska vojska je šla globočji v Albanijo in pretrgala zvezo 8 Podgorico. Ali premirje, ki se bode najbrž na vsa bojišča raztezalo, bode Črnogorce vstavilo.
Politični razgled.
V Ljubljani 3. novembra. Iz kluba „fortschritta", Uržmvnih f»o-<Ml<tttoev beremo v dunajskih listih, da je •državni poslanec za dunajsko predmestje Le-opoldstadt profesor Silss v klubu rekel, da on zdanjemu ministerstvu prijateljstvo odpoveduje.
Ot/erslii zbor se 11. novembra snide. Zopet hočejo vlado interpelirati, kako stoji z orijentalnim vprašanjem. Morda bodo do tačas uže dogodki odgovarjali in magjarske interpelacije ne bode več treba.
VbifttvrJjV di'KifcTC.
Iz Hukureštn se javlja 2. novembra. Denes se je odprla zbornica rumunska. V pre-stolnem govoru kneževem se pravi, da so razmere Rumunske z vnanjimi državami dobre, naglasa striktno neutralnost Rumunije (!) in upa, da bodo garancijske vlasti branile narodne pravice in celokupnost Rumunije, če v nevarnost pride. Čudni in nepreračunljivi ljudje so ti Rumunci. Deues tako, jutri drugače.
Iz Sirije se poroča bruseljskemu „Nordu", da se je znani vojvoda Marinotov Jus-suf Karam vrnil iz Italijo, kjer je več let živel, mej svoje rojake, da jih zbere v boj proti Turčinu.
singieštei bivši minister in vodja zdanje liberalne opozicije Gladstone, priobčuje članek o politiki Rusije. On pravi, da je strah nevreden, ki se boji pred razširjevanjem Rusije. — „Times" menijo, da nij mogoče misliti, da bi Turčija neudala so, temuč Rusijo k skrajnemu posilila.
Dop
ISI.
Iz Gorice 1. novb. [Izv. dop.] (Nova ulična imena.) Dolgo so se obotavljali naši mestni očetje, da bi prekrstili tukajšnje ulice in trgove in tako izbrisali sovražen madež slovenskega izvira raz uličnih oglov „avstrijske Nizze"; — slednjič so si v seji 21. okt. vendar pomagali, da „Travnik" nij več travnik, ampak „Piazza Grande", da se ima ulica „Za mesnicami" odsihdob imenovati „Via Morelli", „Korenjska ulica" „Via Formica" itd. Kolikor je novih ali do sedaj neušečno se glasečih ulic in trgov, dobili so vse nove naslove po imenih več
ali manj slavnih ali za mesto zaslužnih mož. Nova ulica zraven mestnega vrta jo krščena na ime italijanskega pesnika Danteja, kakor je vštri-čna na ime Petrarke; dalje bomo imeli zdaj „Via Barzelini", „Via Rabatta", „Via Alva-rez", „Via Vogel-1, „Via Parcar", „Via Dre-ossi" in še več tacih, kojih patroni so vpisani kot ustanovitelji ali dobrotniki v kroniki goriškega mesta; tudi starodavni „Ghetto" se je moral umakniti imenu slovečega italijanskega jezikoslovca, ki se je v njem rodil; to ulico so namreč prekrstili — pardon! saj je židovska — „obrezali" so jo ter ji dali novo ime „Via Ascoli". Imenom predmestij razen enega so vendar prizanesli — edino „Studeniz" recite studenec nij našel milosti v mestnem zboru, poitalijančili so je, pa slabo v „Borgo Acquedotto". Zakaj so neki slaboglasnemu predmestji „Borgo Prestau" recite pristava pustili staro ime, še vedno zastonj ugibamo, mogoče da jim je to predmestje še preumazano in nedostojno za italijanski naslov. Potrpimo saj je tudi Gorica še ostala in je nijso še prekrstili v „No rici j o", kakor bi včasih zaslužila.
Lavričeva rakev, na kateri še vedno pogrešamo kak spominek, je danes krasno okin-čana z lavoričjim vencem in z onimi trakovi, katere so mu na dan pogreba od vseh strani poslali rodoljubi, častitelji in narodna društva.
*% IBeogrr A<1. 29. oktobra [Izv. dop.] Želio sam, da budem o svima dogodjajima, koji so se na bojištu desili 20., 21., 22. i 24. ovog meseca, dobro obaveštem, pa tek onda da vam pišem. Preda mnom su zvanički podatci; ja nimalo nesumnjam u njihovu korektnost.
Ako mi fiitaoc „Slovenskog Naroda" ukaže tu čast, te sa pažnjom pročita ovaj dopis, uveriće se, da su svi dogodjaji o kojima je reč, ocenjeni objektivno.
Ja koliko ljubim moju otačbinu, toliko isto poštujem i istinu. Na osnovu telegrama koje su razoslali evropskoj štampi turkofilski dopisnici iz tabora Abdul-Kerim paše o dogodjajima na bojištu potonjih dana, javno mišljenje evropske publike dobilo je vrlo pogrešan sud.
Ovo su fakta, koja neinože niko poreći:
20. ovoga meseca 40.000 turskih vojnika koje je podpomagala vrlo jaka artiljerija, napadnu na desno krilo Horvatovićeve vojske. Horvatović je imao na svima pozicijama ovoga krila samo osam bataljona. Održati sve
pozicije u svojim rukama, to je bila apsolutno nemoguća stvar.
Naša vojska morala je da napusti svoje pozicije na G rede t inu i da se u pravcu od jugo-istoka povuče severo-zapadno. Napuštanjem ovih pozicija bila je prekinuta i veza izmedju vojske Horvatović a i generala Černjajeva. Time je Bvršena borba prvoga dana.
Rez svake sumnje Turci su verovali: da Horvatović, pošto je potisnut sa operacionog bazisa, mora se povući pod zaštitu planine Jastrebe a. Ali ova turska predpostavka bila je sasvim pogrešna. Jer Horvatović umesto da traži pozicije za defenzivu, sutra dan a to je 21. ov. mes. napadne bajonetima na Tursko vojsku, probije njihove guste kolone i spoji se opet sa vojskom Černjajeva.
U ovoj krvavoj borbi gubitci su vrlo osetni na obadve strane. Da hi Turci došli opet do svoje promašene celi, da potisnu vojsku Hor-vatovićevu na Jastrebcu, napadnu 22. ov. mes. oko 9 Vi sahata na naša utvrdjenja. Ali uspeha nije moglo biti na strani Turaka, i ako su oni ovoga dana u borbu uveli vanredno veliki broj artiljerije. Svi udarci turski razbili su se o čvrstoću naših bataljona.
Neprijatelj ne samo da nije ništa ovoga dana postigao, već je morao da beganjem potraži zaštite u svojim pozicijam.
Sve svoje ranjenike i sve mrtvace ostavili su Turci ovoga dana na svome razbo-jištu. Naša vojska zaplenila je i veliko deo oružja.
23. ov. mes. nije bilo boja, ali 24. u jutru rano, napadnu Turci sa novom vojskom, koja im je u oči toga dana stigla. I ovom prilikom svu svoju snagu upravili so Turci na posicije Horvatovićeve. Rezultat je bio, da so na svima točkama bili Turci pobijeni.
Sva turska sila smeštena je u malenom trouglu medju Gredetinom, Vel. Šiljigovcem i Moravskom dolinom.
Operativna linija prema Turcima sada je ovo: Sušica, sv. Nestor, Djunis i planina Jastreba c.
Na Javoru naša vojska, kojom koman-duje general No vose lov, imala je nekoliko većih bojeva i rezultat je vrlo povoljan za našu vojsku. Pozicije, koje su Turci podigli na našem zemljištu, general Novoselov oteo je i Turke preterao preko granice a jedno odelenje svoje vojske poslao je u Bosnu,
\jubica, zjedinjena sva na veke," reče jej čast-1 nik in poljubi roko.
Zvečer, ko hoče častnik oditi, vzeme tudi Hjalmar svojo čepko in mu reče:
„Čakaj, grem s teboj."
Strle ga od strani čmerikavo pogleda, a molči.
Na poti praša Strle:
„No, kaj mi hočeš? Govori, kajti časa mi ne ostaja mnogo."
„Potrpi, da prideva v tvoje stanovanje," odgovori Hjalmar, ter prime Častnika pod pazduho, akopram je videl, da je nevoljen.
Zdaj stopita v Strletovo sobo.
„Bom li tako srečen, da izvem, kaj mi hočeš," praša ga častnik.
„Da," odgovori mrzlo Hjalmar, zapali si smodko, in sede na stol. „Pomenjkovala se bova o najinih opravkih," še pristavi.
„Se-li tako mudi?"
„Da ! Albin je odkupil one falzifikate in
vsaj uvidiš, da ne bode tega plačeval, česar nij užival."
„A, za vraga! Kako jih je on v pest dobil ? Propali so še le v dveh mesecih."
„Istina! A Žid, kateri je tako dobro vedel, ko ti ali jaz, da je to sleparija, menil je: tu se lehko kaj zasluži, — in šel je k Albinu."
„Prokleti lopov! No, kaj je storil Albin?"
„Ta je dal Židu, kolikor je zahteval, to je — še enkrat več, kolikor je bila prava vrednost."
„To je honetno! No, potem nij treba več o stvari govoriti. Vsaj boš lehko, ko postaneš doleten, vse doktorju porrnol."
„Jaz naj bi plačal?"
„Kdo drugi? Nijsi ti denarja izposodil?" odgovori Strle, sukajoč si pred ogledalom brke.
„Slušaj, Strle, vidim, da imaš slab spomin, torej ti morem se svojim pomagati. Čemu sem izposodil denar?"
„Da si me z jednim delom neprilik rešil. A meni enako dobro znaš, da zdaj ne morem vsega vrniti."
„Tega tudi ne zahtevam. Vsaj sem se na vse kriplje prizadeval in zjedinjenje tvoje s Pavlo pospeševal, da bi ti bilo možno svoje dolgove prej poravnati. Zahtevam le, da mi daš pismeno obljubo, omenjeni znesek takoj, ko dobiš imetek svoje žene v roke, Albinu vrniti, da ga ne bodo po najinej krivdi skopuhi pestili. Obljubiti moraš, da bodeš ves dolg poplačal in potem se bova uže mej soboj poravnala."
„To je v istini zvit predlog, moj ljubi Hjalmar; žalibog, da ne morem želji vstreči, kajti plačati bi moral v tem slučaju še jeden-krat toliko, kolikor sem dobil. A ostane pri tem, da plačam jaz dolg, a ti odstotke, katere bo žid zahteval. Mi hočeš še kaj povedati?"
„Moraš in bodeš mi dal pismeno obljubo,
'da u pravcu izmed j u Nove Varoši i Sjenice operiše (operira.)
Da bi ovu vojsku prinudili, da se povrati ili da je preseku od njenog operacijonog bazisa, 24. ovoga meseca udare Turci sa velikom *silom na naše pozicije. General N o-•voselov zapovedi, da desno krilo naše vojske udari na sve pozicije turskog levog krda. Vojska naša odlikovala se u ovom boju svojom izdržljivošču guste neprijateljske vatre. Turci nisu mogli da odbiju snažne napadaje naše vojske, izgube svoje pozicije u kojima je naša vojska našla dosta hrane, municije i oružja.
Gubitci su neprijateljevi vrlo veliki. Naša artiljerija nanela je strahovite štete u redovima turske vojske.
Pošto su Turci bili sasvim razbijeni, general Novo sel ov razdao je na samome bo jištu dekoracije svima onim junacima, koji su se u ovome boju odlikovali. Na prvome mestu bio je načelnik generalštaba g. pukovnik Siten ko, i jošte nekoliko mladih oficira.
U boju na Javoru ruski oficir Mihajlo v ubio je 12 Turaka i to 4 pu<koin, 6 revolverom i 2 kundakom.
Današnje zvanične novine saopštavaju ukaz Njegove Svetlosti kojim se daju diplome, kao znak vladalačke priznateljnosti i odličija, za osobitu hrabrost i izvrstnost u sadanjem ratu, — i to ovim bataljonima: karanovač-kom I. i II. klase, trnavskom I. klase, moravskom i požeškom I. klase.
Ovih dana dolazi talijanski major Bitson, koga sa izvesnom celji šalje Garibaldov zet g. pukovnik Ranci. Iz Livorna doći će opet nekoliko talijanski dobrovoljaca.
Broj sviju ranjenika u svima našim bolnicama bio je izmedju 22.—24. ov. mes. 2.237.
Stanje zdravlja naše vojske vauredno je dobro.
Vojska je več odevana zimnjom odećem. Poslednji transport haljina ovih dana stićiće iz Pariza.
Domaće stvari.
— (Volitve na Goriškem) za mesta in trge so denes 4. novembra. Narodni kandidat je g. Ignacij Kovačič, velikoposost-nik, za katerega Slovenci složno vsi glasujte.
— (Dr. Josip   S er ne c), brat deželnega poslanca in mariborskega advokata dr. j Janka Serneca, odprl je svojo advokaturno tega
pisarnico v C el j i; kot znacajnega narodnjaka, energičnega moža in dobrega jurista ga s polnim preprifaujem priporočamo vsem Slovencem v Celjskej okolici in po savinskej dolini, kateri juristovske pomoči potrebujejo. Od mladega advokata pa pričakujemo, da se ne hode nikjer vstrašil na čelo stopiti, kjer bode trebalo zagovornikov slovenske stvari. In baš v Celji je bilo zdaj en čas le preveč mrtvila.
— (Slovensko gledališče) se je začelo letos na vseh svetnikov dani s slovenskimi predstavami v deželnem gledališči ljubljanskem. „Mlinar in njegova hči,1* da si vsako leto ponavljana igra, privablja vendar vedno polno galerijo in poln parter. Igralo se je dobro.
— (Iz Borovnice) se nam piše: Neprevidnost neke matere je v Rakitni pri Pre-serji prouzročila nesrečo. Pustila je mati svojo dve leti staro hčerko doma za varuha in je šla na posel. Dala je za kratek čas otroku škatljo žvepljenk. Dekletce igrajoč se, odpre škatljo in zatrne si obleko, ter hiti iz sobe na prosto iskat si pomoči, pa zastonj. V 8. urah izdihnilo je revče nedolžno dušico.
— (Iz Dunaja) se nam piše: G. Jos. Apih, iskren Slovenec, napravil je bivši teden profesorski izpit iz zgodovine. Jeden ispitan historikar mej Slovenci več! — Tudi letos so slovenski dunajski študentje kupili venec za slavnega Kopitarja, ter ga po polu dne vseh svetih nesli „in corpore" (bilo jih jo kacih GO) na Marksovo pokopališče. Lansko leto se je rta Kopitarjevem grobu popevalo, in so pevci oziroma takratni predsednik ..Sl." g. K. zarad tega še s policijo opravka imel. — Ker so pri vencu bili slovenski trobojni traki, slišalo se je od mnogib stranij: To 80 Slavjani! Das sind Slaven! Slave sinom, ki se na ta način spominjajo svojih duševnih velikanov, naj zaori: Slava! — Proti izjavi ogerskih študentov hote dunajski slavjanski študentje napraviti protiizjave v prav slavjanskeni smislu.
Telegram »Slovenskemu Narodu4'.
X lllllltl.ltt 3 nov. 0V£itime»<>čiio premirje* im»J Turčijo In Si'ltijo »liIcii<»no, včeraj ho Iczačdo. liru-ieiac p.-i Deligrr&ftd »e *r Mrl»«kili rokah.
Razne vesli.
* (Mrtvaška stati s ti ka.) V iO. tedni leta,   kise je končal s 17. oktobrom, je
kajti čast moja mi ne dopušča, da bi Albin Škodo trpel."
„Nikakor tega ne dobiš," odgovori Strle; „kajti razun tega imam še druge dolgove, ki me opominjajo.
„Varuj se, Strle! kesal bi se svojih besedi} : znaš, kako globoko sem zabrel po igranju, h katerem si me ti zapeljal. Stori kar zahtevam, ali.....
„Ali pak povem tvojemu varuhu, kak razuzdan mladenič si in kot sorodnik zahtevam, da ostaneš še dalje pod varstvom."
„Kaj? Žugaš mi?" kriči Hjalmar in skoči kvišku. „Upaš mi žugati, ko sem čast in vse zastavil, da sem te rešil? Seli tako spominjaš svoje prisege?"
„Nijsem je zabil. Flačal bodem, kakor sem uže dejal; a ne dam pismene obljube. Bratranec tvoj naj čaka, da sem poročen."
S temi besedami vzame Strle svojo čepko, ter se oddalji; Hjalmar ves razjarjen, žugajoč s pestmi za njim, ostane sam v sobi.
XVI.
Za jutro druzega dne stopi Albin i nagubanim obrazom v sobo svoje sestričine, ka-terej je celi polk šivankaric pomagal obleke vstvarjati.
„Kam je šel Strle?" praša jo Albin osornim glasom.
„Žel je v K. svojega strijca vabit," odgovori Pavla in ga pogleda.
Albin zakolne na tihem, ter otide. Takoj vstopi Hjalmar s prašanjem:
„Je-li Strle odpotoval?"
„l)a, v K.,u odgovori Pavla.
Hjalmar vrže svojo čepko na stol in reče:
„Dovoli mi par trenutkov; želim s tuboj govoriti."
„Ljubi Hjalmar, zdaj nemam časa."
„To ti ne pomaga; jaz moram s toboj govoriti," odgovori Hjalmar ter gre v postransko sobo.
Pavla mu godrnjaj e sledi.
»Povem ti, da je ženin tvoj slepar, po-
od 100.00O prebivalcev umrlo: na Dunaji 51, v Pragi 71, v Pešti 52, v Berlinu 46, v Vra-tislavu 41, v Stetinu 31, v Kol6m*ji 43, v Hanovru 33, v Frankobrodu ob Mogunu 26, v M igdeburgu 45, v Strasburgu 46, v Draž-danih 42, v Lipskem 48, v Monakovem 57 , v Hambujgu 44, v Parizu 42, v Bruselji 43, v Amsterdamu 39, v Roterdamu 36, v Hagu 50, v Bazelji 30, v Kristijanji 32, v Stok-holmu 49, v Kopenhagnu 34, v Rimu 48, v Neapolju 43, v Turinu 34, v Londonu 34, v Glasgovu 41, v Liverpulu 40, v Dublinu 30, v Edinburgu 25, v Njujorku 44, v Filadelfiji 41, v Bostonu 40, v Čikegu 40. v Bombaji 50, v Madrasu 84, v Kalkuti 49. V večini mest srednje in južne Evrope se je zdravstveno razmerje povzdignilo na normalno stopinjo, in je omenjeni teden manj stopinjo, in je omenjeni teden manj ljudij pomrlo, nego v prejšnjih k velikih epidemij zdaj nij nikjer. V Londonu je tifus zelo razsajal, tako tudi v Berlinu in nekaterih laških mestih. Tudi difteretis se kaže čezdalje bolj v vseh večjih mestih, pa tudi po deželi. Škarlatinka je posebno po Nemškem razširjena, koze na Dunaji. osepnice pa so skoraj povsodi nehale. Tudi v severoamerikanskih mestih so se zdravstvene razmere poboljšale, posebno v Njujorku in Filadelfiji. V Savani razsaja rumena mr/.lica; v Indiji kolera pojema, zato pa tifus večjo moč dobiva.
* (Iz balona padel) je 11. oktobra zračni čolnar Jurij Vintrop. Rabil je balon, ki jo bil napolnen z razgretim zrakom. Ko jo balon prišel kakih 500 čevljev visoko, je počil in urno letel proti tlem. Blizo tal pa se je odtrgal popolnem od čolnička proč in nesrečni neronavt je z neizrečno naglostjo letel proti zemlji. Takoj so tekli k njemu, vdrl se je bil do kolen v zemljo. V onem trenotku, ko je bil, se je videlo, da se je lovil Vintrop za čolnov obroč; ko je bil še kakih 20 čevljev od tal, je tudi tega izpustil, da bi čoln ne padel nanj. A nij se mu posrečilo, kar je nameraval; kajti čoln mu je podrgnil kožo raz čela in mu ves nos zmlinčil. Poleg tega je nesrečnež dobil Še več kontuzij in več teških notranjih poškodovanj. Bil je v nezavesti, a kmalu je prišel k sebi, a niti govoriti niti gibati se nij mogel. Balon je obsegal kakih 30.000 kubičnih čevljev.
Zobozdravnik
dr. Tanzer
ostane zarad mnogoštevilnih pacijentov še do 7. nov. tukaj in ordinira vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer v Ljubljani, hotel Elefant, sobna številka 35 in 36 (II. nadstropje nad hišnimi vratmi. Qi'dS—2
topuh in nečastno som ravnal, ko sem ti svetoval, poroko pospešavati," rohni Hjalmar, ko sta bila v sobi.
„Moj bog, si-li ob pamet?" praša ga plaho Pavla.
„Ne, ne, dobra, ljuba Pavla, nijsem še, a lehko bi se mislilo, tako nesramno sem se vedel," odgovori Hjalmar, prime njeni roki, ter ju na svoje vroče čelo pritisne.
„ Pavla," nadaljuje, „ne veš kaki zločinec je tvoj brat in koliko mu bodeš morala odpustiti."
„Oj, da, Hjalmar, dobro znam. Slišala sem jeden del pogovora tvojega z Albinom." Pavla postane bleda, ko nadaljuje: „0 ne znaš, kako me je to bolelo in peklo, kako sem se bala te pogledati. Neomejeno moraš biti Albinu hvaležen, kateri je tolikanj blagodušno tvojo čast rešil, akopram dohodki njegovi nijso obilni. Oj, Hjalmar, zavest ta mora te vedno proganjati."
(Daljo prili.)
Umrli t ijiioljunl
od 27. do .">(). oktobra i G. Elizabeta Bebio, Birota gimnazijskega prefekta, stara 52 1., v gledališki ulici Št. 3. na črevni tuberkulozi. — Anton Grabljevcc, zasebnik, star 64 L, v Vegovi ulici št. 9 v Gradišči, Sa oslabljenj<-m pljuč. —Martin Fezdir, zidar, star BO let, v deželni bolnišnici, turati slučajno dobljenih poškodovanj. — Ljudmila Zdešar, otrok živinskega trgovca, stara 6 tednov, v ulici Marije Terezije št. li\ za ditteritis. — Marija Kunstcl, farmska delavk-*, stara 33 1., v cigarni fabriki. nagloma za tok in krvi h pljuč. — Marija Jager, hči mesarja, stara 17 1., na Poljanah št. 01, na organični srčni hibi.
spit
99
ORION"
lošno zavarovalno društvo za živino,
koncesijonirano z vis. odlokom c. kr. ministcrstva notranjih poslov št. 72809,
zavaruje :
Govedo, konje, osle, mule, svinje, ovce in kotle, lovske in drugo pse:
a) proti kugam, sporadičnim bo eznim in vsakojakim nesrečam, vključljivo ogenj, tresk in eksplozijo;
b) proti kvarantenski nevarnosti;
c) proti nevarnosti pri kastraciji;
d) proti poginu pri transportu na Žo'oznici in parobrodih, končno
e) konje dirjalce, konjo za lov in šolo, kakor tudi za lovskih psov gonjbo proti nesrečam pri dirjanji za stavo, lovih in dresuruh.
(343 - 1)        Direkcija na Dunaji IX., Schlickgasse 6.
Glavno agentstvo
za Štajersko, ICcrošls© In Krara-jslco
pri Leonu Nagi v Gradci, Jakominijeva ulica št. 39, kjer se na vsako vprašanje odgovarja in se zanesljivi agenti postavljajo.
Naznanja se, da so
I In Bil
zopet odprti, in da se vsa sad ez n a in moćna yiy zaloga proti gotovi plači prodaja.        (335-3) +»
Upravništvo. *
• 1
1 1 1 I I M I I 1 I I I t I I I I I I 1 I
Važno za vse,
posebno za krojače za moško in žensko obleko in suk-njarje, kajti sukujene in volnate tvarine za suknje, hlače in cele obleke, kakor tudi za plašče za dame, suknje in jope se po najnižjih cenah prodajajo. — Človek se čudi, ako vidi cene na muštrih zaznamovane.
AJaclftV „Tiichaiiiverkoiif" Stefans-lldOlUV • piatz, Jasoinirg-ottg-asse, lVien.
(342—1)
4i 111111 11111111111 i 1114
Dunajska borza 3. novembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih      *2 g!d. 70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 66 90
1860 drž. posojilo 109 25
Akcije narodne banko 835 —
Kreditno akcije 148 60
London 123   . 35
Napol. 9 86
C. k. cekini 5 90 ,
Srebro 103 75
V§e* bolnim moč ii zdravje brez lek« in brez stroškov po izvrstni
ReTalesciere ii Barry
t» fvOII^ONH.
80 let lie J« llj boletni, ki M jo as bila oidra Tila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih ; otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezn: T ielodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; ilez< I naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre bavljenje., zaprtje, prehlajenje, nespunje, slabosti, zlate lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo inmenje v ušesih, Blabcati in hlevanje pri nosečih OtožnoBt, diabet, trganje, shujšanjo, bledičioo in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolj« nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče ral zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri fevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V.Beneka, pra ▼ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru adravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland*, Ur. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Cast.lt stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitni; oaob, »e razpošiljava na posebno zahtovanje zastonj. Kratki izkaz is 80.000 ipričevalov.
Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn. 10. jul. 185i; Bevaleacičre Do Barry v mnogih slučajih na gradi vsa zdravila. Posebno koiiBtna je pri dristi i griži, dalje pri soBalnih in obistnih boleznih itd pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji \ scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obiatii. in mehurji, trgauje v mehurji i. t. d. — Najbolje In in neprecenljivo sredstvo ne oamo pri vratnih in pn> nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L. S.) Bud. VVurzor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
rVinohester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša iz v rt t na Bevalescičre je ozdravila večletn« i  nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutuice in vodenico. Prepričal sem ae aam gledt' vašega zdravila, ter vas toplo vaakemu priporočam James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Bevalescičre du Barr> vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Ange 1 sto in, tajni Banit svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (BadenBko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, jo vsled rabe Vaše Bevalescičre du Barrv po" polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Spričevalo št. 7*J.t>18. L a ltoche sur You, 30. julija 1868. Vaša Bevalescičre ozdravila me je popolnem
strašnih zeloucnih in cutnicmh boleznij, katere •« ne deset let mučile.
(Gospa) Armanda Prevost, posestnica. Bevalescičre je 4 krat tečnejša, nego meso, t se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več i' ceni, ko pri zdravilih.
V plehastih puiioah po pol funta 1 gold. 50 k.-, 1 (ant 3 gold. $0 kr., 2 fuuta 4 gold. 60 kr., 5 ftn< tov 10 gold., '.2 funtov 20 gold., 24 'TintovSSgoi — Kevslesciero-Bisoaiton v pušioah in BevaleBciere Chocolatče v prahu :U tag 1 gld. 50 kr., 24 taa 2 ,. •Ai hr., 48 tas 4 gl. 50 kr., v praha is 120 tti 10 Prodaje: Da Barry i »Jomp. na Do idli SajehsjcatMBic it. 8, kakor v vseh   loatih pri dobičkarjih in op---dijakih srvovoih-, ".adi razpošilja d>< aajska hiša na vse kraje DO poštnih  .akuziroah si povzetjih. V LJubljani t A. 'T tur« J. 3 vob o«.» ekar pri .zlatem orlu", ■ Reki pri lekarju J. P i ii dama, v Celovca pri lekarju Birn laoherja, SpIJetu pri  lekarju Aljiuoviču, v Trstu pi loKarja Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Boc< iu J. Hirsohu, v Kadru pri Androviću. (46
Samoklistirni
(Clj sopumpe, Irrigaterje), Inhalacijne aparate,
klistirne, uretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalne steklenice, vezi za počene
po tiil>i-i>iK<'j ooiii.
Jedino le pri (53—28)
C-alirl e I Plccroli,
lekarju, na dunajske) cesti v Ljubljani.
^ leicarju, na aunaj,
i
Za Kranjsko jedino in samo pravi pri podpisanem!
Poleg originalnih
Elias Howe-jevih šivalnih strojev;
imam v zalogi i v. KIj n<*l) i vo le jaz
Originalne Singer & Grover & Backer
Šivalne stroje
po fabriskej ceni na debelo in drobno.
R.izun tega imam vedno v zalogi tudi najboljšo inozemsko stroje po jako znižanej coni in sicur: Wheeli>r A H/ilaou, CSrovcr A Bn«iker stuv. 19, Tlie l.iMIc W»nxer (zadnje na željo aiiiiTikaii.skei, 'l'aylor, Germania, Savoniu, 1» il«-ov A Cilbba, KapreaH, I.inkoln, Cilinder llitstic. »troji za vulnli itd.
I'outtrejeui aii uže rabljeni, iu izteeenl stroji dobč se po okolščinah so ve da 25 do :io v „ cenejši, ao p i tudi za SO °/0 »l»b«*j«i iu manj vredni kot zgornji.
Tedaj |»re> iduoat pri izbiri 1 Kdor tedaj solidni in dobri stroj žoli, obrne naj se zaupljivo na me, jaz sem so vedno trudil z zaneuljiviui postopanjem ohraniti moje dobro imo.
iii k u im-*lj i v»i. — Tudi na vplačevanje v obrokih.
Ljubljana, glavni trg štev. 168.
S odličnim spoštovanjem
Franc Oetter.
.S'*i/<#, r'r #*•/*, iti ■««/.-«', ii §>m »*« Sv. pfijutu <» xa gtfsue $jui*e itd. imam vedno v velikej izbiri v zalogi. . Po deželi spreji m a moj potovalec, g. Anton Grcbcnvu uljudno vsa naročila, ter ob jednem podaje potrebni poduk.
KZaradi od drugih strank dohajajočih ponudeb jednt»ko imenovanih strojev naj bo nikdo no da motiti, ker vsak kdor mojo mnogovrstno zalogo obišče, bo prepričati more, da jo resnično, kar jo zgoraj povedano.
Izdatelj iu urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
68