Lucchini: škedenjska železarna bo delovala do leta 2015 Primorski PETEK, 8. JULIJA 2011 št. 161 (20.176) leto LXVII. za praznovanje Ivan Lukan Ustavni zakon o narodnih skupnostih v Avstriji, katerega sestavni del je postavitev 164 dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem ter potrditev slovenščine kot uradnega jezika v 16 južnokoroških občinah, je torej sprejet. Skoraj vsi poslanci avstrijskega parlamenta (trije Zeleni so glasovali proti, dva pa sta dvorano zapustila!), predvsem pa politični vrh na Koroškem, ki se je ob tem dogodku skupno pojavil na Dunaju, so pa sklepu ploskali stoje in to kar nekaj minut. V soju žarometov pa sta bila na galeriji parlamenta tudi dva predstavnika slovenske manjšine - Marjan Sturm in Bernard Sadovnik; tretjega, Inzka, zato ni bilo. Drži in je razveseljivo, da bo novi zakon že v naslednjih tednih več deset krajem na južnem Koroškem prinesel dvojezično tablo, na katero so čakali celih 56 let. Drži pa tudi, da bi jih lahko bilo veliko več - 180, 200, 230, če bi Avstrija upoštevala razsodbe ustavnega sodišča, da sploh ne govorimo o črki in duhu Avstrijske državne pogodbe (ADP). Pri uradnem jeziku je zadeva še bolj restriktivna, saj je pogajalcem v Celovcu celo uspelo, da so Slovence v isti dvojezični občini delili na takšne z in na takšne brez manjšinskih pravic. In kar zadeva ostale ukrepe, še sploh nič ni dorečeno, kajti v memorandumu je govor o nameri, v zakonu pa sploh nič. Gre torej za zakon, ki ga je večina vsilila manjšini, in ki ni povsem v skladu ne z razsodbami ustavnega sodišča ne z ADP. Zato zakon Avstriji nikakor ni v čast, saj so slovenski manjšini (in tudi ostalim) dali, kar bi ji morali dati tudi brez pogajanj. Ob tem so še »pozabili« na ta ali oni kraj in občino, odščipnili še to ali ono manjšinsko pravico. Zakon je tudi dokaz, da so v pogajanja z manjšinci šli samo navidezno, da se lahko pohvalijo tudi z njenim pristankom, čeprav je bil ta na koncu samo še delen. Avstrija - in z njo uradna Koroška - ob takšni restriktivni manjšinski zakonodaji v resnici nimata razlogov za praznovanje, prav tako pa tudi ne politični predstavniki manjšine. Njihov izkupiček iz »pogajanj« je več kot skromen. In za nameček so se na koncu pustili še izigravati in povsem razdvojiti. Ob vsem tem je težko ostati optimist. Upajmo torej, da bodo le sledili boljši časi in da je bil sklep avstrijskega parlamenta šele začetek, ne pa konec reševanja manjšinskih pravic v Avstriji. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € VLADA - Sklep ministrskega sveta na zahtevo Severne lige Pol manj denarja • Vit za vojaški poseg v Libiji Toda Napolitano svari vlado pred enostranskimi odločitvami PROMETNE POVEZAVE - Klavrno samevanje »obmejnih« tirov »Železna« železniška zavesa med Opčinami in Sežano TRST - Državne pregrade padajo in izginjajo, a ne na železniških tirih med Italijo in Slovenijo, ki klavrno samevajo, kot priča gornji posnetek (foto KROMA) openske železniške postaje. Sosednji državi povezuje le en sam nočni mednarodni vlak na relaciji Budimpešta-Benetke, ki so ga uvedli na pobudo madžarskih železnic. Iz Ljubljane vozi v Sežano dnevno petnajst vlakov in torej le eden od njih prečka mejo, ki je ni več. Podobne žalostne razmere beležijo na prenovljeni Tabeljski želez- niški progi med Italijo in Avstrijo, ki so jo zgradili tudi za razvojne potrebe tržaškega pristanišča. En sam mednarodni vlak med Vidmom in Dunajem, ki vrh vsega vozi še čez Salzburg. Na 3. strani RIM - Vlada je včeraj potrdila odlok o financiranju vojaških misij po svetu v drugi polovici leta, vendar so financiranje skrčili od predvidenih 700 na 500 milijonov evrov. Večji del krčenja bo šel na račun intervencije v Libiji, ki so jo financirali samo do konca septembra. Od skoraj 10.000 vojakov v misijah po svetu naj bi se jih do konca leta domov vrnilo več kot 2000. Krčenje je zahtevala Severna liga, ki je bila polemična do Berlusco-nija tudi glede »očetovstva« določila v korist Fininvesta v vladnem manevru. Predsednik Napolitano je sinoči posvaril vlado, da se Italija ne more enostransko umikati od mednarodnih obvez. Na 4. strani Nagrada Urada za Slovence v zamejstvu Bogomili Kravos Na 2. strani Poziv starejšim: ne nasedajte goljufom Na 6. strani Kontovel: na Mlaki ni več račk Na 7. strani Sedem aretacij zaradi preprodaje mamil Na 12. strani Gradnja romjanskega šolskega pola še letos Na 12. strani FRANKFURT - ECB Dvig evropske obrestne mere na 1,5 odstotka FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke je včeraj v skladu s pričakovanji dvignil ključno obrestno mero za območje evra za 0,25 odstotne točke na 1,5 odstotka, potem ko jo je aprila po skoraj dveh letih zvišal z enega na 1,25 odstotka. ECB se je v strahu pred krepitvijo inflacijskih pričakovanj za tak korak odločila kljub negotovosti glede dolžniške krize v območju evra. Večina analitikov pričakuje, da se bo ECB zgodaj jeseni odločila še za eno zaostritev denarne politike. Na 11. strani ŠTANDREŽ - Nesreča na krožišču Prevrnjen tovornjak povzročil prometni kaos 1 /^13 Trgovina s prehranskimi dopolnili, olji in kozmetičnimi izdelki {Vida Legiša) ->A no FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 1.947,36 7A -0,17 lisica i j, utuy i au i SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 TQQ 7C un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.570,08 +0,09 drugi trgi Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.738,19 2.416,19 +0,89 +1,58 S&P 500, New York 1.355,01 +1,18 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.348,17 7.471,44 6.054,55 +1,28 +0,54 +0,86 CAC 40, Pariz 3.979,96 +0,47 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.779,40 1.230,2 2.844,51 +0,96 -0,11 -0,14 Nikkei, Tokio 10.082,48 -1,10 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.114,71 22.530,18 2.180,59 -0,48 +0,06 +0,43 Sensex, Mubaj 19.078,30 +1,88 Petek, 8. julija 2011 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ŽELEZARNA - Včeraj popoldne sindikalni skupščini v železarni in podjetju Sertubi Skupina Lucchini je zagotovila nadaljevanje dejavnosti do l. 2015 Savino: Dežela FJKpripravljena na odprtje omizja - Borini: Nujno skupno delo za razvoj industrije Škedenjska železarna je temeljnega pomena v okviru produktivnega ciklusa skupine Lucchini in še predvsem v funkciji obrata v Piombinu, zato bo nedvomno delovala do leta 2015. To je povedal pooblaščeni upravitelj grupe Marcello Cal-cagni na sredinem srečanju v Rimu, ko so predstavniki delavcev iz Trsta zahtevali informacije oz. jamstva glede usode ške-denjske železarne in delovnih mest. Deželna odbornica Sandra Savino, ki se je srečanja udeležila nenapovedano (bila je v Rimu zaradi drugih obveznosti), pa je dodala, da je deželna vlada vendarle pripravljena odpreti omizje o železarni, kot so to dalj časa zahtevali sindikati. To sta bili dokaj razveseljivi vesti, ki so jih posredovali delavcem železarne in podjetja Sertubi na dveh sindikalnih skupščinah, ki sta bili včeraj (prej ena, potem druga) v dveh tovarnah. Udeležencem skupščin so o dogajanju na pristojnem ministrstvu poročali sindikalisti, ki so se udeležili srečanja. Kot smo že poročali, so banke pristale na zamrznitev dolga 770 milijonov evrov. Poleg tega so odobrile posojilo 78 milijonov evrov in izdala jamstvena pisma v vrednosti dodatnih 48 milijonov evrov, na osnovi katerih naj bi bila skupina Lucchini zmogla izvajati industrijski načrt. Lucchi-ni potrebuje vsekakor 140 milijonov in torej primanjkuje še 12 milijonov, priliv novega denarja pa bodo morebiti zagotovile nove banke. Na tej osnovi bodo obrati Lucchini zdaj še naprej delovali. Skupina bo lahko iskala nove kupce, ki bi zagotavljali nadaljevanje dejavnosti obratov (banke naj bi rok za prodajo obratov Lucchini, ki zapade leta 2013, preložile na leto 2014), in skušala sanirati dolg z bankami. Podpis sporazuma je tudi sprostil postopek za prodajo obratov Ascometal v Franciji, za katere je mednarodni sklad Apollo že ponudil 300 milijonov evrov, vse nared pa naj bi že bilo tudi za prodajo obrata v Bariju. Kot nam je povedal pokrajinski tajnik panožnega sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini, ki je bil v sredo na ministrstvu, so zaposleni v železarni oz. Sertubi malce zadihali in so manj zaskrbljeni glede bližnje prihodnosti. Pravo delo se namreč šele začenja, je opozoril Borini, ker morajo zdaj skupina Lucchini, Dežela FJK in italijanska vlada udejanjiti obljube. Če je Calcagni zagotovil nadaljevanje produktivne dejavnosti škedenjske železarne do leta 2015, ni odgovoril na drugo sindikalno vprašanje, in sicer o vlaganju v ukrepe za spoštovanje okolja oz. zmanjšanje onesnaževanja. Sindikat je Calca-gnija tudi seznanil z normativom, ki ga pripravlja deželna vlada. Po novem bo v zvezi z emisijami dovoljena stopnja benzopirena nižja od današnje, zato bo nujna še večja pozornost, so povedali sindikati, toda Calcagni na to ni odgovoril. Glede deželnega omizja je Borini seveda izrazil pripravljenost na sodelovanje. Nujno je namreč sodelovanje, in ne le v zvezi s problematiko železarne, temveč za ponovni razvoj industrijskega sektorja, ki je že v hudi krizi. Ni mogoče namreč, da proizvaja industrija na Tržaškem le 11 odstotkov BDP - če je na nekem ozemlju ta stopnja nižja od 11%, po mnenju strokovnjakov ne proizvaja bogastva. Zato je treba jamčiti nadaljevanje produktivnih dejavnosti in obenem gledati naprej s skupnimi močmi tudi z namenom, da se privabi v Trst nove podjetnike, je poudaril Borini in opozoril na nevarnost, da zdaj ponovno prevlada zatišje. Potreben je skratka splošen načrt za ponovno rast industrijskega sektorja, kot je na to opozoril tudi župan Roberto Coso-lini. Župan je poudaril, da je nujen programski sporazum s pristojnim ministrstvom za spremembo dejavnosti železarne, sploh pa je treba končno poskrbeti za bonifikacijo onesnaženih območij, ki jo morata financirati Rim oz. deželna vlada. Občinski odbornik za gospodarski razvoj Fabio Omero je temu dodal, da je treba biti kljub podpisu sporazuma oprezni. Dogovor je vsekakor pomemben korak naprej. Enotno sindikalno predstavništvo Rsu so medtem včeraj sprejeli na Pokrajini Trst. Srečanje je v imenu levosredin-ske večine predlagal Štefan Čok in ga je sklical predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, sindikate pa so sprejeli pokrajinski podpredsednik in odbornik za gospodarski razvoj Igor Dolenc, pristojna pokrajinska odbornica Adele Pino in načelniki svetniških skupin v pokrajinskem svetu. Dolenc je odkrito povedal, da je v tako kratkem času in v danem stanju težko nuditi konkretne odgovore. Pokrajinska uprava je pripravljena aktivno sodelovati pri vseh omizjih oz. pobudah v zvezi z železarno. Med temi je seveda najbolj pomembno deželno omizje, ki ga deželna vlada doslej še ni sklicala. Potrebna je vsekakor skupna strategija in mora vsak prevzeti lastno odgovornost in storiti vse, kar je v njegovih pristojnostih. Tudi Dolenc je bil mnenja, da je nujna bonifikacija onesnaženih območij. Načelniki svetniških skupin v občinskem svetu so medtem včeraj po napovedih izdelali nujno resolucijo, ki naj bi jo sprejeli soglasno na ponedeljkovi seji občinskega sveta. Zanjo so se odločili na srečanju s Cosolinijem in sindikati, ki je bilo v ponedeljek na županstvu. Dokončno besedilo resolucije bo nared v ponedeljek, saj je do takrat čas za morebitne popravke. Glavno ogrodje je vsekakor že sestavilo vseh 12 načelnikov svetniških skupin in je vsak nekaj nekaj dodal k besedilu. V resoluciji je v grobih obrisih zahteva, da se župan oz. občinska uprava zavzame za zaščito delovnih mest zaposlenih v železarni in v podjetju Sertubi ter da skupina Lucchini (ali kdorkoli bo prevzel lastništvo) Igor Dolenc vlaga v varstvo okolja. Podpisniki dokumenta dalje zahtevajo odprtje stalnega omizja med italijansko vlado, Deželo FJK in Občino Trst, katerega namen bo reševanje vseh težav, ki pestijo industrijo na Tržaškem. V resoluciji je še zahteva po izdelavi načrta za preusmeritev dejavnosti železarne in nenazadnje po bonifikacij ones- Iztok Furlanič naženih območij. Predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič je glede resolucije poudaril, da je bil sestanek načelnikov svetniških skupin v znamenju dobrega sodelovanja. Furlanič zato pričakuje, da bodo resolucijo na seji občinskega sveta soglasno sprejele vse politične sile. Aljoša Gašperlin FINANČNA STRAŽA - Zamenjava vodstva Deželni poveljnik je Walter Manzon V kasarni pri Marsovem polju je bilo včeraj nadvse praznično. Deželno poveljstvo finančne straže je dobilo namreč novega vodjo: brigadnega generala Gianluigija Migliolija je po štirih letih nasledil brigadni general Walter Manzon (na fotografiji KROMA). Zapišemo lahko, da se je general Manzon rodil v Rimu maja 1958, je poročen in ima tri otroke, finančni straži pa se je pridružil pred 34 leti. Lahko se ponaša z diplomo iz prava, ekonomije in tehnik ekonomsko-finančne varnosti, pred prihodom v Trst pa je bil poveljnik pri pokrajinskem vodstvu finančne straže v Benetkah. Včerajšnjega vojaškega slavja so se udeležili tudi predstavniki prefek-ture, občinske in pokrajinske uprave, ter seveda verskih in vojaških oblasti. APrimorski ~ dnevnik 5 OBČINA TRST Kako prihraniti 2.500 evrov Danes bi se morala v dvorani tržaškega občinskega sveta sestati občinska komisija za proračun. Sejo je sklical predsednik, občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab, da bi na njej razpravljali o rebalansu proračuna za letošnje leto in o spremembi triletnega načrta javnih del za obdobje 2011-2013. A seje danes ne bo. Član komisije, občinski svetnik Ljudstva svobode Piero Camber se je namreč pritožil pri predsedniku občinskega sveta Iztoku Furlaniču, ker seja ni bila sklicana najmanj 36 ur prej, kot to predvideva občinski pravilnik. Resnici na ljubo je Švab sklical sejo v sredo ob 15. uri. Ker pa so ob tisti uri tajnice nekaterih svetniških skupin že zapustile delovno mesto in so sporočilo o seji dostavile svetniškim skupinam šele včeraj zjutraj, je bil Camberjev protest de iure povsem umesten. V preteklosti se je že dogajalo, da so bile seje komisij sklicane s krajšim časovnim terminom, a niso bile preložene. Očitno se je Camber sedaj, ko mora shajati v opoziciji, odločil za striktno spoštovanje pravilnika. Predsednik Furlanič je takoj ugodil Camberjevi zahtevi po preložitvi seje. Poklical je predsednika komisije Švaba in skupno sta določila nov datum: v ponedeljek, 11. julija. Ko je vodja svetniške skupine Ljudstva svobode Everest Bertoli izvedel za novi datum, se je besedno zelo grobo znesel nad Camberja. Zakaj? Preprosto: za ponedeljek je že sklicana občinska seja, za katero bodo svetniki prejeli predvideno sejnino (kakih 100 evrov). S tem, da je bila seja občinske komisije sklicana na dan, ko se sestane občinski svet, so bili člani komisije ob sejnino, ki bi jo bili prejeli, če bi bila seja komisije danes, dveh sejnin na isti dan pa ni mogoče prejeti. Ob takem razpletu bo najbolj vesela ... občinska blagajna, ki bo - z umno potezo predsednikov Furlani-ča in Švaba - prihranila 2.500 evrov. M.K. POKRAJINA TRST - Srečanje v sodelovanju z agencijo Italia Lavoro Potrebujemo tudi bolničarje, peke in računalniške programerje Kako olajšati srečevanje med ponudbo in povpraševanjem po delu? Včerajšnjega popoldanskega sestanka so se udeležili tudi predstavniki gospodarskih stanovskih združenj in podjetij, ki kljub krizi poslujejo uspešno Na Tržaškem nekatera podjetja oz. gospodarski sektorji kljub krizi dobro poslujejo, čuti pa se pomanjkanje številnih poklicnih figur, okrepiti pa je treba tudi kompetence na področju poznavanja jezikov in odnosa s strankami. To se je med drugim ugotovilo na včerajšnjem popoldanskem srečanju v sejni dvorani tržaškega pokrajinskega sveta, ki je bilo posvečeno t.i. sistemski akciji Welfare to Work za politike ponovnega zaposlovanja. Srečanje, ki ga je priredila tržaška pokrajinska uprava (zastopala sta jo podpredsednik in odbornik za gospodarski razvoj Igor Dolenc ter odbornica za aktivne politike dela Adele Pino) v sodelovanju z agencijo Italia Lavoro, ki deluje v okviru ministrstva za delo, udeležili pa so se ga predstavniki gospodarskih stanovskih organizacij in nekaterih podjetij, ki so kljub krizi ohranila raven poslovanja, je bilo namenjeno poglobitvi poznavanja trenutnega položaja na krajevnem trgu dela in ugotovitvi kritičnih točk v zvezi s srečevanjem med delovno ponud- Sestanka so se udeležili predstavniki stanovskih združenj in podjetij kroma bo in povpraševanjem ter ugotovitvi, kateri poklicni profili so najbolj iskani oz. primanjkujejo za to, da bi ugotovili, kako bi se zaposlili mladi oz. ponovno zaposlili brezposelni. Pri tem so prisotni ugotovili, da so nekatera področja oz. podjetja kljub krizi ohranila raven poslovanja: gre npr. za podjetja, ki poslujejo s kavo in prehrano, dalje za podjetje Pasta Zara, za- varovalnico Allianz, pa tudi za podjetja na področju obrtništva in trgovine, prav tako se beleži rast na področju turizma. Kar se tiče poklicnih profilov, pa primanjkujejo predvsem taki, kot so npr. bolničarji, računovodje, računalniški programerji, peki, uslužbenci pri dvigalu, statistiki, tehniki oz. inženirji na področju zdravstvenih naprav, prav tako se na področju trgovine čuti potreba po krepitvi kompetenc glede odnosa prodajalca s stranko, občutena pa je tudi potreba po krepitvi znanja jezikov, zlasti angleščine. Na srečanju je bil govor tudi o ukrepih, ki bi bili usklajeni tudi z izobraževalnimi procesi na področju šolstva, poklicnega izobraževanja in univerze ter ukrepih za poskus odprave ovir, da se omogoči srečanje med ponudbo in povpraševanjem po delu. Agencija Italia Lavoro bo zdaj potegnila svoje zaključke, v prihodnosti pa bo sledilo novo srečanje s pokrajinskimi upravitelji za ugotovitev, kateri ukrepi bi lahko izboljšali položaj. 6 Nedelja, 10. julija 2011 TRST / KARABINJERJI - Razkrinkali so kriminalno združbo, ki je ogoljufala več starejših »Dragi starejši občani, ne odpirajte vrat neznancem« V juniju so v Trstu prešteli veliko kraj - Poziv starejšim: ne nasedajte goljufom Starejši, bodite skrajno previdni in ne odpirajte vrat vsakomur. Ne nasedajte neznancem in v vsakem primeru raje pokličite številki 112 ali 113. Taka so bila svarila pokrajinskega poveljnika karabinjerjev, polkovnika Carla Tartaglioneja na včerajšnjem novinarskem srečanju, na katerem so predstavili uspešno akcijo proti goljufom. Tržaški karabinjerji so namreč v juniju obravnavali več primerov goljufij nad starejšimi osebami. Po številnih uspešnih krajah pa so šestčlanski združbi prišli na sled in naposled prekinili njihovo kriminalno delovanje. Karabinjerji so novinarjem najprej orisali običajno nastopanje goljufov. V tržaški pokrajini sta bili to povečini dve ženski, ki sta potrkali na vrata in se pretvarjali za predstavnici tržaške pokrajinske oz. občinske uprave, ki preverjata, ali so upokojencem morebiti izdali poneverjene bankovce. Žal je marsikateri upokojenec njunim besedam verjel in jim dovolil v stanovanje. Ko sta onidve ugotovili, kje starejši hrani denar, pa je ena izmed njiju osebo zadržala, druga pa kar hitro pobrala ves denar in dragulje. Včasih sta sicer starejšo osebo nagovorili kar na ulici, češ da se ena slabo počuti in potrebuje kozarec vode, včasih pa sta se celo hlini-li, da sta noseči. Skratka, ženski sta svoje starejše žrtve najprej opazovali, ob primerni priložnosti pa posegli. Kot je povedal poveljnik Antonio Garritani, se je njuno kriminalno delovanje zaključilo 29. junija, ko sta ženski oropali starejšo osebo v Ul. San Giovanni in Bosco. Karabinjerji so ju zagledali v neposredni bližini, ko sta vstopali v avtomobil z voznikom. Pri Moščenicah je trojico ustavila policija in jo odvedla do najbližje postaje, kjer je ugotovila, da so imeli vsi trije že opravka s pravico. V domeni z agenti iz Veneta so se odločili, da jih kljub vsemu izpustijo in jim sledijo. Nepridipravi so zapeljali na avtocesto A4 in se ustavili pri trgovskem centru v Mestrah, kjer so se na parkirišču srečali z drugimi sodelavci, sicer družinskimi člani. S pomočjo kolegov iz Mester so jih tržaški karabinjerji obkrožili in ustavili. V njihovih vozilih so našli več zlatega nakita, rolex uri in 28 tisoč evrov v gotovini. 55-letni Giuseppe Savino Agaz-zi, 50-letna Pierina Luciana Lafore, 40-let-na Natascia Dubois, 23-letni Delis Omar Agazzi, 43-letni Giuseppe Agazzi in mladoletna K.A. iz Piemonta naj bi zakrivili vsaj šest goljufij na račun starejših v Trstu. Karabinjerji vabijo starejše, naj v podobnih primerih brez obotavljanj in brez strahu obvestijo sile javnega reda. Obenem jih vabijo, naj se po kraji ničesar ne dotaknejo, da ne bi izbrisali morebitnih sledi (s kozarcev ali cigaretnih ogorkov). (sas) V vsakem primeru, preden spustite neznanca v hišo, zavrtite številki 112 ali 113 in preverite, za koga resnično gre kroma MIROVNA POBUDA - Prihod skupine Centodonnecentobici Kolesarke miru pri nas Mudile se bodo do torka - Vrhunec obiska jutri s pobudo pred zbirnim centrom za priseljence v Gradišču Centodonnecentobici oziroma, prevedeno v slovenščino, Sto žensk sto koles: tako je ime skupini žensk iz Vicenze, organiziranih v krajevni sekciji mirovniške mreže Lilliput, ki od leta 2008 vsako leto izberejo določen kraj v Italiji, ki ga preko-lesarijo in posredujejo sporočilo nenasilja. Tokrat so izbrale Trst, kjer se bodo zadržale do torka in kjer imajo v prihodnjih dneh na sporedu več obiskov in pobud, med katerimi prednjači protest proti zbirnemu centru za priseljence v Gradišču. Kolesarke miru sta včeraj na sedežu Pokrajine Trst sprejeli tržaška podžupanja Fabiana Martini ter pokrajinska odborni-ca za politike miru in zakonitosti Roberta Tarlao, na sedežu Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci pa so se srečali z občinsko svetnico Anno Mario Mozzi in združenji, ki se ukvarjajo s problematiko priseljencev. Danes popoldne bodo ob 15.30 obiskale Rižarno, v spremstvu prof. Marte Ivašič pa se bodo ob 18.30 sprehodile od sv. Justa do nabrežja, medtem ko bo jutrišnji dan potekal v znamenju zborovanja v Gradišču. Ob 9. uri se bodo kolesarke zbrale na tržaški železniški postaji, od koder se bodo z vlakom popeljale proti Gradišču, kjer bodo med 11.30 in 12.15 Kolesarke miru so sprejele tržaške občinske in pokrajinske upraviteljice kroma uprizorile simbolično akcijo pred tamkajšnjim zbirnim centrom za priseljence, ob 12.30 bodo po gradiških ulicah delile letake, ob 20. uri pa bo v Ul. San Michele večerja z balkanskimi plesi. V nedeljo se bodo udeleženke pobude ob 10. uri zbrale pri začetku kolesarske steze v Ul. Gramsci, od koder se bodo podale na kolesarjenje v zna- menju izmenjave s slovenskimi ženskami. Ob 13. uri bo srečanje v Dragi, ob 17. uri pa zaključno srečanje na Velikem trgu. V ponedeljek bodo kolesarke miru dopoldne obiskale park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, ob 18. uri pa se bodo v Mednarodnem domu žensk v Ul. Pisoni srečale z bosansko novinarko Azro Nuhefendič. Pet oseb za zapahi zaradi nezakonitega priseljevanja Obmejna in železniška policija sta v sredo popoldne na Trgu Liberta aretirali pet oseb zaradi spodbujanja nezakonitega priseljevanja. Gre za štiri državljane, ki ne živijo v državah Evropske unije - tri prebivalce Kosova in enega Turka - ter Belgijca. Agentom ob meji se je namreč skupinica v avtomobilih zdela sumljiva, tako da so jim sledili do Trga Liberta, kjer so naposled preverili njihovo identiteto. Agentje so obenem zasegli več pone-verjenih dokumentov, precej denarja in vse tri avtomobile, na katerih so se peljali priseljenci. Ob peterici so agenti namreč ustavili tudi tri pribežnike, dva moška in mladoletnico, ki so se peljali z njimi. Pripeljali so jih s Hrvaške, namenjeni pa so bili v države severne Evrope. Na podlagi bilateralnih sporazumov jih bodo poslali v Slovenijo, od koder so prišli v Italijo. Na Opčinah koncert in omejitve v prometu Kot smo že poročali, bo danes na Opči-nah praznik ob začetku sezonskih razprodaj. Trgovine bodo odprte tudi v večernih urah, na Proseški ulici bodo nastopili Kraški ovčarji. Občinski redarji obveščajo, da bo od 19. ure veljala prepoved vožnje po openskih ulicah. Dobra šala vzbudila pravi preplah v Barkovljah Med kopalci, ki v Barkovljah napolnjujejo borov gozdiček in nabrežje, je včeraj vladal pravi preplah. Na drevesih in drugih vidnih mestih so namreč visela navidezno uradna občinska obvestila, ki so v tipičnem birokratskem jeziku kopalce opozarjala, da morajo za raztegnitev brisače ali odprtje zložljivega ležalnika plačati posebno pristojbino: en evro za vsak zasedeni kvadratni meter. »Kršitelje« bi kaznovali z globo od 25 do 500 evrov. Prestrašeni kopalci so telefonirali na številko, ki je bila natisnjena na letakih, odgovorilo pa jim je tajništvo tržaškega italijanskega dnevnika. Drugi so se obrnili do mestnih redarjev, ki so jih pomirili, da je šlo samo za dobro in uspelo šalo. Vinjen na Trgu Venezia Agentje mobilnega oddelka tržaške kvesture so včeraj prijavili zaradi vožnje v vinjenem stanju 48-letnega A.B., Hrvata, bivajočega v Trstu. Moški, ki ga sile javnega reda že poznajo zaradi podobnih dogodkov, je dopoldne na Trgu Venezia s svojim avtomobilom podrl nekaj manjših obcestnih drogov. Očividec je poklical policijo, ki je moškega identificirala in ugotovila, da je pregloboko pogledal v kozarec, čeprav je moški odklonil alkotest. Zaradi tega so ga prijavili, precej poškodovan avtomobil pa umaknili s cestišča. KRIŽ - Po prizadevanjih domačinov Igrala za otroke Nameščena so na Klancu - Zadovoljstvo rajonskega predsednika Cattaruzze Križani so si v preteklih letih močno prizadevali, da bi občinska uprava uredila na Klancu, območju, kjer so pred dvajsetimi in več leti prirejali domače razstave vin, prostor z igrali za otroke. V podkrepitev svoje zahteve so zbrali celo vrsto podpisov, rajonska svetnica Maria Girazia Villi je v zahodnokraškem rajonskem svetu vložila resolucijo v podporo zahtevi Križanov, rajonski svet je vključil ureditev območja v seznam potrebnih javnih del v rajonu. Pred kratkim je občina vendarle začela z deli, namestila na območju ob nekdanjem cementnem brjarju na mehkih tleh gugalnici, mrežo za plezanje, droga in vrv za plezanje. Območje je še vedno zagrajeno in ni dostopno, ker bi morali ureditev še dokončati. Novi predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza je vsekakor izrazil svoje zadovoljstvo, ker je občina vendarle prisluhnila ljudem, posebej pa se je zahvalil prejšnjemu rajonskemu svetu, ki si je močno prizadeval, da bi kriški otroci dobili primerno igrišče na prostem. Nova igrala na Klancu v Križu kroma FREEDOM FLOTILLA 2 - V sredo Demonstracija pod grškim konzulatom V sredo popoldne so se predstavniki združenj, ki se prepoznavajo v koordinaciji Freedom Flotilla 2, zbrali pod grškim konzulatom (Ul. Rossini), da bi protestirali proti grški vladi, ki ne dovoljuje mednarodnim ladjam s humanitarno pomočjo, da bi zapustile Grčijo v smeri Gaze, kjer bi nudili pomoč ljudem »v največjem koncentracijskem taborišču na svetu.« / TRST Nedelja, 10. julija 2011 7 KONTOVEL - Dolgoletne stanovalke že mesece ne čofotajo več v vodi Mlaka brez račk Pričevanje domačina Alojza Štoke:»Ko je pozimi Mlaka poledenela je začela skupina mladih metati proti račkam kamenje in petarde in račke so odletele« Račke so bile že desetletja stalne stanovalke kontovelske Mlake. Čofota-le so v vodi, gagale ali pa lenarile v travi ob bregu. Dogajalo se je tudi, da so si privoščile počitek ob igralih čez cesto in nato v vrsti prečkali cestišče, da so se morali avtomobili ob njihovem prehodu ustavljati in jim prepustiti pot do vode. Pred nekaj leti je njihovo število z novim zarodom mladih belih račk poskočilo na dvajset ali morda še več. Mnogi vaščani pa tudi ljudje iz drugih krajev so jim prinašali trd kruh za pod kljunček, za otroke so bile pravcata atrakcija. Skratka, račke so bile neodtujljiv del Mlake, njen razpoznavni živalski del. Že nekaj mesecev pa račk ni več na Mlaki. Domačini se skoraj niso zavedli njihove odsotnosti. Kajti: račke so »izginile« že pred več kot pol leta. »Bilo je lansko zimo, okrog božiča, ko je Mlaka poledenela,« se je včeraj spominjal domačin Alojz Štoka. Gospod Gigi, kot ga poznajo na Kontove-lu in na Proseku, je bil prisoten, ko so račke »odšle«, in spomin na odhod ni najlepši. Prav nasprotno! »Vsakič, ko je Mlaka pozimi poledenela, so se račke umaknile pod zid in v bližnje grmovje, na nasprotni strani od koder domači šaljivci ob tradicionalnem pogrebu spuščajo pusta v vodo. Bile so v skupini, da bi se ubranile mraza. Enega tistih dni je na Mlako prispela skupina mladih. Mislim, da niso bili domači. Ko so zagledali račke pod zidom, so začeli proti njim lučati kamenje in petarde. Kamni so se odbijali z ledene ploskve in odskakovali proti zidu, petarde so pokale. Račke so se ustrašile in po nekaj minutah tistega norega ciljanja odletele. Videl sem jih, kako so se dvignile, preletele Mlako in poletele čez Dolanjo vas proti morju,« je zaključil svoje pričevanje Alojz Štoka. Po tistem dogodku se račke niso vrnile na Mlako. Niti ni znano, kam so odletele in kje so pristale. Znano je le, da je Mlaka brez račk revnejša. Kaj sedaj? Pred leti (bilo je junija 2006) so domači člani slovenskega lovskega dru- Zgoraj levo Alojz Štoka na bregu Mlake brez račk; zgoraj desno lovci so 17. junija 2006 spustili na Mlako par račk, da bi se razmnožile; spodaj desno arhivski posnetek kontovelske Mlake z račkami štva Doberdob prinesli na Mlako in izpustili par zelenoglavih račk, ki so se tam udomačile. Bo sedaj, ob novi potrebi, mogoče ponoviti tisto lepo naravi prijazno gesto? Ob odsotnosti račk so na Mlaki zagospodarile želve. Potem ko so pred kakima dvema desetletjema (ali še prej) tujci (beri: Tržačani) spustili v Mlako nekaj želv, ker niso vedeli, kaj bi doma z njimi, so se le-te tako razmnožile, da jih je sedaj v vodi verjetno že več sto. Posledica vdora tega tujka je bila tragična za drugo, avtohtono prebivalko Mlake: žabo. Želve so postale požrešne na žabji zarod, požrle so pa- glavce, tako je žaba na Mlaki v nekaj letih izumrla in njeno poletno reganje je utihnilo. Po žabah je ostala Mlaka letos še brez račk. Njen ekosistem se je s tem spremenil. Ali smo priča počasnemu izumiranju Mlake? M.K. GUČA NA KRASU - Predstavili tridnevni spored v znamenju balkanskih ritmov in specialitet Bregovic bo zapel na Krasu Priljubljeni glasbenik bo nastopil v petek - V soboto Shantel, v nedeljo Boban Markovic in druge skupine tem triletnem obdobju pa so na svoj račun prišli številni ljubitelji trubaških godb. Zabava, ki bo vroča in polna balkanskega patosa, se bo začela v petek, 15. julija, ko bo nastopil bosanski glasbenik Goran Bregovic s svojim orkestrom. Ta glasbenik ne potrebuje posebne predstavitve, a kljub temu naj spomnimo, da gre za umetnika, ki ima nedvomno veliko zaslug za prodor balkanske glasbe v svet. Bregovic, sicer tudi ustanovitelj kultne jugoslovanske zasedbe Bijelo Dugme, sodeč po številu prodanih vstopnic tudi tokrat predstavlja pravi magnet za obiskovalce, ki si bodo njegov koncert lahko ogledali za 15 evrov. Veliko manj bo treba odšteti za sobotno in nedeljsko zabavo, ki pa bosta prav tako ponudili veliko tradicionalne glasbe; pomešano, filtrirano, kontaminirano, pa vendar živo in očarljivo. Sobotni žur se bo začel ob 20.30, ko bo na odru nastopil Ekrem Mamutovic orkestra, ob 22.30 se bo predstavil Shantel & Bucovina club orchestra, za konec pa še slovenska zasedba Dej šen litro. Ozračje enega najbolj temperamentih festivalov na svetu pa bomo lahko doživeli še v nedeljo, 17. julija, ko bo na festivalskem prizorišču v Briščikih nastopil Boban&Marko Markovic orkestra, zvok trobent pa bo odmeval tudi po zaslugi tro-bilne zasedbe Orkester Dejana Lazarevica. Za sobotni in nedeljski večer bo potrebno odšteti po 5 evrov. Naj povemo, da bo na prizorišču festivala možno tudi brezplačno kampiranje. Vstopnice za koncert Gorana Bregovica so že v prodaji, kupiti pa jih je možno na naslednjih prodajnih mestih: Eventim, Ticketone, Vivaticket in Azalea. Predprodaja poteka tudi v Kulturnem domu v Gorici in v openskem baru Kanarin ter nabrežin-skem baru Igor, v proseški trafiki Sarabanda. Vstopnice bo moč kupiti tudi na dan koncerta od 18. ure dalje. Za sobotno in nedeljsko festivalsko dogajanje pa predprodaje ne bo. Več informacij lahko zainteresirani dobijo na spletni strani www.glasbabrezmeja.com. (sč) Utrinek z včerajšnje predstavitve, ki sta se je udeležila tudi deželna odbornica Seganti in župan Sardoč kroma Na Krasu se bodo prihodnji konec tedna zbrali tru-bači in uživači; v Briščikih bo namreč med 15. in 17. julijem potekal 3. festival balkanske glasbe in kulinarike Gu-ča na Krasu. V sklopu festivala, ki ga pripravlja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika, se bodo slišali zvoki trobent, dišalo pa bo tudi po mesnih specialitetah. Vse to so nam organizatorji obljubili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je bilo večkrat poudarjeno, da se bo rajalo tudi z Goranom Bregovicem in njegovim Orkestrom za poroke in pogrebe. Vendar pa glasbenik, ki je najbolj prepoznaven med umetniki, ki so za- hodu odprli vrata balkanske glasbe, ne bo nastopil kot edini že uveljavljeni glasbenik. Na odru v Briščikih se bosta predstavila tudi Shantel, v Nemčiji rojeni DJ, ki že leta meša techno in dance pop z romskimi ritmi in balkanskim trubaškim zvokom, ter Boban Markovic, najuspešnejši srbski romski trobentač, njihove koncerte pa bodo pospremile še druge spremljevalne skupine. Na uradni predstavitvi dogodka, ki sta se je ob članih društva Drugamuzika udeležila tudi zgoniški župan Mirko Sardoč in deželna odbornica Federica Seganti, so izpostavili, da je tovrstni festival nastal pred tremi leti, v DEVIN-NABREZINA Vračajo se Poletni večeri pod zvezdami Na trg pred županstvom v Na-brežini se vrača že tradicionalna poletna pobuda Poletni večeri pod zvezdami, v okviru katere bo od 13. do 25. julija tako krajanom kot turistom postre-ženo z dvanajstdnevnim kulturnim dogajanjem v znamenju glasbe, književnosti, plesa, gledališča in lepotnih tekmovanj, ki jih prireja odborništvo za turizem in kulturo Občine Devin-Nabre-žina v sodelovanju z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, Pokrajino Trst, tržaško Trgovinsko zbornico in vrsto združenj. Letošnji niz se bo začel v sredo, 13. julija, ob 20.30 z uradnim odprtjem, kateremu bo ob 21.15 sledilo prvo srečanje oz. potovanje skozi filmski trak od operete do muzikala z naslovom Z Dunaja v Broadway. Večer, ki ga bosta oplemenitila Andrea Binetti in Enkeleida Kodra, prireja Mednarodno društvo operete FJK-Trst. Glasbi bo posvečen tudi četrtek s peto izvedbo Music & Rock Young Festivala za mlade glasbene skupine, ki ga ob 21.15 prireja Sosvet mladih Občine Devin-Nabrežina, medtem bosta petek in sobota v znamenju dvojne prireditve: v petek bo v okviru pobude Pisatelji za vse letne čase v organizaciji društev Sodalitas adriatico-danubiana in P.P. Vergerio ob 19. uri predstavitev knjig Storia del ballo a Trieste Pier Paola Sancina, L'operetta a Trieste Marine Petronio in L'800 tea-trale a Trieste Annalise Sandri pod skupnim naslovom Trst v glasbi. Ob 21.15 pa bo v okviru mednarodnega festivala Ave Ninchi gledališka skupina La Goldoniana iz kraja San Stino di Li-venza uprizorila komedijo I rusteghi v režiji Giannija Visentina. V soboto pa bo ob 19. uri večer na temo Zgodovina naših sosedov s predstavitvijo knjig Il Trianon e la fine della Grande Ung-heria Gizelle Nemeth in Adriana Papa, Miklos Horthy. Dittatore o gentiluomo? Martine Bertoni in Un altro Novecen-to Stefana Bottonija, medte ko bo ob 21.15 koncert godb iz Sterzinga na Južnem Tirolskem, Škocjana ob Soči in Korošcev. V nedeljo bo ob 20. uri Marijino praznovanje v organizaciji domače župnije in dekanije, medtem ko bo v ponedeljek, 18. julija, ob 21.15 nastopil Pupkin Kabarett. V torek, 19. julija, bo ob 18. uri lutkovna predstava za otroke Il segreto di Arlecchino e Pulcinel-la, ob 21.15 pa koncert zbora FVG Gospel Choir, medtem ko bo v sredo, 20. julija, ob 21.15, deželni finale lepotnega tekmovanja Miss bellezza Friuli Ve-nezia Giulia. Ob isti uri bo v četrtek, 21. julija, plesna predstava s člani plesne šole Michele & Lara Dance Studio, medtem ko bo petek, 22. julija, posvečen krajevnim kriminalkam in gledališču: ob 19. uri bo namreč srečanje z Andreo Ribezzijem in Francesco Raffaello Guerra, avtorjema del Ciliegie in autunno in Il sussurro del legno, obenem bodo predstavnili knjigo Trieste sotterranea Paola Guglie ter Enrica in Armanda Ha-lupce. Ob 21.15 pa bo dramska skupina Skupnosti Italijanov Pasquale Be-senghi degli Ughi iz Izole uprizorila igro Ruggera Paghija Odissea isolana. V soboto, 23. julija, bo ob 19. uri večer o poeziji v Občini Devin-Nabrežina s predstavitvijo knjig Il cammino. L'emozio-ne della vita Paole Starz in Pensieri in liberta Marzie Privileggi ter srečanjem s Paolom Alessijem. Ob 21.15 pa bo gledališka skupina Il gabbiano iz Trsta uprizorila narečno igro No xe bel quel che xe bel, ma xe bel quel che ... Tudi nedelja, 24. julija, bo v znamenju gledališča, saj bo ob 21.15 skupina Tutto-faBroduei uprizorila glasbeno komedijo Acorus lain, medtem ko se bodo letošnji poletni večeri pod zvezdami zaključili v ponedeljek z dvojno plesno-glasbeno ponudbo: ob 19. uri bodo nastopili mladi umetniki združenj Danza e Piu in Il Punto Musicale iz Sesljana, ob 21.15 pa bo v okviru niza Note Ti-mave koncert kvarteta Neotango ter plesalcev Marine Martin in Massima Marchetta. 8 Petek, 8. julija 2011 TRST ARTEDEN - Umetniki se predstavljajo Najraje slika mestne podobe »Za razstavo bom improviziral« Slovaški Madžar Gabor Gyenes - Jutri zaključna razstava Gabor Gyenes med delom v Lonjerju kroma Lonjerski Arteden gosti letos tudi slovaškega umetnika, a madžarskega po rodu, Gaborja Gyenesa. Mladenič se je z umetnostjo začel ukvarjati, ko je bil star 6 let, pred leti je diplomiral iz arhitekture na Slovaški univerzi za tehnologijo in se še nadaljno izobražuje v studiu Vojteche Kolenči-ka. Ustvarja grafične slike in slika. »Najraje slikam mestne podobe ali predmete in življenje v mestu,« je povedal redkobesedni sedemindvajset-letnik, ki je lani diplomiral tudi na Visoki šoli za umetnost in oblikovanje v slovaški prestolnici. Na mednarodni likovni delavnici je letos prvič, ne ve pa še kaj bo predstavil na sobotni razstavi. »Nekaj sem že začel delati, a nimam še jasnih idej. Bom improviziral,« je pojasnil. Gabor živi na Slovaškem, pripada pa madžarski manjšini in razstavlja tako na Slovaškem kot na Madžarskem. »Mi- slim, da je mednarodni likovni teden zelo lepa pobuda in so tukajšnji ljudje zelo simpatični«. Slovaškega Madžara je v Lonjer pospremila partnerica, nameščeni pa so v hotelu na Katinari. Deveta delavnica likovnega izražanja Arteden se bo sklenila jutri, ko bodo v športno kulturnem centru v Lo-njerju ob 20. uri odprli zaključno razstavo. Umetniki bodo predstavili svoje umetnine, ki so jih cel teden ustvarjali, otroci pa bodo razstavili svoja dela, ki so jih pripravili v okviru otroške likovne delavnice pod mentorstvom Luise Tomasetig in Maddalene Mura. Razstavo bo uvedla Jasna Merku, večer pa bo popestrila priznana glasbena skupina na pihala Nomos-Ensem-ble Wind Quartet, ki jo sestavljajo Sara Clanzig (prečna flavta), Marco Bernini (oboa), Daniele Furlan (klarinet) in Aljoša Tavčar (fagot). Andreja Farneti Včeraj danes Danes, PETEK, 8. julija 2011 ŠPELA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 13.54 in zatone ob 24.26 Jutri, SOBOTA, 9. julija 2011 VERONIKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 29 stopinj C, zračni tlak 1012 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro ju-go-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24 stopinj C. [1] Lekarne Do sobote, 9. julija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124), Se-sljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio- berti 8, Trg Oberdan 2, Ul. Mazzini 1/A, Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. tu Kino AMBASCIATORI - 17.00, 19.15 »Cars 2 - 3D«. ARISTON - 18.15, 20.00 »Primor in-carico«; Poletna arena: 21.15 »Incon-trerai l'uomo dei tuoi sogni«. CINECITY - 16.00, 17.00, 20.30 »Transformers 3 - 3D«; 15.45, 18.45, 20.50, 21.45 »Transformers 3«; 16.10, 18.10, -/ 20.10, 22.10 »This is beat - Sfida di bal-lo«; 16.30, 19.10, 21.50 »Cars 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Cars 2D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I guardia-ni del destino«; 19.00 »L'ultimo dei templari«. FELLINI - Poletno zaprtje dvorane. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »The Conspirator«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6 piano«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il ventaglio segreto«. KOPER - KOLOSEJ - 18.15, 21.15 »Transformerji 3 - 3D«; 19.40 »Teden brez pravil«; 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 16.10, 18.50, 21.30 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 17.30, 21.40 »Prekrokana noč 2«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«; 16.40 »Kung Fu Panda 2 (sinh.)«; 16.00, 18.30 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 16.30 »Avtomobili 2 - (sinh.)«; 17.10, 20.10, 21.00 »Transformerji 3 - 3D«; 18.50, 21.10, 23.40 »Nekaj sposojenega«; 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Pingvini gospoda Pep-perja«; 15.50, 18.20, 20.40, 23.00 »Cu-krček 2«; 19.00, 21.30, 23.50 »Hanna«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.45 »Transformers 3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15 »Cars 2«; 22.15 »I guardiani del destino«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »13 assas-sini«; Dvorana 4: 16.15 »This is beat - Sfida di ballo«; 17.45, 20.30 »Transformers 3 - 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.00 »The Conspirator«; Dvorana 2: 17.20, 20.30 »Transformers 3 - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Cars 2 - 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.30 »Harry Potter e i doni della morte - Parte 1.«; 20.00, 22.00 »ESP - Fenomeni paranormali«; Dvorana 5: 16.30, 18.40 »Cars 2«; 21.00 »London Boulevard«. H Šolske vesti NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu zapade rok za potrditev vpisov v prve razrede za š.l. 2011/12 v soboto, 9. julija. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE S. GREGORČIČA iz Doline sporoča, da bo tajništvo med poletnimi meseci ob sobotah zaprto. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto od 16. julija do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. prej do novice www.primorski.eu1 PRAPROT - V sredo, 22. junija Uspešen tradicionalni koncert za Emergency Vsako leto je na prireditvenem prostoru v Praprotu protagonistka solidarnost. Vaška skupnost Praprot, SKD Vigred in Mladinski krožek Prosek-Kontovel so tudi letos, točneje, v sredo, 22. junija, poskrbeli za že četrti koncert za nevladno, humanitarno organizacijo Emergency, ki je zelo aktivna širom po svetu. Vreme je bilo organizatorjem in nastopajočim letos naklonjeno, tako da se je pod praprovskimi borovci zbralo večje število obiskovalcev, mladih in manj mladih ljubiteljev glasbe. Vzdušje je bilo enkratno, prijateljsko, so si bili edini udeleženci. Ob dobri kapljici in raznorazni hrani na žaru so glavno vlogo seveda odigrali nastopajoči - plesne skupine SKD Vigred, SKD Tabor in SKD Škamperle (mentorica Jelka Bogatec) ter glasbeni ansambli -Kraški muzikanti, Tiresia's folk bunch, The Bifolc, Grešni kozli, Freak waves in Domači zvoki. Na večeru so zbirali prostovoljne prispevke, ki so jih v celoti namenili centru za prvo pomoč in sanitarnemu centru v Anghramu v dolini Panshir v Afganistanu. Vsako leto najde tu zdravstveno pomoč preko 10 tisoč ljudi, od teh je več kot 80 odstotkov otrok. obiščite pasažo v ulici G'flaudi / k timefji di CHTTnefcio Trit+U / ŠPORT Petek, 8. julija 2011 9 ŠPORTNI CENTER GAJA PADRICE V V SAGRA in ŠPORT: nogomet, odbojka, orientiring ^^a iqha anAombfd ANELLI ^ Danes MOUNTAIN BIKE za otroke z inštruktorji Dobro založeni kioski Vabljeni! SKD PRIMOREC vabi na musikal LJUBIM TE -SPREMENI SE! (režija Gašper Tič, igrajo Danijel Maialan, Simona Vodopivec Franko, Romana Krajnčan, Marjan Bunič) danes. 8.7.2011. ob 21. url Qutri, 9.7.2011, ob 21. uri v primeru slabega vremena) na nogometno športno igrišče v Trebče HU Osmice ALJOŠA IN IGOR GABROVEC sta tudi letos odprla osmico (pri Normi) v Mavhinjah. Tel. 040-299806. BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št. 040-229199. MARTIN IN ERIKA sta v Križu odprla osmico. Tel. št. 040-220605. NA KONTOVELU (Kamence) je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO so odprli Batkovi na Rovni-ku, Repen 230. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. SALOMIN je v Rupi odprl osmico. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. št.: 040-211454. V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. št. 040-200634 V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št. 040-229293. M Izleti Loterij a 7. julija 2011 Bari 43 30 79 37 73 Cagliari 5 64 15 28 73 Firence 54 11 84 12 70 Genova 12 87 10 35 4 Milan 86 32 16 5 40 Neapelj 90 69 42 72 33 Palermo 85 3 54 40 32 Rim 83 78 29 42 14 Turin 41 31 61 26 3 Benetke 28 75 1 57 69 Nazionale 69 80 29 53 42 St. 81 1 2 34 54 79 88 jolly 45 Nagradni sklad 2.634.385,84 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 38.988.568,18 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 15 dobitnikov s 5 točkami 26.343,86 € 1.075 dobitnikov s 4 točkami 367,58 € 44.671 dobitnikov s 3 točkami 17,69 € Superstar 53 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 6 dobitnikov s 4 točkami 36.758,00 € 198 dobitnikov s 3 točkami 1.769,00 € 3.247 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.857 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 44.438 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 040-2907151 ali 335-7611598 (Monica, ob delavnikih do 17.30). IZLET V BELO KRAJINO V soboto, 23. julija, bomo šli na romarski izlet v Belo Krajino. V starem trgu ob Kolpi bo sv. maša, nato bomo šli v Prelesje na kosilo. Po kosilu bomo imeli par ur na razpolago za čolnarjenje z raftingi po reki Kolpi. Za tiste, ki jih ne zanima vožnja po Kolpi bo možen sprehod v krasni naravi ob reki Kolpi. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri; iz Sesljana ob 7.15; iz Nabrežine ob 7.20; iz Sv. Križa ob 7.25; s Proseka ob 7.30 in z Opčin ob 7.45. Za vpis in vse ostale informacije pokličite (čim prej!): tel. št. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA v sodelovanju z Zadružno kraško banko na Opči-nah organizira v nedeljo, 24. julija, enodnevni izlet na tradicionalni Kmečki praznik, ki ga letos Skupnost južnokoroških kmetov prireja v Radišah. Podrobne informacije dobite na uradih Kmečke zveze (040-362941). KRD DOM BRIŠČIKI organizira štiridnevni izlet od 1. do 4. septembra v Dalmacijo z ogledom Kornatov in Dubrovnika. Informacije in vpisi na tel. št. 348-9876308 (Norma - Alenka) v večernih urah. ¿I Čestitke DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU vabi člane in prijatelje na celodnevni izlet, ki se bo zaključil s tradicionalnim srečanjem na Mašunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice, v petek, 22. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040 - 360072 . IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, 20. julija, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi: V teh dneh so uspešno opravili maturo TANJA BARBIERI, ROBERT DEVETAK, IVO ILIC, TINA MALALAN, KATERINA PERTOT, TERESA SPANGARO, TANJA VA-LIČ in SAŠA ŽERJAL. Iskreno jim čestita AŠZ Sloga. Včeraj je praznovala rojstni dan naša prijateljica MARICA ŠUC. Vse najboljše ji želita Meri in Romana. Na zavodu Žiga Zois je z odliko opravila maturo MARA MILIČ. Iskreno ji čestitajo in želijo še mnogo uspehov pri nadaljnjem študiju starši, brata, nonoti in vsi sorodniki. DRAGO SLAVEC praznuje danes 85 let. Vse najboljše in uspešno naprej mu kliče Klapa iz kantine. Svojemu častnemu predsedniku DRAGU SLAVCU čestitajo za njegov 85. rojstni dan in mu želijo še mnogo zdravih, veselih in še tako aktivnih let člani sekcije Dolina-Mačkolje-Prebeneg in Tržaškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. Ü] Obvestila KRUT vabi svoje člane in prijatelje k sodelovanju na IV. skupinski razstavi ljubiteljske ustvarjalnosti v okviru prireditve Starosta mali princ. Naslov razstave »Cvetje v jeseni« želi simbolizirati motivacijo, nasmeh in aktivno umetniško izražanje v vseh življenjskih dobah. Vse informacije in prijavnico dobite na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072 od 9. do 13. ure ali preko elektronske pošte: krut. ts@tiscali.it ORATORIJ NA KONTOVELU za otroke od 1. razreda osnovne šole do 3. nižje srednje šole bo potekal od 25. do 30. julija ter od 1. do 6. avgusta, od 8.30 do 16.00 v stavbi (hišna št. 523) ob avtobusni postaji. Vodili ga bodo izkušeni animatorji. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Delavnice: 13. julija: »Kreacije s plutovi-ne«; danes, 8. julija: »Dragulji s paste«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. KLAPA 36 iz dolinske občine organizira skupno praznovanje 75. letnice v soboto, 9. julija, v Prebene-gu. Prosimo, da se telefonsko javite na št. 040-228896 (Nerina), 040228254 (Just). Zabava je zagotovljena, pridi v našo družbo, ne bo ti žal! TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE za začetnike, ki ga organizira Fotovideo Trst 80, bo potekal v Lonjer-ju v večernih urah do sobote, 9. julija. Predvidenih je 6 dvournih srečanj, praktična fotoekskurzija ter končna projekcija fotografij v sklopu Artedna. Info in vpisovanja na tel. št.: 347-7937748 (Mirna) ali na fo-tovideo_trst80@virgilio.it. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na redni občni zbor ustanove v prostorih NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ki bo v drugem sklicanju v ponedeljek, 11. julija, ob 17.30. Dnevni red: poročila (predsednice, ravnatelja, blagaj-ničarke, nadzornega odbora); predstavitev in odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011; razno. ORATORIJ 2011 V KRIŽU Župnija Sv. Križ pri Trstu in Slomškovo društvo s pomočjo mladih animatorjev organizirata počitniške dneve za osnovnošolsko mladino v Slomškovem domu, v tednu od ponedeljka, 11. do sobote, 16. julija. Informacije in vpisovanje pri župniku v Križu (tel. 040-220332 ali 333-6184178 v pop. urah). POLETNE URADNE URE - Od 11. julija do 31. avgusta bo Center za zaposlovanje, ki se nahaja na naslovu Scala dei Cappuccini 1, obratoval samo v dopoldanskih urah (od ponedeljka do petka od 9.15 do 12.45) in bo ostal zaprt vse popoldneve. S ponedeljkom, 1. septembra, bo Center za zaposlovanje ponovno odprt v popoldanskih urah. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo kroje v ponedeljek, 11. julija, od 17.00 do 19.30 na sedežu, Ul. Risor-ta 3. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA Ad Formandum prireja nov tečaj, ki traja 100 ur in se bo odvijal v ponedeljkih in sredah od 19.00 do 22.00. Prva lekcija bo v ponedeljek, 11. julija, ob 19.00. Vpisovanje in informacije: tel. 040-566360, ts@ad-formandum.eu. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom in Alenko Deklic od 12. do 15. julija v jutranjih urah. Za informacije kličite: 040-774586 ali 333-4784293 ali 333-4784293. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi v soboto, 16. julija, ob 18.00 na obisk vinske kleti v Krajni vasi pri Dutovljah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). JADRALNI KLUB ČUPA organizira tri vrste jadralnih tečajev za odrasle ob vikendih meseca junija in julija. Namenjeni so začetnikom in tistim, ki bi radi spoznali osnovne tehnike obalne navigacije (vezi in sidranja). Več na spletu www.yccu-pa.org. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico tipa FIV 555 ali kajuto, rešilni jopič, zavarovanje in vpis v FIV. Za vpisovanja in informacije: tajništvo, pon-sre-pet, 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, e-mail info@yccu-pa.org. SK DEVIN - Planinski odsek, prireja v nedeljo, 17. julija, pohod na Mali Golak, najvišji vrh Golakov in Trnovskega gozda. Pohod je primeren za vse in tudi za otroke. Start iz Nabrežine ob 8.30. Informacije in prijave na info@skdevin.it ali na tel. št. 334-9772080 (Aljoša). JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 4. tečaj: od 18. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccupa .org. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povratek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. ANGLEŠČINA ZA POPOTNIKE: poletni 15-urni tečaj za osvežitev angleščine pri Skladu Mitja Čuk od 1. do 12. avgusta. Vpisi in informacije do 20. julija, na tel. št. 040-212289, e-mail info@skladmc.org JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org. JEZIKOVNI TEČAJI - Poletje za mlade (14 - 18 let): angleščina (A2, B1), nemščina (A1, A2). Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Gin-nastica 72, tel. 040.566360, ts@ad-formandum.eu. POMOČ PRI UČENJU - Poletje za mlade (14 - 18 let): latinščina in matematika, grščina in fizika. Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Ginna-stica 72, tel. 040.566360, ts@adfor-mandum.eu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA do 2. septembra odprta od 8. do 16. ure. Zaprta za dopust pa bo od 8. do 19. avgusta. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 28. avgusta do 7. septembra v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Sprejema tudi prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, ponedeljek - petek od 9. do 13. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. VEČERJA Z ZABAVO - Si rojen v prejšnjem stoletju... leta '71? Si »štuf« bit doma? Pridruži se nam 24. septembra, da skupaj nazdravimo na naša okrogla leta! Info in prijave najkasneje do I. septembra na tel. št.: 338-9943797 (Debora), 335-8185220 (David). ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo na občinskem pokopališču v Se-sljanu kmalu pričel postopek za redni izkop desetletnih grobov na polju A. Kdor namerava poskrbeti za to, da ohrani oz. premesti drugam posmrtne ostanke, se lahko obrne na občinsko »Službo za Javna Dela, Tehnične Storitve na Ozemlju, Občinsko premoženje in Posest«, na občinskem sedežu v Nabrežini Kamnolomih 25 (0402017310), vsak dan od 10.00 do 12.00, najkasneje do 28. oktobra 2011. H Prireditve SKD VIGRED vabi danes, 8. julija, ob 14. uri, na prostor pod vrtcem v Šempolaju, na zaključno prireditev delavnice »V naravi se radi igramo, ter jo radi imamo!« ARTEDEN/11- Mednarodna likovna delavnica v Lonjerju: v soboto, 9. julija, ob 19.30, At Vernissage - odprtje razstave ustvarjenih del na Artednu/11, predstavitev Jasna Merku, nastop skupine Nomos-Ensemble Wind Quartet. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - ZVEZA LEVICE KROŽEK PES-CATORI vabi v Ljudski dom v naselje Sv. Sergija (ul. di Peco 7) v soboto, 9. julija, in v nedeljo, 10. julija, na Praznik komunističnega tiska. ETNOPLOČ TRIO vabi na koncert ob predstavitvi zgoščenke projekta »Across the border« v ponedeljek, II. julija, ob 21. uri v knjigarno Biblioteca Quarantotti Gambini, Ul. delle Lodole 6 pri Sv. Jakobu v Trstu. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, ob četrtkih, ob 21.00: 14. julija, koncert dalmatinske klape Mali grad iz Kamnika; 21. julija, film Kraljev govor (Il discorso del re); 28. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. S Poslovni oglasi DRUŠTVENA GOSITLNA GABROVEC IN MITICHE PIRIE jutri, 9.7., od 20.30 ure dalje. ODDAM V NAJEM / PRODAM poslovne prostore v pritličju ali I. nadstropju - Obrtna cona Zgonik. Tel. 348-2812360 DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 15. julija, ob 19. uri v prostorih Bara Nanos v Razdrtem, odprtje razstave nagrajenih fotografij z natečaja Gozdovi, pešpoti in vode v Sloveniji. Možno bo nabaviti Katalog razstave, v katerem je natisnjenih 70 najbolje ocenjenih sprejetih fotografij. Sledi predstavitev knjige Toneta Škarje Po svoji sledi Alpe-Kavkaz-Himalaja s kratko predstavitvijo diapozitivov; ob 21. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos izpred Bara Nanos, Razdrto. Izletniki na Poljsko (11. avgusta) bomo lahko spregovorili o izletu, če se bo pojavilo kakšno vprašanje. GUČA NA KRASU v Briščikih: petek, 15. julija, Goran Bregovic Weddings and Funaral Orchestra, Balkan Boys: sobota, 16. julija, Shantel in Bucovina Club Orchestra, Orkestar Ekrema Mamutovica in Dej še'n litro; nedelja, 17. julija, Orkester Bobana Markovica, Orkestar Dejana Laza-revica in trubaška skupina Dej še'n litro. Delovali bodo dobro založeni kioski z balkanskimi specialitetami. Mali oglasi IZGUBILI SMO dve torbi, prva modre in bele barve, druga črne in rdeče barve, v soboto, 2. julija, v Bo-ljuncu. Najditelja prosimo naj pokliče na tel. št. 333-4548001. IZKUŠENA GOSPA nudi pomoč ostareli ali bolni osebi 24 ur na dan. Tel. št.: 329-6055490. IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim osebam. Tel. št.: 00386-5-1852892. IŠČEM DELO za varstvo in pomoč starejšim osebam, imam izkušnje z bolniki s cerebralno paralizo. Tel. št.: 040-8222194. KUHINJSKI ŠTEDILNIK NA DRVA s povezavo na centralno kurjavo prodam. Tel. št.: 040-327157. PEUGEOT 207 bencin 1.600, tri vrata, letnik junij 2006, 39.000 km, edini lastnik, vedno v garaži, nove gume, v odličnem stanju, prodam. Tel. št.: 348-2341176. PO UGODNI CENI prodam otroško zibelko, vključno s posteljnino, komplet za kopanje in previjanje (podstavek za kopalno kad) ter jajček (ovetto). Tel. št.: 349-3114354. PODARIMO tri simpatične mucke. Tel. št.: 328-0606251. PRODAM hišo in zemljišče v Brkinih (Artviže) po ugodni ceni. Informacije na tel. št.: 346-9400305 (od 18. do 20. ure). PRODAM SCOOTER skyliner-mbk, 125 kw., letnik 2001, prevoženih 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. Prispevki Namesto cvetja na grob Štefanije Da-nev daruje Sancin Edvin z družino 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Ivanko Maver Andolšek daruje Gigi Purič 25,00 evrov za negovanje spomenikov padlim NOB na Opčinah. V spomin na Janka Guština daruje družina Cante (Repnič) 20,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. V spomin na Jankota Guština daruje Justa (Col 14) 10,00 evrov za Kraški dom. Ob izgubi drage mame GIZELE LEGIŠA izreka pevki Dorini in družini ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje združeni MePZ Skala-Slovan 1 0 Petek, 8. julija 2011 KULTURA / FESTIVAL LJUBLJANA - Bejart Ballet iz Lozane Veličastno z Mahlerjem, dopadljivo s Stravinskim in Ravelom Ansambel, ki slavi 25-letnico, je predstavil nekaj najbolj znanih koreografij Veličastno. S poklonom Mahler-ju. In na krilih največjih uspešnic. Tako je bilo zasnovano dvodnevno gostovanje slovite skupine Bejart Ballet iz Lozane, ki je v sredo in včeraj v ljubljanski Cankarjev dom priklicalo polnoštevilno občinstvo. Ena najbolj znanih predstavnic sodobne plesne umetnosti je tudi lani suvereno nastopila na Festivalu Ljubljana, vendar z drugim, povsem drugačnim pro- gramom. Tokrat se je pridružila po-klonu Gustavu Mahlerju, s katerim so nadvse slavnostno in monumentalno tudi začeli letošnji festival, saj je umetniški vodja skupine Gil Roman v prvi del programa vključil Bejartovo koreografijo Kaj mi pripoveduje ljubezen na Mahlerjevo glasbo. Koreograf, ki je o Mahlerjevi 3. simfoniji zapisal, da je »veličastna simfonična kantata«, je uporabil 4., 5. in 6. stavek. Veličastnost FILM - Danes v Pordenonu Tinissima: nov film o Tini Modotti V Pordenonu bo nocoj italijanska premiera filma Tinissima: il dogma e la passione (Tinissima: dogma in strast), ki ga je posnela mehiška režiserka Laura Martinez Diaz. Po mednarodni premieri, ki je potekala aprila v mehiški prestolnici, bodo lahko tako tudi gledalci iz Furlanije-Ju-lijske krajine videli film o priljubljeni igralki, fotografinji in revolucionarla. Po nocojšnjem predvajanju na dvorišču nekdanjega frančiškanskega samostana (ob 21.30) bodo jutri film zavrteli v Spi-limbergu, 14. julija v San Vitu al Taglia-mento, 15. julija pa še v videmskem kinu Visionario. Poetični dokumentarec je nastal v koprodukciji pordenonskega Cinema-zero in mehiškega državnega sklada za kulturo in umetnost (FONCA), podrla pa sta ga tudi dežela FJK in deželni sedež Rai, ki ga bo predvajal jeseni. »Tinissima« kronološko obravnava življenje in delo v Vidmu rojene Tine, emigracijo v ZDA, snemanje filmov v Hollywoodu, predvsem pa bivanje in ustvarjanje v Mehiki. Bogatijo ga razni intervjuji s poznavalci njenega lika, predvsem pa njene fotografije, arhivski in sodobni posnetki Furlanije in Mehike. Bolero je tudi tokrat izzval navdušenje f. festlj glasbe pa je lepo prišla do izraza, saj so pod taktirko Luisa Gorelika nastopili simfonični orkester ljubljanske in mariborske opere, Ženski zbor Slovenskega komornega zbora in Mladinski zbor RTV Slovenija, kot solistka pa je pela mezzosopranistka Katarina Lenarčič. Bejart je kot koreograf in režiser v plesu izpostavil predvsem klic po ljubezni, zato plešejo On, Ona in Otrok, obkrožajo jih drugi otroci in pa 12 odraslih v parih in posamično. Nedvomna zasluga Gila Romana, ki ostaja zvest zapuščini svojega mojstra, je skrb za prečiščeno in dovršeno izvedbo. Drugi del programa sta sestavljali dve izmed najbolj znanih Bejartovih koreografij: Ognjeni ptič na glasbo Igorja Stravinskega in sloviti, že skoraj razvpiti Ravelov Bolero. Čeprav je imel združeni operni orkester v drugem delu manj izrazito vlogo, je še enkrat potrdil veljavnost trditve, da je z glasbo v živo vsaka plesna predstava veliko večji užitek. Predvsem pa plesna predstava na kvalitetno glasbo in s takimi interpreti. »Ognjeni ptič je feniks, ki vstane iz pepela. Ognjeni ptič je Poet kot tudi Revolucionar.« Tako je med drugim razmišljal Bejart, ko je analiziral glasbo Stravinskega in pri sestavi koreografije upošteval kasnejše poglede skladatelja (tudi suito je večkrat predelal). Tudi pri Boleru, za katerega je Ravel pravil, da »se mora človeku usidrati v glavi«, je glasba zelo razpoznavna. Bejartova koreografija je delu dala še vizualno prepoznavnost, saj jo je eden najbolj znanih Bejartovih plesalcev, Jorge Donn, odplesal tudi v filmu. Vlogo Melodije lahko odpleše tako plesalec kot plesalka (v Ljubljani je to bila Elisabet Ros, obkrožalo pa jo je 36 postavnih plesalcev). Če že ne prej, po zadnji točki je bilo občinstvo omreženo in navdušeno. (bip) KNJIŽEVNOST - Boris Pahor v Moskvi Nekropola - It v v« • tudi v rušam Avtorja počastili tudi ruski taboriščniki Nekdanji sovjetski taboriščniki so Pahorju izročili priznanje, izkaznico in drug spominski material, ki ga je pisatelj podaril Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Med petimi milijoni knjig v 144 jezikih, ki jih hrani Vseruska knjižnica tuje literature, bo odslej tudi Nekropola Borisa Pahorja. Knjigo so konec junija predstavili v Moskvi, izdalo pa jo je društvo France Prešeren, ki spodbuja stike med Slovenijo in Rusijo, Usode borcev za svobodo imajo marsikaj skupnega, prav tako usode žrtev totalitarnih režimov. Te različne, a vendar tako tragično podobne usode, so se pred dnevi srečale na predstavitvi Pahorjeve knjige. Kajti tržaškega pisatelja, ki bo čez nekaj tednov slavil 98. rojstni dan, so počastili tudi nekdanji mladoletni sovjetski interniranci v nemška koncentracijska taborišča. Na diplomi, ki so mu jo izročili v zahvalo, ker ohranja živ spomin na žrtve 2. svetovne vojne, je natisnjen tudi rdeč trikotnik in črka R (Rusija). Tudi Boris Pahor je imel na svoji taboriščni uniformi prišit rdeč trikotnik in veliko črko I (Italija). Rdečim trikotnikom, političnim nasprotnikom fašističnega in nacističnega režima, zato posveča tako rekoč vsako srečanje z bralci. Tako je bilo tudi na predstavitvi v moskovski knjižnici, kjer je tržaški pisatelj še enkrat opozoril na pozabljeno tragedijo rdečih trikotnikov. »V taboriščih sem srečal veliko Rusov; vse smo imeli za Ruse, saj je bilo težko razlikovati med različnimi narodi. Dobro se spominjam, da so med tistimi, ki so v taborišču Dora sabotirali rakete, bili tudi ruski inženirji. Po vojni pa so bili za stalinistično oblast krivi, ker so se bili pustili ujeti. Podobno kot v Sloveniji, kjer smo imeli dachavske procese.« Direktorica knjižnice Jekaterina Ge-nijeva je pripomnila, da prevoda Nekro- pole v Sovjetski zvezi najbrž ne bi mogli distribuirati, ampak bi jo po predhodnem dovoljenju lahko brali le nekateri strokovnjaki v knjižnicah. Danes, ko so stvari drugačne, pa je po njeni oceni Pahorje-va Nekropola vseeno aktualna, saj so v Rusiji na preži različne oblike totalitarizmov. Boris Pahor ima tudi po povratku iz Moskve polne roke dela. S svojimi spisi se oglaša v medijih, zadnje čase na primer v podporo ovrednotenju nekdanjega taborišča v Viscu. »Upam, da bodo tam uredili dokumentacijski center vseh italijanskih taborišč. Obiskal sem veliko nemških taborišč in videl, kako so jih uredili. Želel bi, da podobno poskrbeli tudi pri nas in upam, da se bosta naša deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič angažirala in prepričala predsednika Tonda.« Medtem je v slovenščini izšla njegova knjiga Tre volte no, septembra pa bo pri založbi Fazi izšel italijanski prevod knjige V labirintu in Pahor zdaj zanj pripravlja spremno razlago. Istočasno bodo v Abrucih postavili na oder njegovo črtico Rože za gobavca. Kdo ve, morda pa bomo v prihodnjih mesecih priča tudi srečanju med dvema pokončnima upornikoma in an-tifašistoma kot sta Boris Pahor in Stéphane Hessel. Nekdanji belgijski veleposlanik v Sloveniji Jean Louis Mignot je namreč taboriščniku in diplomatu, avtorju uspešnice Indignez-vous! (Razjezite se!), podaril francoski prevod Nekropo-le (Pélerin parmi les ombres). Kako zanimivo bi bilo prisluhniti dialogu med tema »velikima starcema« evropskega an-tifašizma. Usode borcev za pravico imajo marsikaj skupnega ... (pd) Primorski na iPadu dnevnik ipad@primorski.eu Prenesi iz Applove spletne trgovine aplikacijo Primorski in imel boš dostop do vseh vsebin, objavljenih v dnevniku. Listaj strani po iPadu enostavno in prijetno z grafično kakovostjo in učinkovitostjo tiskanega dnevnika, brskaj po arhivu in poišči članke, ki te zanimajo. Hkrati si lahko vedno seznanjen z zadnjimi novicami na naši spletni strani www.primorski.eu. Aplikacija bo nekaj časa brezplačna. / ŠPORT EVROPSKA BANKA - Inflacija bolj skrbi kot počasna gospodarska rast Evropska obrestna mera povečana na 1,5 odstotka Jeseni najbrž nov dvig - Bank of England pa ohranja obrestno mero na 0,5% FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke je na včerajšnjem zasedanju v skladu s pričakovanji dvignil ključno obrestno mero za območje evra za 0,25 odstotne točke na 1,5 odstotka, potem ko jo je aprila po skoraj dveh letih zvišal z enega na 1,25 odstotka. ECB se je v strahu pred krepitvijo inflacijskih pričakovanj za tak korak odločila kljub negotovosti glede dolžniške krize v območju evra. Analitiki si sicer niso povsem enotni glede prihodnjega ravnanja Evropske centralne banke (ECB). Nekateri menijo, da novih zvišanj letos ne bo več, večina pa pričakuje, da se bo ECB zgodaj jeseni ob kolikor toliko normalnem razvoju dogodkov odločila še za eno zaostritev denarne politike. Do sredine 2012 naj bi se obrestna mera nato dvignila na raven med dvema in 2,5 odstotka. Mandat ECB je sicer jasen, saj je njena prva naloga boj proti inflaciji. Ta se v območju evra že nekaj časa giblje precej nad srednjeročnim ciljem banke, ki je blizu, vendar pod dvema odstotkoma. Junija je na letni ravni znašala 2,7 odstotka. Čeprav inflacijo povzročajo predvsem cene energije in surovin, želi ECB na vsak način preprečiti pojav inflacijske spirale. Gospodarstvo v območju evra sicer še naprej okreva, a v zadnjih tednih je ne nepričakovano prišlo do umiritve rasti in poslabšanja gospodarskega razpoloženja. K temu prispeva tudi negotovost glede usode grške dolžniške krize in strah pred vnovičnim poglabljanjem težav v drugih ran- ljivih članicah območja evra. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je bil na včerajšnji novinarski konferenci deležen številnih vprašanj o stališčih banke do predvidene oblike sodelovanja zasebnih upnikov pri dodatnem paketu pomoči Grčiji, ki naj bi bil pripravljen do septembra. ECB vztraja, da se nič, kar bodo storile banke in druge finančne ustanove, ne sme tolmačiti kot prestrukturiranje grškega dolga, a bonitetne agencije opozarjajo, da predvideno refinanciranje dolga ni nič drugega kot ravno to. Britanska centralna banka Bank of England pa se včeraj znova ni odločila za spremembo ključne obrestne mere, ki po 28 mesecih ostaja na rekordno nizki ravni 0,5 odstotka. Na ta način želi Velika Britanija pospešiti okrevanje gospodarstva, boj zoper inflacijo pa ostaja v drugem planu. Odločitev centralne banke analitikov po pisanju tujih tiskovnih agencij ni presenetila, saj menijo, da bi bil dvig ključne obrestne mere glede na občutljivo stanje britanskega gospodarstva neracionalen. Kot tudi pojasnjujejo, v prihodnjih mesecih na Otoku še ne gre pričakovati drastičnega gospodarskega izboljšanja. Skladno s tem napovedujejo, da bo ključna obrestna mera nespremenjena ostala še vse letošnje leto. Skrb za gospodarsko rast torej v Veliki Britaniji še vedno ostaja pred skrbjo v zvezi z naraščajočo inflacijo. Ta je trenutno na letni ravni pri 4,5 odstotka, kar je krepko nad ciljno dvoodstotno ravnjo, ki ga je postavila centralna banka. (STA) Petek, 8. julija 2011 151 Obama preko twitterja WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo uporabil družabno spletno omrežje twitter za srečanje z Američani. Z njimi se je več kot uro pogovarjal predvsem o zaposlovanju, gospodarstvu in javnem dolgu, pa tudi o drugih temah. Soočenje z Američani preko twitterja je potekalo tudi preko kamer iz Bele hiše in Obama je najprej vprašal ljudi, kaj bi storili za zmanjšanje primanjkljaja. Odgovorov je bilo več, kot bi jih lahko prebral, saj je sodelovalo na tisoče ljudi. Obama je priznal, da so podcenili, kako huda je bila zadnja kriza, predvsem glede stanovanjskega trga. Spet protesti v Belorusiji MINSK - Oblasti v Belorusiji so v sredo aretirale 400 ljudi, ki so se udeležili vnovičnih protestov proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka. Protesti, ki se jih je po navedbah skupine za človekove pravice Vjasna udeležilo več tisoč ljudi, so potekali v prestolnici Minsk in še desetih drugih mestih v državi. Med pridržanimi je bilo tudi kakih 25 novinarjev, dopisnikov zahodnih in neodvisnih medijev. To je bil že šesti v vrsti protestov, ki jih nasprotniki režima prek interneta organizirajo v zadnjih tednih. Protesti so povsem mirni, saj ljudje svoje nasprotovanje režimu ne izražajo z vzklikanjem sloganov temveč s tišino. Libanon ima novo vlado BEJRUT - Libanonski parlament je včeraj podprl novo vlado premiera Nadži-ba Mikatija. Ta je napovedal sodelovanje vlade s posebnim sodiščem Združenih narodov, ki preiskuje umor nekdanjega premiera Rafika Haririja leta 2005. Sodišče je minuli četrtek za umor obtožilo štiri člane Hezbolaha. Mikati je novo 30-člansko vlado, v kateri imajo večino šiitsko gibanje Hezbolah in njegovi zavezniki, oblikoval sredi junija. Libanon je novi kabinet dobil pet mesecev potem, ko je Hezbolah januarja strmoglavil vlado narodne enotnosti pod vodstvom Saada Haririja. Vlada je na glasovanju v 128-članskem parlamentu prejela 68 glasov, potem ko je proza-hodna opozicija zapustila dvorano. Kanada zapušča Afganistan KANDAHAR - Kanada je včeraj - po devetih letih in 157 ubitih vojakih - zaključila svojo bojno misijo v Afganistanu. Ob odhodu skoraj 3000 vojakov, ki so sodelovali v nekaterih najhujših spopadih v južni provinci Kandahar, je vodja kanadske bojne misije zatrdil, da so na dosežke v boju proti talibanom "izjemno ponosni". Do odhoda kanadskih vojakov prihaja v času, ko tudi ostale zavezniške države z ZDA in Veliko Britanijo na čelu napovedujejo postopno zmanjševanje svojih sil v Afganistanu pred dokončnim umikom, predvidenim za leto 2014. (STA) OECD - Napad na bonitetne agencije Samovoljne prerokbe nas porivajo v prepad RIM - Glavni ekonomist v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pier Carlo Padoan je bonitetne agencije obtožil, da s svojimi »samovoljnimi prerokbami« še razpihujejo dolžniško krizo v območju evra. Padoan je včeraj v pogovoru za turinski dnevnik »La stampa« med drugim dejal, da so bonitetne hiše v zadnjem času dokazale, da so močno prociklične, njihova poročila pa je označil za samovoljne prerokbe. Kot je argumentiral, agencije ne le navajajo ugotovitev, temveč podajajo tudi svoje sodbe, na ta način pa še pospešujejo negativne finančne trende, s katerimi se sooča območje evra. »To je tako, kot da bi potiskali nekoga proti prepadu,« je dejal. Padoan je poudaril še, da države potrebujejo čas, da bodo njihovi varčevalni in reformni ukrepi lahko pokazali učinke oz. da bodo lahko znova pripeljali do gospodarske rasti. Potem ko je bonitetna agencija Moo-dy's v ponedeljek znižala kreditno oceno Portugalske, se je na bonitetne hiše vsula ploha očitkov - tudi s strani visokih predstavnikov EU. Moody's je sicer napovedal, da bi lahko Portugalska potrebovala še en paket pomoči, preden se bo lahko vrnila na kapitalske trge. To se je takoj odrazilo na trgu, saj so delnice portugalskih bank močno izgubile, zahtevana donosnost na desetletne portugalske državne obveznice pa se je zvišala z 12,185 na 12,719 odstotka. EVROPSKI PARLAMENT - Resolucija Proti uvajanju nadzora v schengenskem območju STRASBOURG - Evropski parlament odločno nasprotuje ponovni uvedbi nadzora na mejah znotraj schengenskega območja. Migracijski pritiski niso zadosten razlog za spremembo schengenskih pravil, so v včeraj sprejeti resoluciji poudarili evropski poslanci. Parlament se je tako odzval na zahtevo Evropskega sveta, da bi v schengen-ska pravila uvedli zaščitno klavzulo, ki bi dovolila vnovično uvedbo nadzora na notranjih mejah v »resnično kritičnih razmerah«. O teh govorimo, ko država članica zaradi pritiska priseljevanja na zunanje meje ni več sposobna izpolnjevati svojih obveznosti. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom je poslancem v sredo zvečer pojasnila, kako bi tak mehanizem deloval. Evropska komisija bo sicer končni predlog predstavila septembra. Poslanci v resoluciji, ki so jo včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejeli z veliko večino, nasprotujejo vsem novim mehanizmom, ki nimajo za cilj povečati svobode gibanja v schengenskem območju ali okrepiti schengenskega sistema. Začasna uvedba nadzora nad notranjimi mejami je sicer mogoča že po sedanji ureditvi. Države jo uporabljajo predvsem v primerih velikih prireditev, ki pomenijo varnostno tveganje, na primer ob nogometnih prvenstvih. Parlamentarci menijo, da je vzrok za zahtevo držav po spremembi schengenskih mehanizmov iskati v nepripravljenosti držav članic, da uresničujejo svoje zaveze na drugih področjih, kot sta azilna in migracijska politika. Ob tem poslanci izpostavljajo nujnost večje solidarnosti z državami, ki se soočajo z migracijskimi pritiski. (STA) ZDA - Washington Dalajlama praznoval rojstni dan WASHINGTON - Tibetanski duhovni vodja dalajlama je v sredo v ameriški prestolnici Washington praznoval 76. rojstni dan v okviru enajstdnevnega budističnega obreda kala čakra, ki izvira nazaj vse do ustanovitelja vere Bude. Slavnostni obred je imel dalajlama nazadnje pred petimi leti v Indiji in ne poteka vsako leto. V Washingtonu bodo prireditve, kot so javne molitve, plesi, meditacije, predavanja in govori potekali do konca prihodnjega tedna. Začeli so se v sredo v dvorani Verizon in dalajlama je tisočem privržencev iz vsega sveta sporočil, da je vesel in ponosen, ker se je maja letos javno odpovedal položaju voditelja tibetanskih oblasti v izgnanstvu. Srečanje s predsednikom ZDA Ba-rackom Obamo tokrat ni predvideno, dalajlamo pa naj bi sprejela med drugim voditelja kongresnih republikancev John Boehner in demokratov Nancy Pelosi. (STA) VESOLJE - Zaključuje se 30-letna zgodovina vesoljskih raketoplanov Zadnja misija Atlantisa Poslej bodo ameriški astronavti leteli na ruskih sojuzih - Nasa razvija program za izkrcanje na asteroidu in na Marsu CAPE CANAVERAL - Ameriška vesoljska agencija Nasa bo danes, če bosta sodelovala vreme in tehnika, iz vesoljskega centra Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi v vesolje še zadnjič poslala raketoplan Atlantis in s tem sklenila 30-letno zgodovino tovrstnih vesoljskih poletov. Nasa pričakuje, da si bo zgodovinsko izstrelitev Atlantisa ob 17.26 uri po srednjeevropskem času v živo ogledalo okoli milijon ljudi, ki se bodo zbrali na bližnjih cestah in plažah ter pospremili v vesolje štiričlansko posadko Američanov. Misija Atlantisa z imenom STS-135 bo trajala 12 dni, raketoplan pa bo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) ponesel 3,6 tone zalog in opreme. Med drugim bodo astronavti za poskuse ponesli s seboj tudi iPhone. Misija Atlantisa je 135. misija raketoplanov od aprila 1981, ko je v vesolje poletela Columbia, in 37. polet raketoplanov na ISS. Od aprila 1981 je šlo z raketoplani v vesolje 355 astronavtov, ki so skupaj prepotovali 870 milijonov kilometrov. Raketoplan Atlantis bodo še zadnjič popeljali v vesolje poveljnik Chris Ferguson, pilot Doug Hurley in specialista Sandy Magnus in Rex Walheim. Atlantis je prvič poletel v vesolje oktobra 1985, z njim pa so leteli tudi vsi trije ameriški astronavti slovenskega rodu Ronald Sega, Jerry Linenger in Sunita Williams. Atlantis bo po vrnitvi z zadnje poti v vesolje razstavljen v Kennedyjevem vesoljskem centru. Raketoplan Endeavour bo razstavljen v Kaliforniji, Discovery pa v muzeju Smithsonian v Virginiji. Raketoplani so z dova-žanjem sestavnih delov pomagali pri dokončanju ISS, ki so jo začeli graditi leta 1998, delovala pa naj bi najmanj do leta 2020. Dva raketoplana sta šla v tragično zgodovino Nase. Challengerja je razneslo kmalu po izstrelitvi leta 1986, Columbia pa je razpadla med vračanjem na Zemljo leta 2003. Po vrnitvi Atlantisa naj bi Nasa odpustila okoli 1900 ljudi, skupaj pa se bo z ukinitvijo programa raketopla-nov od delovnih mest poslovilo skoraj 9000 ljudi. ZDA prvič v pol stoletja ne bodo imele človeških poletov z lastnimi vesoljskimi plovili. Ameriški astronavti bodo v vesolje poslej leteli z ruskimi raketami sojuz, kjer sedež stane 51 milijonov dolarjev. Kasneje naj bi se jim pridružili še plovili enega ali dveh ameriških zasebnih podjetij SpaceX in Virgin Galactic, ki ju financira tudi Nasa. (STA) ZDA bodo sicer še naprej pošiljale v vesolje rakete z izstrelišča v Cape Canaveralu, predsednik Barack Obama pa je zaradi previsokih stroškov odpovedal program vrnitve Američanov na Luno, imenovan Constellation (ozvezdje). Nasa je v tem programu začela razvijati novo plovilo Orion, iz katerega naj bi sedaj ustvarili plovilo za človeški pristanek na asteroidu ter kasneje na Marsu. Poleg tega razvija nov pogon vesoljskih plovil na sončno energijo. (STA) Atlantis na izstrelitveni ploščadi v Cape Canaveralu 152 Četrtek, 7. julija 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu NOVA GORICA - GRADIŠČE - Nov udarec čezmejnemu trgovanju z mamili Onesposobili združbo preprodajalcev heroina Odvzeli prostost sedmim osebam in zasegli večjo količino prepovedanih drog DOBERDOB - Župan ostaja kritičen »Kras 2014+ površen, pristranski in nespoštljiv« Vizintin zanikal izjave o soudeležbi krajevnih ustanov Zaradi preprodaje mamil na območju Nove Gorice in okolice, Ljubljane ter v italijanskem obmejnem pasu so novogo-riški kriminalisti prijeli in odvzeli prostost sedmim osebam ter zasegli večjo količino prepovedanih drog, večinoma heroina. V preiskavi kriminalne združbe so vlogo odigrali tudi karabinjerji iz Gradišča, ki so v sodelovanju s slovenskimi kolegi zadali nov udarec čezmejnemu trgovanju z drogo. Kriminalisti novogoriške policijske uprave so že pred časom postali pozorni na 35-letnega moškega iz okolice Nove Gorice, ki je v letošnjem letu prestal daljšo zaporno kazen zaradi preprodaje drog. Ugotovili so, da je moški preprodajal droge predvsem na svojem domu, in sicer odvisnikom z območja Nove Gorice in okolice kakor tudi italijanskim državljanom, ki so zahajali k njemu nabavljat odmerke ma- Policisti so preprodajalcem droge zasegli približno 200 gramov heroina, manjše količine kokaina in konoplje ter večjo vsoto denarja arhivsKi posnetek mila. Kriminalisti so med preiskavo tudi ugotovili, da se je pri razpečevanju povezoval z 29-letnim državljanom Bosne in Hercegovine z začasnim bivališčem v Novi Gorici. Moška sta v nekaj primerih skupaj nabavljala heroin pri 27-letnem Ljubljančanu, pri čemer je vedno posredoval 35-letnik iz Ljubljane. Ta je posredoval tudi pri nabavi heroina, ki ga je pri njem odkupoval tudi 29-letni moški iz Prekmurja. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je 35-le-tni osumljenec iz okolice Nove Gorice prepovedano drogo nabavljal tudi pri 36-letni Ljubljančanki in 39-letnem moškem iz okolice Nove Gorice, ki je začasno prebival pri njej in je sodeloval pri izvrševanju kaznivih dejanj. Tudi slednji je v letošnjem letu prestal zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogo. Novogoriški policisti so z izvajanjem prikritih preiskoval- »Projekt Kras 2014+, ki ga goriška pokrajina stalno poveličuje, ima po našem mnenju ogromno pomanjkljivosti.« Tako pravi Paolo Vizintin, župan doberdobske občine, ki se je odzval na zadnje novice v zvezi s pokrajinskim načrtom za ovrednotenje kraškega območja. Uprava goriške pokrajine je v minulem tednu izpostavila, da je bil Kras 2014+ deležen posebne omembe na nagradi Sveta Evrope za krajino 2010-2011, predstavitev priznanja pa je bila tudi priložnost za napoved, da bodo leta 2013 začeli izvajati prva dela, ki so predvidena v projektu. »Za nas je nerazumljivo, da se tako veliko vsoto denarja davkoplačevalcev Furlanije-Julijske krajine porabi za vzdrževanje in izboljšanje objektov, ki so v lasti ministrstva za obrambo, saj bi moralo le-to zanje samo skrbeti. Bolje bi bilo, ko bi te vsote uporabili za infrastrukture, ki so v lasti krajevnih ustanov,« je zadevo komentiral župan, ki je nih ukrepov med drugim ugotovili, da je samo 35-letnik v zadnjem obdobju nabavil in prodal skoraj kilogram heroina. Med kupci so bili tudi odvisniki iz Italije. Tako so novogoriški kriminalisti v torek, 5. julija, odvzeli prostost štirim osumljencem, dan kasneje - v sredo - pa še trem osebam, vpletenih v preprodajo mamil. V zaključni akciji in po opravljenih hišnih preiskavah so policisti zasegli približno 200 gramov heroina, manjše količine kokaina in konoplje ter večjo vsoto denarja, ki jim ga je nanesel umazani posel. Poleg tega so zasegli tudi vrsto predmetov, ki so bili uporabljani pri preprodaji drog, in več predmetov, ki izvirajo iz drugih kaznivih dejanj. Prav tako so osumljencem zasegli bančne kartice tekočih računov, na katerih je bil naložen denar, ki je izviral iz prodaje drog. Na podlagi izsledkov preiskave so zoper sedem bil že večkrat v javnosti kritičen do projekta. Dodal je: »Po naši oceni je Kras 2014+ izdelan na podlagi površnega, pristranskega in nespoštljivega spomina na prvo svetovno vojno, ki sploh ni v skladu z evropskim duhom. Iz projekta namreč naj bi izhajalo, da je prva svetovna vojna potekala le na nekaterih točkah Krasa in da so se v njej bojevali le italijanski vojaki.« Paolo Vizintin soglaša s predstavniki združenja okoljevarstvenikov WWF, ki menijo, da je bil projekt pripravljen brez vsakršne participacije krajevnih ustanov. To je sicer prejšnji teden zanikala podpredsednica in od-bornica goriške pokrajine Mara Černic, ki je poudarila, da je bil teritorij soudeležen. »Ob tem, da gre za nepotrebno tratenje javnega denarja, projekt grobo, nesmotrno in nepopravljivo poseže v kraško okolje. Obžalujemo tudi dejstvo, da se pokrajina z našo občino ni nikoli posvetovala,« je zaključil župan Doberdoba. oseb podali kazensko ovadbo, zaradi utemeljenega suma storitve 32 kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo drog, in zaradi pomoči pri izvrševanju teh kaznivih dejanj. Včeraj so k preiskovalnemu sodniku novogoriškega okrožnega sodišča privedli šest osumljencev, eden pa je bil priveden k preiskovalnemu sodniku v Murski Soboti. Policisti iz Ljubljane pa bodo kazensko ovadili 27-letnega Ljubljančana, ki se je poskušal izogniti aretaciji. Pri tem se je s svojim avtomobilom zaletel v službeno vozilo policije in povzročil prometno nesrečo. V njej je bil lažje poškodovan eden izmed osumljencev in dva kriminalista. Pri preiskovanju združbe razpeče-valcev, ki je svoje lovke širila tudi v Italijo, so novogoriški kriminalisti po lastnih navedbah odlično sodelovali s karabinjerskim poveljstvom iz Gradišča. ROMJAN - Šola Začetek gradnje še pred koncem leta Livio Vecchiet bonaventura Gradnja slovenskega šolskega centra v Romjanu naj bi se začela še pred koncem tekočega leta. O nadaljevanju postopka za izgradnjo poslopja, ki naj bi rešil problem prostorske stiske v stavbi osnovne šole v Ulici Capitello, je na sredinem občinskem svetu poročal odbornik za javna dela Livio Vecchiet, ki je povedal, da so tehnični uradi občine Ronke pripravili in objavili razpis za izbiro gradbenega podjetja, ki mu bodo zaupali gradnjo težko pričakovanega slovenskega šolskega pola. Vecchiet je pojasnil, da so tehnični uradi tudi že izbrali najboljšo ponudbo, ime izvajalca pa bodo sporočili v teku desetih dni. Gradbena dela naj bi se torej začela pred zaključkom tekočega leta, trajala pa naj bi med 12 in 16 mesecev. V izgradnjo slovenskega šolskega središča v Romjanu bo skupno vloženih 1.800.000 evrov. Finančna sredstva je zagotovila dežela Furlanija-Julijska krajina. Postopek se je začel že pred desetimi leti, razni birokratski zapleti pa so preprečili, da bi prišlo do dodelitve gradbenih del in odprtja gradbišča. Zadnje težave in zamude je povzročila pritožba na sodišču, ki je bila povezana z lastništvom katastrske parcele za stavbo romjanske osnovne šole, na kateri je predvidena gradnja slovenskega šolskega središča. Pritožbo v zvezi z omenjenim zemljiščem, ki meri kakih 120 kv. metrov, je lani vložil občan, ki je trdil, da je s priposestvovanjem dobil lastninsko pravico nad njim. Sodnik pa je aprila izdal odločbo, ki določa, da je zemljišče na razpolago občini. Tehnični uradi so po prejemu odločbe v prejšnjih mesecih objavili razpis za javno dražbo, katere zmagovalec bo znan v prihodnjih tednih. GORICA-NOVA GORICA - Univerza »GoeurocampusGo« ima čezmejni domet Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola ter Visokošolsko in raziskovalno središče (VIRS) Primorske snujeta čezmejni univerzitetni kampus. Iz sodelovanja med dvema ustanovama je nastal projekt »GoeurocampusGo«, s katerim sta se konzorcij in VIRS s podporo goriške in novogoriške občine prijavila na javni evropski razpis, ki je namenjen financiranju projektov na obmejnih območjih. Cilj skupnega projekta »Goeu-rocampusGo« je uresničitev mreže, ki bi povezovala didaktično ponudbo in storitve za študente v obeh sosednjih mestih. »Projekt je bil izdelan po večmesečnih srečanjih s predstavniki novogoriškega središča VIRS. Gre za zadnji rezultat stvarnega in plodnega sodelovanja, ki smo ga spletli med našima ustanovama in ki bo v prihodnje obrodilo še druge čezmejne pobude,« je povedal predsednik goriškega univerzitetne- ga konzorcija Rodolfo Ziberna. Projekt »GoeurocampusGo« predvideva uporabo različnih mar-ketinških strategij, skozi katere bodo preučili in uresničili dejavnosti, ki bodo prispevale k večji vidljivosti goriškega in novogoriškega univerzitetnega okolja na državni in mednarodni ravni. Razvili bodo tudi skupne univerzitetne programe (t.i. »joint degree«), ki bodo povezovali študente in ustanove na obeh straneh meje ter povečali privlačnost teritorija. »S spodbujanjem nastajanja novih storitev, povezanih z univerzo, pri snovanju katerih bodo soudeležena tudi podjetja in krajevne skupnosti, namerava "GoeurocampusGo" postati pravi čezmejni univerzitetni kam-pus,« je povedal Ziberna in zaključil: »Projekt med drugim predvideva razširitev brezžične internetne povezave, ki že deluje v goriškem mestnem središču, do sedežev novogori-ške univerze.« KROMBERK - Nova poslovna stavba Istrabenz Gorenja Vzorčni primer Podjetje GEN-I, ki ima 25.000 odjemalcev, še eno leto ne bo podražilo cen električne energije V Kromberku je bila včeraj uradno odprta nova poslovna hiša Istrabenz Gorenje. »Stavba je, upam si trditi, vzorčni poslovni objekt. Zasledovali smo filozofijo maksimalno učinkovite rabe energije in uporabo obnovljivih virov energije in obnovljivih materialov. To pomeni veliko lesa. Nimamo klasičnega ogrevanja, temveč toplotne črpalke, najnaprednejše sisteme za izolacijo in zelo prilagojene sisteme hlajenja in ogrevanja,« je o objektu, ki je bil zgrajen v devetih mesecih, povedal predsednik uprave Istrabenz Gorenje, Robert Golob. V novi stavbi bodo odslej pod eno streho delovale matična družba Istrabenz Gorenje, hčerinska družba GEN-I in Hiša otrok Sonček, ki nudi dnevno varstvo malčkov po metodi Marie Montessori. »Doslej smo bili razdrobljeni na treh lokacijah in težko je bilo zagotoviti učinkovito poslovanje tako podjetja kot vrtca. Sedaj bomo imeli maksimalen standard,« dodaja Golob. V novem objektu bo delalo 80 zaposlenih, kar pa še ni dokončno število, saj nameravajo predvsem v družbi GEN-I v kratkem času še zaposlovati. Naložba je veljala 3,4 milijone evrov. Objekt s skup- Nova poslovna stavba v Kromberku; pod isto streho bodo delovale matična družba Istrabenz Gorenje, hčerinska družba GEN-I in Hiša otrok Sonček foto km. no površino 3.200 kvadratnih metrov ima še lastno čistilno napravo in sončno elektrarno. Nekateri slovenski ponudniki električne energije so v zadnjem času napovedali njeno podražitev, podjetje GEN-I, ki ima dobrih 25.000 odjemalcev, pa je podalo javno zavezo, da cen za gospodinjstva ne bo dražila do sredine leta 2012. »Podjetje GEN-I se je odlo- čilo, da ne bo podražilo električne energije, ker za to ne vidimo nobenega pravega razloga. Drugi ponudniki so se iz svojih poslovnih razlogov odločili, da jo bodo. Ocenjujem, da so podražitve elektrike običajne konec leta, na sredini pa ne. Že pred podražitvami smo bili najugodnejši ponudnik, sedaj bomo pa še toliko bolj,« je komentiral Golob. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 8. julija 2011 13 ŠTANDREŽ - Zaradi nesreče krožišče več ur zaprto Prevrnjen tovornjak povzročil prometni kaos Kolona preusmerjenih vozil od križišča med Štandrežem in Sovodnjami do Rojc - Tabaj:»Kaj pa redarji?« Slovenski tovornjak in povzročena škoda (zgoraj in levo), zastoji v prometu zaradi preusmerjanja vozil skozi Štandrež in južni vhod v mesto (spodaj) bumbaca Na štandreškem krožišču se je včeraj ponoči zgodila prometna nesreča, zaradi katere je bil del državne ceste št. 55 več ur zaprt za promet. Tovornjak, ki je peljal v smeri iz Gorice proti Mirnu, se je na krožišču prevrnil, pri tem pa se je šofer telesno poškodoval. Iz kamiona se je po cestišču razlilo gorivo, prevrnil pa se je tudi del tovora. Na kraj so zato prišli gasilci, ki so nemudoma začeli s čiščenjem ceste, sile javnega reda pa so preusmerile promet. Zaradi zaprtja krožišča so se, predvsem v Štandrežu, pojavili zastoji in dolge kolone, sredi dopoldneva pa se je promet končno sprostil. Nesreča se je pripetila okrog 4.30. Šofer tovornjaka, ki je prevažal kovinske odpadke, je vozil proti državni cesti št. 55, ob izhodu iz drugega manjšega krožišča, ki so ga uredili na štan-dreškem krožišču zaradi gradbišča avtoceste Vileš-Gorica, pa se je prevrnil na desni bok. Del tovora se je ostal na cestišču, ob tem pa je iz rezervoarja začelo iztekati tudi dizelsko gorivo. Na kraj nesreče so prihiteli reševalci službe 118, ki so nudili pomoč mlademu šoferju. 21-letni slovenski državljan je v nesreči dobil več poškodb, zato so mu dali sedativ in ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Medtem so na štandreško kro-žišče prišli tudi goriški gasilci, ki so začeli s čiščenjem razlitega plinskega olja z vozišča ter kovinskih odpadkov, ki jih je tovornjak prevažal. Gasilci so imeli polne roke dela, saj je iz rezervoarja izteklo okrog 500 litrov goriva. Na pomoč je prišlo več patrulj goriške prometne policije, ki preiskuje okoliščine nesreče, prišli pa so tudi tehniki družbe Anas, ki je odgovorna za državno cesto št. 55. Prometna policija je avtomobile, ki so peljali proti Mir-nu, preusmerila desno proti Štandrežu, vozila, ki so peljala proti Gorici, pa je preusmerila po deželni cesti SR117 (bivši državni cesti 56). V jutranji prometni konici so zato v Štandrežu nastali zastoji, ki so trajali do ponovnega odprtja ceste št. 55. Kolona avtomobilov je npr. okrog 9. ure segala od križišča med Sovodnjami in Štandrežem do krožišča, ki se nahaja na Trgu Divisio-ne Mantova na Rojcah. »Po Štandrežu se je ustvaril pravi prometni kaos, mestnih redarjev pa od nikoder,« je povedal občinski svetnik Božidar Tabaj, ki se je včeraj zjutraj odpravil na goriško poveljstvo in vprašal za pojasnila: »Poveljnik mi je znal povedati le, da nimajo dovolj osebja in da niso mogli v Štan-drež poslati nikogar.« Gasilci so s čiščenjem ceste končali okrog 7. ure, pred odstranitvijo tovornjaka pa je minilo še veliko časa. Družba Anas je sporočila, da so cesto št. 55 popolnoma odprli prometu ob 10.34. (Ale) GORICA - EZTS »Potrebna je soudeležba « Samo tesno sodelovanje med javnimi upravami in zasebniki bo lahko omogočilo, da bo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom dobilo konkretne vsebine. To so poudarili udeleženci včerajšnjega simpozija z naslovom »GECT: un teno da non perdere«, ki sta ga včeraj na sedežu v Ulici Arcadi v Gorici priredili skupina mladih industrialcev in goriška zveza Confindustria. Na srečanju so sodelovali izvedenci in politični predstavniki iz Italije in Slovenije, ki so spregovorili o sredstvih za infrastrukturni, gospodarski in družbeni razvoj goriškega območja brez meja. Posegli so tudi goriški občinski odbornik Guido Germano Pet-tarin, direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko Črtomir Špacapan in deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi, ki je sklenil simpozij s posegom na temo institucionalne podpore sodelovanju zasebnega in javnega sektorja. »Sredstvo, kot je EZTS, bo lahko delovalo samo v primeru, da se bo naprezanju javnih institucij pridružilo prizadevanje podjetij. Vloge morajo seveda ostati ločene, saj imajo javne ustanove nalogo, da postopkom sledijo in jih spodbujajo,« je povedal Riccardi in nadaljeval: »EZTS je tudi spodbuda, da začnemo razmišljati "evropsko "gledati na čezmejno območje kot na eno samo enoto.« V teku včerajšnjega srečanja je tekla beseda tudi o uporabi EZTS-ja za razvoj projekta Adria A, ki predvideva uresničitev lahke železnice med Gorico in Novo Gorico. GORICA-TRŽIČ-SESLJAN - Skupno deset sobot »Overnight«, varen prevoz mladine na poletno sceno V soboto je ponovno zaživel projekt »Overnight«, s katerim goriška pokrajina že več let zagotavlja varen prevoz mladih do Se-sljanskega zaliva, enega izmed središč mladinske poletne scene. Avtobuse daje na razpolago goriško pokrajinsko podjetje javnih prevozov APT. Prva od desetih sobot z uporabo Overnightovih avtobusov je bila uspešna, saj se je iz Gorice in Tržiča napotilo v Sesljan kar 320 mladih. Med potniki iz Tržiča je med drugim bila tudi novo-pečena pokrajinska odbornica Bianca della Pietra. Poleg goriške pokrajine pri projektu sodelujejo še tržaška pokrajina, občini Gorica in Tržič, goriško prevozno podjetje APT, združenje Etnoblog, zadruge La Quercia, Duemilauno Agenzia sociale in On stage ter goriško in tržaško zdravstveno podjetje. Overnight bo mladim na razpolago vsako soboto v juliju in avgustu do vključno sobote, 3. septembra. V Sesljan bo odpeljalo pet avtobusov. Prvi bo odpotoval s parkirišča pri Rdeči hiši ob 21.30 (prihod v Sesljan ob 22.20), drugi ob 21.40 (z vmesnimi postajami ob 21.55 v Gradišču, ob 22.00 v Foljanu, ob 22.10 v Tržiču (Ul. Pocar); prihod v Sesljan ob 22.35). Naslednji trije avtobusi pa bodo odpeljali iz Tržiča ob 22.40, ob 23. uri in ob 23.05. Šest avtobusov pa bo mlade pripeljalo nazaj: prvi ob 1.10 bo pripeljal mlade samo do Tržiča, drugi ob 2.10 pa bo pripeljal v Gorico (z vmesnimi postajami v Tržiču, Foljanu in Gradišču), s prihodom ob 3.05. Tretji, četrti in peti avtobus pa bodo vozili le v Tržič (odhod ob 2.10, 3.10 in 4.10). Ob 4.10 bo krenil tudi avtobus v smeri Gorice, kjer je predviden prihod ob 5.10 (z vmesnimi postajami v Tržiču, Foljanu, Gradišču). (av) Potniki na Overnightovih avtobusih bumbaca ŠTANDREŽ - Junijska dogodivščina Sova na obisku V iskanju zavetja se je znašla v dimniku in za las ni poletela naravnost v hišne prostore S poletjem so se dnevi podaljšali, prišla je običajna sopara, ki je ne občutimo le ljudje, temveč prav vsa živa bitja. Ravno poletna vročina je bila po vsej verjetnosti vzrok, da je mlada sova »obiskala« zasebno stanovanje v Štandrežu. Med iskanjem varnega oziroma osvežujočega zavetja se je sovin mladič znašel v dimniku in za las ni poletel naravnost v hišne prostore. Ptico je zaustavila rešetka. Njeno frfotanje je pritegnilo pozornost stanovalcev v Klancu, pri Hobanovih, ki jim je junijski večer prinesel nepričakovano doživetje. Hišnemu gospodarju ni preostalo drugega, kot da sname rešetko in ugotovi, kaj se pravzaprav v dimniku dogaja. Ko so odkrili, da je k njim prišla na obisk mlada sova in da ni več našla izhoda skozi dimnik, so sklenili, da ji pomagajo in ji vrnejo svobodo. Glede na dolge kremplje in ostri kljun so jo prijeli z zaščitnimi rokavicami. Še preden pa so jo izpustili na prostost, so kot gostoljubni gospodarji z nenapovedano gostjo najprej malce »pokram-ljali« in se nato z njo tudi fotografirali. Za spomin seveda. Prestrašeno sovo so zatem ponesli na hišni balkon in ji omogočili, da je spet sfrfotala v svobodo. Odletela je z vso naglico, saj tolike človeške pozornosti mlada sova res ni pričakovala. Lahko ugibamo, da po dogodivščini pri Hobanovih ne bo več iskala ohladitve v hišnih dimnikih, raje si bo poiskala zavetišče v družbi sov in čukov. (ik) Sova na obisku SOVODNJE - Avtocesta Podaljšali zaprtje Prvomajske ulice Do ponovne sprostitve prometa po odseku Prvomajske ulice v Sovodnjah, ki so ga zaradi gradbišča avtoceste Vileš-Gorica zaprli aprila, bo prišlo avgusta. Podjetje, ki gradi avtocesto, je namreč na občino naslovilo prošnjo po podaljšanju roka za dokončanje prve faze del, ki bi se morala zaključiti 11. julija. »Podjetje ima čas do 31. avgusta, da zaključi dela, verjetno pa bo cesta prevozna že prej,« je povedala županja Alenka Florenin, ki je v prejšnjih dneh podpisala odredbo. Vozniki bodo torej še nekaj časa uporabljali približno 500 metrov dolgi obvoznico, ki povezuje pokrajinsko cesto št. 8 in Štradalto. »Po zaključku gradnje avtoceste bo obvoznica ohranjena. Dokončna cesta bo sicer speljana nekoliko drugače od današnje obvoznice, kot predvideva naš regulacijski načrt,« je pojasnila Floreninova. Občina tudi sporoča, da bo podjetje Autovie Venete konec tega meseca začelo z izplačevanjem odškodnine lastnikom, s katerimi je bil lansko poletje in jesen dosežen dogovor. Prva priporočena pisma so na domove prispela v minulih dneh. 14 Petek, 8. julija 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Začenja se mednarodno zborovsko tekmovanje Jubilejni Seghizzi Danes lahka in jazz glasba ter revija ljudske glasbe - Prvič pevski zbor iz Irana Mednarodno zborovsko tekmovanje Seghizzi praznuje letos svoj 50. rojstni dan. V tem dolgem obdobju se je prestižnega tekmovanja udeležilo 1300 zborov z vsega sveta. Program so postopoma obogatile razne dodatne pobude, kot so mednarodno tekmovanje v zborovski kompoziciji, Grand Prix Seghizzi, častna državna nagrada »Življenje za zborovodstvo« in festival Seghizzin-regione, s katerim celotni deželni teritorij zaživi s koncerti zborov od vsepovsod. Dokumenti in spomini iz 50-letne zgodovine so na ogled na razstavi, ki bo odprta do 11. julija v državni knjižnici v Ulici Mameli v Gorici. Umetniška komisija, ki je opravila selekcijo prijavljenih zborov, je letos posvetila posebno pozornost raznolikosti narodnega izvora tekmovalcev, da bi jubilejna izvedba postala res nepozabno doživetje. Letos bo zapelo kar dvajset zborov iz Avstrije, Estonije, Indonezije, Italije, Nove Zelandije, Poljske, Češke, Romunije, Rusije, Srbije, Slovaške, Sloveni- je (mešani pevski zbor Obala, ki ga vodi Sebastijan Vrhnovnik), Španije, Ukrajine, Združenih držav Amerike. Prvič v 50-le-tni zgodovini se bo tekmovanja udeležil zbor iz Irana. Tekmovanje se bo začelo danes in se bo nadaljevalo s celodnevnimi selekcijami v vseh kategorijah do vključno nedelje, ko bo žirija razglasila zmagovalce. Spremne pobude so se pričele v torek z izvedbo Rekviema Luigija Cherubinija v goriški stolni cerkvi, kateremu je v sredo sledil drugi od letošnjih izrednih koncertov s poklonom glasbi Nina Rote ob stoletnici skladateljevega rojstva. Današnji začetek bo postregel s kategorijama, ki sta za širše občinstvo najbolj prikupni. Ob 10.30 bo na sporedu lahka in jazz glasba, ob 14.30 pa se bo začela res izredna, pisana revija ljudske glasbe, na kateri bo letos nastopilo kar šestnajst zborov zelo raznolikega izvora. Jutri se bodo selekcije začele ob 9.30 s kategorijo renesančne glasbe, kateri bo ob 14.30 sledila kategorija za sodobno glasbo. V nedeljo ob 9.30 bo na vrsti glasba 19. stoletja, ob 12. pa posebna kategorija za sodobno glasbo. Vse selekcije bodo kot običajno potekale v dvorani deželnega avditorija v Ulici Roma. Najbolje uvrščeni zbori iz vseh kategoriji se bodo ob 16.30 potegovali za najvišje priznanje, to je Grand Prix Seghizzi v mestnem gledališču Verdi, kjer bo v nedeljo ob 20.45 slovesno nagrajevanje z gala koncertom nagrajencev. Tudi letos bo nagrado za program sodobne glasbe podprla Manuela Quaranta Špacapan v spomin na pokojnega moža Mirka Špacapana. Dobitnik letošnje nagrade za življenjsko delo - na pobudo italijanske federacije zborovskih društev Feniarco - je Gianni Malatesta, ki je z zborom Tre pini iz Padove gostoval po vsem svetu. Predsednik Republike Italije Giorgio Napolitano je ob jubileju podelil priložnostno plaketo, ki bo namenjena dobitniku letošnje Velike nagrade Seghizzi. Podrobne informacije in dnevni program so na voljo na spletni strani www.seghizzi.it. (rop) NOVA GORICA - Saksofonisti Najboljša Španec in Francoz, dobre uvrstitve za Slovence V štirih tekmovalnih dneh 6. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji, ki je v minulih dneh potekalo v Novi Gorici, se je med sabo pomerilo 38 nadarjenih saksofonistov iz Slovenije in Evrope. Dogodek nastaja v sodelovanju Kulturnega doma Nova Gorica in Glasbenega društva Sak-sofonija. Nagrajenci prve, mlajše kategorije so Španec Juan Pedro Luna Agudo, ki je osvojil tudi posebno nagrado, ki jo je poklonila novogoriška mestna občina Nova Gorica za najbolje izvedeno slovensko delo. Drugo nagrado je osvojil Ukrajinec Roman Fotuima, tretje pa Srb Aleksandar Jankech. Takoj za prvimi tremi sta se uvrstila slovenska saksofonista, Martin Skubin iz Goriških Brd na četrto in Janina Lorenci iz Kamnika na peto mesto. V drugi, starejši kategoriji pa je prvo mesto zasedel Francoz Nicolas Arsenijevic, drugo Poljak Bart-lomej Dus, tretje pa Slovenec Oskar Laznik iz Hrastnika. (km) MORARO - Ambiente Newco Odpirajo vrata obratov za odpadke Pomiriti želijo občane, ki se jezijo nad višanjem tarif V obratih za sortiranje odpadkov in kompostiranje v Mo-raru bo jutri, 9. julija, potekal prvi dan odprtih vrat. Podjetje Ambiente Newco namerava s to pobudo vsem občanom goriške pokrajine omogočiti, da se na lastne oči prepričajo o »usodi« odpadkov, ki jih vsak dan vestno ločujejo. Občani, ki si želijo ogledati delovanje naprave za ločevanje papirja in plastike ter naprave za kompostiranje organskih odpadkov v Mo-raru, se morajo predhodno naročiti na telefonski številki 800844344. Urnik ogleda bodo lahko izbrali sami. Dan odprtih vrat sodi med pobude, s katerimi želi pokrajinsko podjetje za okoljske storitve Ambiente Newco povečati občutljivost uporabnikov za sortiranje odpadkov. To je danes še kako potrebno, saj so mnogi prebivalci goriške pokrajine zaradi višanja tarif jezijo in se sprašujejo, ali je sploh smiselno, da vlagajo svoj trud v pravilno ločevanje odpadkov. Dino De Antoni bumbaca GORIŠKA NADŠKOFIJA - V Ogleju Po papežu kardinal, nadškof pa odstopa Po majskem obisku papeža Benedikta XVI. bo Oglej gostil tudi kardinala Gianfranca Ravasija, ki bo v torek, 12. julija, ob 19. uri v oglejski baziliki daroval mašo v počastitev svetih Mohorja in Fortunata, zavetnikov goriške in videmske nad-škofije ter dežele FJK. Maše se bodo med drugim udeležili tudi škofje in somaševalci iz FJK, Veneta, Slovenije in Avstrije. Pred bogoslužjem, z začetkom ob 16.30, bo v oglejski baziliki Ravasijeva »lec-tio magistralis« z naslovom »Rana umetnosti in vere«. Kardinal, ki je znan tudi zaradi nastopov na televiziji in zaradi prispevkov za dnevnik Il Sole 24 Ore, bo govoril o razkolu med sakralno in profano umetnostjo v zadnjih stopetdesetih letih. »V minulem stoletju sta umetnost in vera žal ubrali različno pot. Truditi se moramo, da obe ponovno pridobita skupen jezik. Tej tematiki se je približal le papež Pavel VI., ko je odprl galerijo sodobne umetnosti v Vatikanu,« je vsebino predavanja včeraj povzel goriški nadškof Dino De Antoni in dodal, da bo kardinal Rava-si ob tej priložnosti prvič obiskal Oglej. Po kardinalovem nastopu bo arhitekt Giovanni Portelli orisal potek obnavljanja dragocenih mozaikov v baziliki. Sledila bo še predstavitev knjige z nagovori papeža Benedikta XVI. med dvodnevnim obiskom Ogleja in Veneta. Dne 11. julija se bo v Ogleju začel tudi niz koncertov, ki se bo nadaljeval 22. in 26. julija ter 1., 8. in 29. avgusta; vsi koncerti se bodo začeli ob 20.45, vstop bo prost. Oglej pa bo 24. avgusta ponovno v središču širše pozornosti, saj se bo tam odvijal del državnega liturgičnega tedna, središče katerega bo letos Trst. Naj navedemo še zanimivost, da se bo prihod kardinala Gianfranca Ravasija v Oglej 12. julija ujemal z rojstnim dnevom goriškega nadškofa Dina De Antonija. Nadškof bo tega dne dopolnil 75. leto starosti in bo moral poslati papežu pismo z odpovedjo službi goriškega nadškofa, kakor predvideva cerkveno pravo. De Antoni bo ostal na čelu nadškofije vse dotlej, dokler Vatikan ne bo imenoval njegovega naslednika. (av) Popust za Kusturico Abonenti Slovenskega stalnega gledališča imajo pravico do vstopnice po znižani ceni za koncert Emirja Ku-sturice & The No Smoking Orchestra, ki bo v okviru Mittelfesta v ponedeljek, 11. julija, ob 21.45 v gledališču Verdi v Gorici. Predprodaja vstopnic poteka pri blagajni teatra. Katalena v Kromberku V amfiteatru ob gradu Kromberk bo drevi ob 21. uri nastopila skupina Katalena. Šestčlanska zasedba bo predstavila album »Noč čarovnic«; vstopnine ni. V primeru slabega vremena bo koncert v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. (km) Jazz drevi na Gradini Na javnosti odprtem jazz koncertu na Gradini bo Faden Piano Trio drevi ob 21. uri predstavil svoj krstni CD z naslovom »Mehr Als Leben«. »Gone with the Swing« V parku dvorca Coronini v Gorici bo nocoj ob 20. uri koncert Big Band »Gone with the Swing«; dvorec bo za obiskovalce odprt do 23. ure, vstop po znižani ceni bo veljal tri evre. Glasbeni nastop bodo spremljale degustacije vin in prigrizek, ki ga bo ponudila pekarna Bensa iz Gorice. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.30 »Cars 2«; 21.00 »I guardiani del destino«. Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Le donne del 6o piano«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »The Conspirator«. Dvorana 2: 17.20 - 20.30 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 »Harry Potter e i doni della morte« - 1. del; 20.00 - 22.00 »ESP: Fenomeni paranormali«. Dvorana 5: 16.30 - 18.40 »Cars 2«; 21.00 »London Boulevard«. 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA IN KD SOVODNJE organizirata poletno delavnico z naslovom »V svetu glasbe« (za otroke od 5. do 11. leta starosti) od 22. do 26. avgusta od 8. do 13. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in prijave na goriškem sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508, gorica@glasbenamati-ca.com. ~M Gledališče 14. MEDNARODNI FESTIVAL ULIČNEGA GLEDALIŠČA »ANA DESETNICA« V NOVI GORICI: v nedeljo, 10. julija, ob 19. uri na ploščadi med SNG Nova Gorica in Goriško knjižnico Franceta Bevka ulična predstava »Exodo«; ogled je brezplačen. □ Čestitke Danes v Jamljah praznuje 9. rojstni dan naš MICHELE! Še mnogo zmag, uspehov naj se ti posreči, a v življenju vedno naj te le sreča spremlja! Da bi dosegel vse, kar vredno je doseči!!! - to naša je najgloblja in iskrena želja. Mama, tata in sestra Erica. S Izleti SPDG priredi 23. in 24. julija izlet v Dolomite, v skupino Pale di San Martino. Prijave (zaradi rezervacije prenočišča) še danes 8. julija. Predviden je vzpon na vrh Mulaz v severozahodnem delu skupine, nad prelazom Valles. Organizacija prevoza bo odvisna od števila prijav; informacije in prijave po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. PD RU PA-PEČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Berlin in Kobenhavn od 22. do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja vsakoletni tradicionalni piknik v soboto, 6. avgusta. Odhod iz Gorice ob 8. uri, ob 10. uri vodeni ogled Rižarne v Trstu, nato še ogled etnografskega muzeja pri župniku Ja-kominu v Škednju. Od 13. ure dalje družabno srečanje z glasbo in bogatim sre-čolovom v restavraciji Al Mulin pri Ko- pru; informacije in vpisovanje: Ivo (tel. 0481-882024); Dragica (0481-882183), Rozina (347-1042156), Marija (0481390697), Saverij (0481-390688). Ob vpisu akontacija 20 evrov. Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob četrtkih od 12.00 do 13.00 in ob sredah od 16.00 do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.00. Socialna delavka je prisotna na občini Sovodnje vsak petek od 11.00 do 12.00 ure, davčna služba deluje vsak torek od 10.00 do 10.30. POLETJE V DANICI: do 15. julija bodo vsak torek in petek od 16. do 19. ure v prostorih SKC Danica na Vrhu potekala srečanja za otroke. Danes, 8. julija, bodo spoznavali svet odbojke; 12. julija bodo pod vodstvom Kraških krtov odkrivali vrhovsko podzemlje; zadnje srečanje (15. julija) pa bo bolj okusno, saj si bodo udeleženci sami izdelovali sladoled (»Ice party«). Vsak dan bo na plošči na razpolago tudi bazen, zato so priporočene kopalke. Zaradi zavarovanja morajo postati vsi udeleženci delavnic člani kulturnega društva Danica ( članarina in vpisnina znašata 10 evrov). Prispevek za posamezno delavnico pa znaša 3 evre na udeleženca. POLETNE DELAVNICE MAVRICA: Šč Melanie Klein v sodelovanju z občino Sovodnje potekajo do 22. julija za otroke od 3. do 10. leta starosti; vpisovanje in informacije po tel. 334-1243766 (Martina Šolc), vsak dan od 15. do 18. ure ali na goriškem sedežu Šč Melanie Klein v Sovodnjah, Ul. Pot na Roje 25, Peč, vsako soboto od 9. do 12. ure (www.melanieklein.com, solcmarti-na@gmail.com). AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 12. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah, Prvomajska ulica 120/A. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povratek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro; za dopust bo knjižnica zaprta od 1. do 12. avgusta. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 28. avgusta do 7. septembra v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Sprejema pa tudi prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/b od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure ali po telefonu 0481-530927. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. H Prireditve ZDRUŽENJE FULVIO ZONCH prireja šesto izvedbo prireditve pod naslovom »Strofe dipinte di Jazz« danes, 8. julija, ob 20. uri ter v soboto, 9. julija, ob 19.30 pri umetnih jezerih Fipsas v Tržaški ulici v Romansu. Ogled vseh predstav je brezplačen. Prireditev bo potekala tudi ob slabem vremenu; informacije na spletni strani www.liberatoriodarte.it. RADIO COMPANY IN RADIO 80 prirejata glasbeno prireditev danes, 8. julija, ob 21. uri na Travniku v Gorici. Ob natečaju, na katerem bodo sodele skupine Cube41 iz Verone, Under Black Stars iz Vicenze in On Your Marks iz Trevisa bodo nastopili tudi nekateri DJ ter skupine La Lobby, Phinx, Scotch Ale, The Sun, Grido, Anna Tatangelo, Virginio, Sonohra. Poskrbljena bo ponudba krajevnih dobrot. Trgovine v zgodovinskem centru Gorice bodo odprte do polnoči. AŠKD KREMENJAK prireja od 8. do 10. julija v večnamenskem središču v Jamljah praznično prireditev »Diaton«. Danes, 8. julija, ob 20. uri bo turnir v briškoli; v soboto, 9. julija, bodo med 9. in 18. uro plesne delavnice za plesalke in plesalce različnih starosti. Ob 18.30 bodo nastopi posameznih skupin. Ob 20.30 bo ples; za glasbo bodo poskrbeli Bandi-J, DJ Teddy Bear in DJ Niki. V nedeljo, 10. julija, ob 10. uri bo ex tempore za otroke; od 15.30 dalje bo potekal XV. zamejski festival za godce diatonične harmonike Diaton. Tekmovalci naj predstavijo dve skladbi. Vpisovanje bo potekalo med 14. uro in 15.30. Predvidene so denarne nagrade za vsako starostno kategorijo in pokal Alpe Adria Diaton 2011 za absolutnega zmagovalca. ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja v soboto, 16. julija, ob 17. uri na sedežu v Ul. Cipriani 71 v Gorici kabaretno predstavo. Nastopata Sdrindule in Cogolo. 0 Mali oglasi PRODAJAM črno vino merlot. Tel. 048178066. Pogrebi DANES V ZDRAVŠČINAH: 10.00, Oliva Maurig vd. Lorvik (ob 9.40 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Gino Gasparin v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 8. julija 2011 15 ŽARIŠČE Kakšna bo prihodnost brez slovenskih družin? Julijan Cavdek V zadnjih mesecih sem večkrat vzel v roke anketo Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki nosi naslov »Projekt šola 2010« in zadeva »spremljanje narodnostnih in jezikovnih značilnosti populacije slovenskih vrtcev in šol v Italiji ter dvojezičnega šolskega centra v Špetru«. Do pred kratkim mi ni nikoli uspelo, da bi podrobneje pregledal celo anketo. Pa vendarle sem tudi to končno dočakal. Kljub temu si ne delam utvar, da anketo v celoti poznam. Prepričan sem namreč, da je še veliko večjih ali manjših vidikov, katerim bi moral posvetiti pozornost in jih, na podlagi rezultatov ankete, podrobneje preučil oziroma o njih več razmišljal. V zadnjem pregledu omenjene ankete, ki sem ga opravil pred par dnevi, se mi je porodilo razmišljanje, ki zadeva družino. Raziskava je sicer posvečena narodnosti in jezikovni značilnosti popo-pulacije slovenskih šol v Italiji, to pove že sam naslov. Ni pa mogoče zanikati, da istočasno od blizu zadeva narodnostno stanje družine znotraj naše slovenske narodnostne skupnosti. Tematika družine je izredno široka in zadeva prav vsa družbena področja. Iz odnosa med moškim in žensko se rodi življenje. Posledično se ustvarjajo generacijski odnosi med družinskimi člani. Istočasno se razvijajo družbeni odnosi z okolico. Kvaliteta teh odnosov je odvisna od stanja razmerij med družinskim člani. To zadeva prenašanje ali opuščanje določenih vrednot, kjer pride v poštev starševska vzgoja in še toliko bolj njihov zgled ter življenjske navade. Pri tem je družini v oporo in pomoč šola in široka, sodobna ponudba obšolskih dejavnosti. Pri razmišljanju o družini je potrebno upoštevati, da je danes predmet širokih razprav. Še bolj pa se pri družini spreminja način, kako pride do njenega nastanka in kako zaživi kot skupnost. Z drugimi besedami povedano, življenjske navade družin so se spremenile. To neposredno vpliva tudi na zunanjo družbo in na tiste skupnosti, v katere je družina vključena. Med te spada tudi narodna skupnost, ki ima z družino tesno vez, še posebno, ko gre za narodne manjšine. Seveda je treba upoštevati tudi obratni vpliv družbe na družino, ki je vsekakor precejšen. Družina dejansko ustvarja narodno skupnost in je njena osnova za prihodnost. Saj je jasno, da narod, kljub visoki kulturi, znanosti, ipd. ne more imeti prihodnosti, če mu družine ne zagotavljajo primerne rodnosti. Oziroma ne prihaja do uravnovešene izmenjave med generacijami. Ravno to pa je danes verjetno eno najresnejših vprašanj Zahodne družbe, del katere smo tudi mi. Slednja se vedno bolj preživlja na podlagi priseljencev, ki gojijo drugačne vrednote. Še posebej različen je njihov odnos do družine. Prav zaradi velikega pomena, ki ga ima družina za narodno skupnost, je raziskava Slorija »Projekt šola 2010« pomenljiva tudi za stanje naših družin iz narodnostnega vidika. Naredili bi hudo napako, če bi to bolj ali manj zavestno prezrli. To stanje je po mojem mnenju izredno zaskrbljujoče, če upoštevamo drastičen padec slovenskih družin, ki ga lahko zaznamo v obdobju med leti 1995 -2010, kot je prikazano na strani 21. Če je bilo leta 1995 prijavljenih v slovenske šole 61% otrok iz slovenskih družin, je leta 2010 ta odstotek padel na 29. Torej v petnajstih letih se je delež slovenskih družin znižal za celih 32%. To pa nas mora vendarle spodbuditi k določenemu razmišljanju o prihodnosti slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini. K temu spodbuja tudi analiza, ki sledi prikazu podatkov. Glede na vpise, kot razumem podatke v omenjeni raziskavi, je populacija na slovenskih šolah na Goriškem in Tržaškem ter v dvojezičnem šolskem centru v Benečiji razvila zadovoljivo krivuljo. Kot tudi razumem, je na to vplivalo dejstvo, da so upad otrok slovenskih družin nadomestili otroci iz italijanskih. Vmes ostaja delež otrok iz mešanih zakonov, ki je v tem obdobju postal večinski. Leta 1995 je bili večinski delež iz slovenskih družin. Na podlagi teh podatkov bi bilo zanimivo vedeti, kakšen trend nas čaka v prihodnjih letih. S temi podatki so slovenske družine obsojene na vedno bolj marginalni odstotek. To bo seveda vplivalo na prihodnji razvoj šole. Toliko bolj pa bo vplivalo na stanje naše narodnostne skupnosti, če se bo tako lahko še sploh imenovala. Mogoče bi bilo zanimivo, če bi lahko primerjali raziskave, ki zadevajo druge narodnostne skupnosti, ki so naši podobne. Ali je to zaznati tudi pri njih? Ali je to pojav, ki se tiče današnjega časa? Vprašanj je seveda veliko. Med glavne pa smatram, da spada tudi vprašanje ali lahko, kot slovenska narodna skupnost, ostanemo brez slovenskih družin? PISMA UREDNIŠTVU Dežela in novinarji z znanjem slovenščine V članku na straneh PD, ki 7. julija obravnava problem na Deželi zaradi pomanjkanja novinarjev z znanjem slovenskega in nemškega jezika, je med drugim navedeno, da naj bi Andrea Garlatti marca meseca v deželnem svetu odgovarjal svetniku Kocijančiču. Res pa je, da se je odbornik 30. marca odzival na vprašanje s takojšnjim odgovorom, ki ga je bil predstavil deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Ta ga je vnovič opozoril na nastalo vrzel v tiskovnih uradih deželne uprave in deželnega sveta po zaključku terminskih pogodb z dvema novinarkama in novinarjem. Slednji so bili zaposleni aprila 2007, s pogodbami na določen čas, ki so bile nato dvakrat podaljšane vse do konca januarja letos. S prvim februarjem je tiskovni urad deželnega sveta ostal brez minimalnega števila osebja, medtem ko je zaključek pogodbe z novinarjem v pisarni deželnega odbora prive-del do mrka institucionalne komunikacije v slovenskem in nemškem jeziku, ki jo je le tisti novinar zagotavljal. Pri tem je Gabrovec opozoril tudi na splošne pomanjkljivosti na področju spoštovanja načela enakopravnosti treh priznanih manjšinskih jezikov v naši deželi, saj se neitalijanske informacije pojavljajo le kot redka in epizodična izjema - v brk trem deželnim zaščitnim zakonom! Deželni odbornik Garlatti je v svojem odgovoru v avli, kot povedano, sporočil, da se je uprava že lotila priprave razpisov za zaposlitev treh novinarjev za nedoločen čas, ki naj bi bili v kratkem obja- Mlfi vljeni z dvema ločenima postopkoma. Do danes, se pravi tri mesece kasneje, se to še ni zgodilo. Glede objektivno dolge prehodne faze je odbornik Garlatti še 30. marca potrdil možnost sklepanja novih začasnih pogodb, ki jih je Gabrovec odločno priporočil kot edino možno takojšnjo zajezitev komunikacijskega mrka odbora v slovenščini in nemščini ter zagotovitve nemotenega delovanja tiskovnega urada deželne skupščine. Tudi od tega ni bilo do danes še nič. Zaradi popolnosti informacije gre dodati še podatek, da se za rešitev problema aktivno prizadeva tudi deželni svetnik iz vrst desne sredine in nekdanji trbiški župan Franco Baritussio« Deželno tajništvo deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca PRIPIS: Deželni svetnik Igor Gabrovec je res posegel marca, maja pa na isto temo njegov kolega Igor Kocijančič. Vsakdo se trudi kot more in zna, tudi zdrava tekmovalnost morda ne škodi. Dejstvo pa je, da se do danes kočljiv problem uveljavljanja več-jezičnosti - kljub zagotovilom odbornika Andree Garlattija - v tiskovnih uradih deželne vlade in deželnega sveta še ni rešil, kot priča klavrna bela stran spletnega portala deželne uprave. In ko se bo, če se bo, problem rešil, bodo za to zaslužni razni dejavniki v deželnem svetu in izven njega. (S.T.) Z razstavo fotografij na ogled življenje v Blejskem jezeru Podvodni svet Blejskega jezera je zaradi bogatega življenja v njem zelo razgiban. To razkriva razstava fotografij Življenje v Blejskem jezeru, ki so jo podvodni fotografi včeraj postavili na Blejskem otoku. Velike ščuke, krapi in somi, ki plavajo v jezeru, bodo na fotografskih panojih na ogled do 4. septembra. "Blejski podvodni svet je zelo zanimiv in enkraten," je povedal predsednik Društva za podvodne dejavnosti Bled Marjan Lakota, ki je razstavo pripravil. Pojasnil je, da so v Blejskem jezeru pogoste ribe ščuke, somi in krapi. Slednji dosežejo tudi velikost 70 centimetrov, medtem ko je bil rekorder med ribami v Blejskem jezeru več kot dva metra dolg som. Med 16 fotografijami rib iz Blejskega jezera, ki so razstavljene na velikih panojih na Blejskem otoku so tudi take, ki lahko izgledajo nevarne. "Vendar pa so v resnici zelo miroljubne in se plavalcev bojijo, zato se od njih raje umaknejo," je poudarila direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar. "Je pa omenjena razstava verjetno edina v Sloveniji, do katere se lahko priplava in si jo je moč ogledati tudi v kopalkah," je poudarila Štravs Podlogarjeva. Avtorji fotografij so člani fotografske sekcije Društva za podvodne dejavnosti Bled in ljubitelji podvodne fotografije. ZBOROVSKO PETJE - Gostovanje Čezmejni dekliški zbor Krasje na tekmovanju v Grčiji m Čezmejni dekliški zbor Krasje na koncertu v Štanjelu Čezmejni dekliški zbor Krasje iz Trebč in Sežane ter Komorni zbor Ipav-ska iz Vipave sta v soboto v štanjelski cerkvi sv. Danijela oblikovala koncert sakralnih zborovskih skladb. Zbora, ki ju je vodil Matjaž Šček, sta navdušila številne poslušalce, ki so oba zbora in zborovodjo nagradili z iskrenimi aplavzi in pohvalami. Za Vipavski zbor je bil koncert v Štanjelu zaključni nastop pred poletnim premorom, dekleta zbora Krasje pa so imela koristno preizkušnjo pred odhodom v Grčijo, kjer od 7. do 10. julija nastopajo na pomembnem mednarodnem tekmovanju sakralne glasbe International Choral Festival of Preveza. DREKA - Tradicionalna prireditev KD Rečan Prireditev »Zapuojmo jo na sredi vasi« tudi letos navdušila številno občinstvo Tudi letos je Kulturno društvo Rečan v sodelovanju z društvom Kobilja glava organiziralo tradicionalno prireditev »Zapuojmo jo na sredi vasi«, namesto v Ocnembardu pa »so jo zapeli« v dreški občinski dvorani na Krasu. Slabo vreme je namreč tokrat ponagajalo organizatorjem, kljub temu pa je pobuda povsem uspela. Prijeten kulturni večer je uvedel Roberto Bergnach s svojo harmoniko, prisotne pa je nato pozabaval še Franco Cer-notta s kitaro, petjem in šalami. Dreško občinsko upravo je nato pozdravil svetnik Michele Qualizza, ki je v županovem imenu pohvalil organizatorje in povedal, da namerava Občina finančno pomagati vsem občinskim društvom. Na prireditvi sta nastopila tudi zbora Rečan in Volče, vrhunec večera pa je bila komedija Beneškega gledališča Moja žena je sveta, ki je tako kot ob svoji premierni uprizoritvi na dan žena navdušila številno občinstvo. (NM) Na prireditvi sta nastopila tudi zbora Rečan in Volče , vrhunec večera pa je bila komedija Beneškega gledališča Moja žena je sveta 156 Četrtek, 7. julija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu TENIS - V Davisovem pokalu prvič med sabo Slovenija na poti Na papirju so »azzurri« nesporni favoriti - Barazzutti: »Vrnili se bomo v svetovno skupino« TOUR DE FRANCE Leipheimer zaostal za vodilnimi OLBIA - Italija in Slovenija se bosta prvič v zgodovini pomerili v teniškem Davisovem pokalu. Od danes do nedelje se bosta v Arzacheni na Sardiniji med sabo pomerili v okviru drugega kroga prve evroafriške skupine. Dvoboj bosta ob 16. uri začela najboljši igralec v domači ekipi Fabio Fognini (38. na lestvici ATP) ter drugorangirani Slovenec Grega Žemlja (139.). Prvi dan tekmovanja se bosta pomerila še prvi lopar Slovenije Blaž Kavčič (št. 80) ter Potito Starace (št. 52), jutri je na sporedu igra parov, za katero sta kapeta-na delegirala Daniela Braccialija in Si-monea Bolellija ter Grega Žemljo in Luko Gregorca, v nedeljo pa sta na sporedu še dve igri posameznikov. Na papirju so Italijani, ki po nekdanji slavi že enajst let životarjio v »teniški B-ligi«, nesporni favoriti, treba pa je vedeti, da je Fognini šele saniral mišično poškodbo, ki jo je maja staknil na pariškem Roland Garrosu v četrtfinalu proti Novaku Djokoviču. Selektor »azzurrov« Paolo Barazzut- ti sicer pravi, da Fognini dobro trenira in da ga je zdravniški štab usposobil za nastop. »Imamo kvalitetno ekipo, kar dokazujejo rezultati fantov. Mislim, da se lahko s temi igralci končno vrnemo v svetovno skupino,« je prepričan Barazzutti, nekdanji dobitnik Davisovega pokala. Za Koper konec »evropskega poletja« KARAGANDA - Nogometaši Luke Koper so na povratni tekmi 1. kroga kvalifikacij za evropsko ligo z 1:2 (1:1) izgubili proti kazahstanskemu Šahtarju iz Kara-gande. Koprčane je v vodstvo popeljal Milan Osterc (32.), za domačine iz Karagande pa je Ulan Konisbajev zadel dvakrat (45., 84.). Prva tekma na koprski Bonifiki se je končala z rezultatom 1:1, zato so Koprčani svojo evropsko poletje že končali. Ostali izid: Olimpija - Široki Brijeg (BiH) 3:0 (2:0). COPA AMERICA - Gostiteljica Argentina je tudi na drugi tekmi predtek-movanja; s Kolumbijo se je v Santa Feju razšla brez zadetkov 0:0. Po remiju z 1:1 z Bolivijo na uvodni tekmi bo imela zvezdniška zasedba na čelu z Leonelom Messi-jem težko delo, da se bo uvrstila v drugi krog tekmovanja. ZA INTER - Argentinski vezist Ricky Alvarez (23 let) je podpisal štiriletno pogodbo z Interjem, ki naj bi argentinskemu Velezu iz Sarsfielda odštel 12 milijonov evrov. Italijan Potito Starace je na papirju boljši od obeh slovenskih reprezentantov ansa Pred nastopom, ki je glede na nasprotnika za Slovenijo zgodovinski, je optimistično razpoložen tudi kapetan Slovenije Blaž Trupej. »Prvič v zgodovini bomo igrali dvoboj Davisovega pokala na tako visoki ravni. Mislim, da je prišel čas, da začnemo premagovati tudi igralce, ki so uvrščeni med prvimi petdesetimi na svetu,« je spodbuden Trupej. Prednost Slovenije bi bila lahko v tem, da jo Italijani podcenjujejo. Teniška Slovenija v njihovih očeh, sicer upravičeno, velja za »revnega brata« Hrvaške in Srbije. V tem pogledu je pomenljiva izjava Potita Staraceja, da že razmišlja o dvoboju za napredovanje v svetovno skupino, ki bo septembra. Res je namreč, da slovenski tenisači v Davisovem pokalu v dvajsetih letih še niso premagali igralca iz prve stoterice. Za konec tedna napovedujejo v Arzacheni, ki leži v središču monde-ne Smaragdne obale, do 40 stopinj PARIZ - Norvežan Edvald Boasson Hagen je zmagovalec šeste etape kolesarske dirke po Franciji. Kolesar Skya je bil v 226 kilometrov dolgi etapi od Dinana do Lisieuxa najmočnejši v sprintu večje skupine, v katerem je premagal Avstralca Matthewa Gossa in rojaka Thora Hushovda, ki je s tretjim mestom obdržal rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku. V najboljši skupini sta bila tudi Borut Božič (Vacansoleil) in Grega Bole (Lampre), ki sta zasedla 17. oziroma 31. mesto. Spet je imela smolo ekipa Ra-dioshacka. Potem ko je v prejšnji etapi ostala brez enega od kapetanov Brajkoviča, je drugo etapo zapored na tleh pristal tudi Levi Leipheimer. Čeprav so ga po smoli približno pet kilometrov pred ciljem kolegi iz moštva počakali, do konca glavnine ni ujel. Izgubil je minuto in pet sekund. Skupno: 1. Hushovd (Nor) 22.50:34; 2. Evans (Avs) + 0:01; 3. F. Schleck (Luk) 0:04; 4. Millar (VBr) 0:08; 5. Kloden (Nem) 0:10; 6. Wiggins (VBr) isti čas; 10. A. Schleck (Luk) 0:12; 20. Basso (Ita) 1:03; 23. Cunego (It) 1:12; 34. Contador (Špa) 1:42; 58. Koren (Slo) 3:24; 122. Božič (Slo) 11:03; 128. Bole (Slo) 12:03 ODBOJKA V Italiji bo igral tudi Tine Urnaut PERUGIA - V najvišji italijanski odbojkarski ligi bo v prihodnji sezoni - ob kar treh zamejcev - igral še en slovenski odbojkar. To je kapetan slovenske reprezentance Tine Ur-naut, ki se je iz poljskega moštva Zaksa Kedzierzyn-Kozle preselil v Perugio k ekipi Umbria Volley. Z italijansko ekipo, ki je v zadnjem državnem prvenstvu osvojila osmo mesto, je podpisal dveletno pogodbo.Ko-rošec je v italijanski ligi že igral. Leta 2008 ga je kupila Piacenza, poslala na kaljenje v pirejski Olympiacos, a ga naslednje leto vrnila v ekipo in z njim tudi osvojila naslov. »Tineta spremljamo že od leta 2007, ko je v dresu ACH Vol-leyja blestel na finalnem turnirju pokala Top teams in letos smo ga le uspeli pripeljati. Ima velike tehnične in atletske sposobnosti, tako da za nas pomeni veliko okrepitev,« je prek spletne strani kluba dejal športni direktor in nekdanji italijanski re-prezentant Andrea Sartoretti. V italijanski ligi bosta v naslednji sezoni igrala še dva slovenska reprezentanta, Alen Pajenk za Macerato, Mitja Gasparini pa za Verono. Italija si je opomogla GDANSK - Po pekočem porazu v uvodnem krogu proti Argentini si je italijanska odbojkarska reprezentanca v finalu svetovne lige v Gdansku brž opomogla, saj je z gladkim 3:0 (25:15, 25:20, 25:20) premagala ekipo gostiteljev Poljsko (trenira jo bivši selektor Italije Anastasi) in utišala 11.000 domačih navijačev. Že po dveh krogih so se v polfinale uvrstile Brazilija, Rusija in Argentina, da to uspe tudi Italija pa mora danes (17.15, TV raisport1) premagati Bolgarijo. KOŠARKA V Ljubljani bo igrala tudi Siena BARCELONA - Nasprotniki košarkarjev Uniona Olimpije v prihodnji sezoni evrolige bodo v pred-tekmovalni skupini D španska Barcelona Regal, italijanska Monte-paschi Siena, ruski Unics Kazan, poljski Prokom in eden izmed dveh zmagovalcev kvalifikacij. Direktor Ljubljančanov Janez Rajgelj je ocenil, da je skupina močna. »Skupina ne bo lahka. Imamo dva zelo ugledna evropska predstavnika, večkratna udeleženca zaključnih turnirjev. Barcelona je bila že zmagovalka, Siena pa je skoraj stalno na zaključnih turnirjih. Tu je še star znanec Prokom, Kazan pa je nov le po imenu, vendar je po proračunu zelo močna ekipa. Med kva-lifikanti je favorit po imenih ruski Himki, ki je prav tako finančna zelo močna ekipa,« je pojasnil Rajgelj. Ostale skupine predtekmovanja: Skupina A Olympiacos (Grčija), Caja Laboral (Španija), Ülker (Turčija), Bilbao (Španija) Cantu (Italija), Nancy (Francija); skupina B: Panathinaikos (Grčija), CSKA Moskva (Rusija), Unicaja (Španija), Žal-giris Kaunas (Litva), Bamberg (Nemčija), Croatia Osiguranje Zagreb (Hrvaška); skupina C: Real Madrid (Španija), Maccabi Tel Aviv (Izrael), Partizan Beograd (Srbija), Efes Pilsen (Turčija), Armani Jeans Milano (Italija), zmagovalec kvalifikacij A. ATLETIKA - Merjenje moči pred svetovnim prvenstvom V ZDA bolj zaradi atletike Ljubljančanka Tina Šutej e med skakalkami s palico ena vzpenjajočih se zvezd v mednarodni areni Na nedavnem atletskem mitingu v Velenju se je v torek zvečer cedil med. Mesto rudarjev in izdelovalcev bele tehnike bo vsaj za nekaj časa na prvem mestu v svetovni lestvici, ki zadeva met kopja za ženske. Marija Abahumova je orodje zagnala kar 67,98 m daleč. Žal je v tej panogi odpadel dvoboj s Slovenko Martino Ratej, ki si je mesto letošnje najboljše lastila le do nekaj dni pred velenjskim tekmovanjem. Tekmovanje je ponujalo še drugo poslastico v skoku s palico za dekleta. No, Isinbajeve ni bilo, nadomeščala pa jo je Svetlana Feofanova, drobna simpatična rdečelasa Moskovčanka, ki je pred leti že bila svetovna rekorderka in svetovna prvakinja. Gre za tekmovalko, ki navadno pokaže zobe, ko je treba. Sedaj ima 31 let in najboljši čas je tudi zanjo verjetno minil. Slovenija je izjemni atletinji ponudila Ljubljančanko Tino Šutej, eno vzpenjajočih se skakalk v mednarodni areni. Tina je študentka biologije na univerzi ameriške države Arkansas. V ZDA je letos odlično skakala med zimsko sezono in dosegla več kot spoštljiv rezultat 4,61 m. V Velenju pa le ni šlo povsem po željah? »Nad rezultatom nisem posebno zagrenjena. Višina 4,40 m je nekako v mojem normalnem dometu. Seveda bi bila bolj zadovoljna, če bi bil uspešen skok pri 4,50, ker bi to pomenilo, da se nivoj zvišuje. Vrhunski skok lahko pride le kot presežek boljšega povprečja.« Tina Šutej med svojim nastopom v Velenju. V ZDA je letos dosegla rezultat 4,61 metra kržman Bivanje v ZDA pomeni tudi študij. Kako se obe stvari usklajujeta? »Študiram biologijo na univerzi v državi Arkansas. S študijem nimam težav, zato se mi zdi, da sem v Ameriki najprej zaradi atletike. Za študij in trening so pogoji zelo dobri.« Amerika pa le slovi po slabšem tehničnem znanju, ko gre za skoke in mete. Ni prisotna bojazen, da bi se v ZDA s palico manj naučili kot pri biologiji? »Tako daljnosežnih ocen ne morem dajati. Trener Bryan Comp-ton veliko polaga na moč in hitrost. Doma sedaj treniram po načrtu, ki mi ga je pripravil trener iz Amerike.« Povedati je treba, da je Tina Šu-tej visokorasla atletinja. Z nekoliko fantazije, bi jo telesno lahko primerjali kar s Isinbajevo! Vsi njeni zaleti so dejansko prikazali več kot dobro hitrost, obstajal pa je vtis, da je med dvigovanjem nad letvico odločala samo moč. Najboljše skakalke na svetu, vzemimo kar Isinbajevo in v Velenju prisotno Feofanovo, so bile na začetku svoje športne kariere odlične telovadke. Pridobljeni elementi akrobatike jima pri premagovanju letvice veliko pomagajo. Kaj pa nadaljni nastopi? »Doma ali kje v bližini mislim skakati še trikrat. Normo za nastop na svetovnem prvenstvu že imam in se zato lahko v miru pripravljam. Teden dni pred prvenstvom bom tekmovala na Univerziadi v kitajskem Šenženu. Ostala bom kar na daljnem vzhodu, da bi se ne prepogosto izpostavljala veliki menjavi časa.« Velenjsko tekmovanje je nekoliko razočaralo tudi Svetlano Feofa-novo. Bolelo jo je, da se je z res veliko mero sreče izmazala pri 4,70 cm. Boste nastopili na svetovnem prvenstvu? Čeprav nekdaj prvakinja in svetovna rekorderka, si mora mesto v ruski skakalni velesili še pridobiti. »Bom. Sicer sem prvakinja že bila.« Bruno Križman / ŠPORT Petek, 8. julija 2011 17 ODBOJKA - Sloga Tabor po prihodu Gregorja Jerončiča brez napovedane druge okrepitve Drugih »zvezdnikov« ne bo Ekipa za B2-ligo je določena Iz naše dežele tudi Prata in Cordenons - Ambrož Peterlin: »Računamo na svoje srce« Dolgoletni slovenski reprezentant in prvoligaš v Sloveniji, Nemčiji in Italiji Gregor Jerončič bo edina zvezdniška novost pri Slogi Tabor, ki bo v prihodnji sezoni vnovič, že četrtič v zgodovini Sloge, nastopila v zahtevni državni B2-ligi. Možen prihod še enega kakovostnega igralca, ki ga je športni vodja Ivan Peterlin napovedal prejšnji teden ob Jerončičevi predstavitvi v Trstu, je namreč dokončno splavala po vodi. Ker je vodstvo kluba sklenilo, da bo nove igralce najemala le, če bodo za ekipo predstavljali resnično okrepitev, zdaj kaže, da drugih novosti ne bo. Razen presenečenj je torej ekipa, vsaj v glavnih obrisih, že sestavljena. Potrjeni trener Lucio Battisti želi imeti na treningih 15 igralcev, od katerih pa jih bo lahko v B2-ligi igralo največ dvanajst, drugi bodo prišli v poštev za igranje v drugi ekipi, to je v C-ligi, ki jo bodo pridobili, kot smo že poročali, od tržiškega Fincantierija. Če sodimo vsekakor po lanski sezoni je začetna šesterka bolj ali manj definirana, v njej pa bodo bržkone podajalec Vanja Veljak, centra Gregor Jerončič in Danjel Slavec, korektor Vasilij Kante, tol-kača Ambrož Peterlin in David Cettolo in libero Nicholas Privileggi. Na trenerjevem seznamu so na papirju tudi vsi drugi lanski igralci Sloge Tabor in Sloge, član Sloge pa je še vedno tudi Andrea Vatovac, ki je v minuli sezoni z Bi-bionejem, sicer kot rezerva, do februarja, ko je ekipo zapustil iz družinskih razlogov, nastopal v B1-ligi. Določen je tudi strokovni štab, v katerem so, poleg Battistija, še Ivan Peterlin, trener za kondicijo Oliver Ba-tagelj, spremljevalec Damjan Pertot in fizioterapevt in trener Dušan Blahuta. S pripravami bo ekipa začela v drugi polovici avgusta, domače tekme pa bo igrala ob nedeljah ob 18. uri v Repnu. Prihodnji teden bo državna odbojkarska zveza objavila sestavo skupin. Iz naše dežele bo v B2-ligi igrala tudi pordenonska Prata. Odkupila je pravice in, kot kaže, sestavila zelo močno moštvo, v katerem so poznana imena kot podajalec Rigonat (ex Val in Sloga Tabor), Moro (v B1-ligi s tržaškim Adriavolleyjem), Delčev in Matiuzzo. Na seznamu moštev je tudi Cordenons, ki pa ima konkretne možnosti za vključitev v višjo, B1-ligo. Treba je tudi povedati, da od letos velja za moštva pravilo, da v ekipi ne smejo imeti več kot štiri igralce, starejše od letnika 1980. Kar zadeva tega, je Sloga Tabor na zeleni veji, saj spadata v kategorijo »over« le Jerončič in veteran Riolino. V prvenstvu, ki je ponavadi natrpano z veterani, bi lahko bila to lepa prednost. Ker sta športni vodja Peterlin in trener Battisti na zasluženih počitnicah v tujini, smo se za komentar ob novici o dokončni sestavi moštva obrnili do kapetana Ambroža Peterlina, vprašali pa smo ga, ali bo prihod Jerončiča zadostno jamstvo za uspešno sezono. »Seveda bo zelo težko doseči obstanek. Jerončič predstavlja za nas vsekakor veliko okrepitev in nam bo na igrišču izjemno pomagal. Za razliko od predlanske sezone, v ekipi ne bo igralcev iz drugih okolij, tako da bo do izraza prišla srčnost naše igre. Mnogi tudi v teh dneh redno in zagnano treniramo kondicijo v Novi Gorici in Repnu, da bi bili pred začetkom sezone čimboljše pripravljeni«, je povedal Peterlin. A. Koren Ambrož Peterlin kroma NOGOMET - D-liga Alen Carli in "W Anton Zlogar k Pordenonu Nogometni klub Pordenone, ki bo tudi letos nastopal v državni D-ligi, je najel dva slovenska igralca. V Furlanijo se selita letošnji Krasov igralec Alen Carli (letnik 1979), ki je te dni treniral na nogometnem kampu v Cesenaticu, ter zvezni igralec, nekdanji slovenski reprezentant Anton Žlogar (letnik 1977) iz Izole. Žlo-gar, ki je s slovensko izbrano vrsto zbral 37 nastopov. Nastopil je tudi ne evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem leta 2000. Žlogar je od leta 2004 igral na Cipru. Oblekel je drese ekip: Enosis, Anorthosis Famagusta, Omonia Nikozi-ja in Alki Larnaka. Na otoku je bil dvakrat državni in prav tolikokrat pokalni prvak. Pred tem pa je igral pri Novi Gorici, ljubljanski Olimpiji in Primorju. Žlogarjev prvi klub pa je bila Izola. V nižjih, amaterskih ligah se je slovenski nogometaš Nejc Radovac, ki je letos igral pri štandreški Juventini v promocijski ligi, odselil k Terzu, novinec v 1. AL. RAZPOROKA MED ZARJO IN GAJO - Odmevi »Gaja je bila obveščena« Robert Kalc zavrnil trditve Stanislava Kalca - Zakaj se niso obrnili do ZSŠDI? Propad nogometnega društva Zarja Gaja 1997, o katerem smo poročali včeraj, na Vzhodnem Krasu (in drugje) odmeva. Športni vodja zdaj že propadlega društva Robert Kalc se ni strinjal z včerajšnjo izjavo predsednika Gaje Stanislava Kalca v našem dnevniku, češ, da pri Gaji o »razporoki« niso bili obveščeni: »Predstavniki Gaje so bili prisotni na seji odbora Zarje Gaje in vsi skupaj smo se odločili za to potezo. Ponavljam: pogojev za sodelovanje ni bilo več,« je izjavil Robert Kalc. Stanislav Kalc je v včerajšnjem članku zatrdil, »da tako o združitvi kot o ločitvi morata odločati oba partnerja. Za to je ponavadi pristojen občni zbor, ki pa ga ni nihče sklical.« Robert Kalc je takole odvrnil: »Zarja Gaja nima članov, tako da o vsem odloča odbor društva in ne občni zbor.« Igor Tomasettig, goriški tajnik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (tudi nekdanji nogometaš Zarje Gaje), je obžaloval dejstvo, da je novico o ločitvi prebral v Primorskem dnevniku: »Pričakoval bi, da bi nas predstavniki Zarje in Gaje o tem obvestili, preden je novica pri-curljala v javnost. Leta 1997 je ZSŠDI aktivno pomagalo in bilo posrednik pri ustanovitvi združene ekipe Zarje Gaje,« je najprej izjavil Tomaset-tig in v nadaljevanju dodal: »Naša krovna športna organizacija je zagovornik združevanja in sodelovanja med slovenskimi društvi. Res škoda, da je prišlo do ločitve oziroma do propada društva. Glavni vzrok so, kot kaže, finančne težave, s katerimi se na žalost spopadajo številna športna društva.« Mogoče že danes ali najkasne- je začetek prihodnjega tedna se bo vedelo, ali bo Zarja igrala v 2. ali v 3. amaterski ligi. (jng) KUPOPRODAJNA BORZA Novi trener pri Bregu Pri Bregu, ki bo tudi v prihodnji sezoni igral v 2. amaterski ligi, imajo novega trenerja. Namesto dosedanjega trenerja Dina Tommasija bo nogometno ekipo iz dolinske občine vodil trener Gianluca Bassane-se (letnik 1971), ki je v zadnji sezoni treniral deželne mladince tržaškega San Luigija. Pri Bregu, kot nam je potrdil načelnik sekcije Giuliano Prašelj, se medtem pogajajo tudi z nekaterimi nogometaši. »O novostih pa vas bomo seznanili v kratkem,« je dejal Prašelj. KOTALKANJE Mladi Poleta in Vipave na stopničkah v Pulju Pred kratkim so kotalkarice in kotalkarji Poleta in Vipave v Pulju na Hrvaškem nastopile na 24. mednarodnem tekmovanju Anfora 2011, na katerem so nastopili klubi iz Hrvaške, Slovenije, Italije, Egipta, Velike Britanije, Belgije in Švice. V kategoriji cicibanov (letniki 2004/05) se je v konkurenci 26 tekmovalk na drugo mesto uvrstila Petra Lakovič (Vipava), Ales-sia Ragni je bila 4., Lara Lakovič (obe Vipava) pa 6. V skupini začetnikov je v moški konkurenci Stefan Tomšič (Vipava) zasedel 2. mesto. V ženski konkurenci se je Arianna Mennis (Vipava) uvrstila na 14. mesto. V kategoriji D2 je z vso konkurenco pometla poletov-ka Nastja Perhavec Hvala. Valentina Scamperle (Polet) pa je bila v kategoriji mlajših mladink 2. Pri deklicah sta na stopničke stopili poletovki Nika Pu-rič (1.) in Martina Lizza (2.). Giulia Crociato (Polet) se je uvrstila na nehvaležno 4. mesto. V kategoriji A je nastopila Valentina Budin (Polet), ki se je uvrstila na končno 5. mesto. Na društveni lestvici se je Polet uvrstil na 2. mesto, za klubom iz Renč. NOGOMET Nocoj finale 3:3 v Dolini Danes zvečer se bo končal nogometni turnir 3:3, ki ga v športnem centru Silvano Klabian v Dolini organizira ŠD Breg. Ob 19.30 bodo najprej igrali četrtfinalne tekme. Od 21.30 bosta na vrsti polfinalni tekmi. Finale bo okrog 23. ure. Sinoči so odigrali še zadnje kvalifikacijske tekme v skupinah B in D. Od skupine A in C so se v finalni del uvrstile ekipe: Audi Team, Hrvatska ekipa, Supergianfa in Petardi. Jutri turnir 5:5 Timave SŠKD Timava organizira jutri v športnem centru v Vižovljah dvanaj-sturni turnir v malem nogometu (5:5). Od 9. ure dalje se bo med seboj pomerilo štirinajst moških in štiri ženske ekipe. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od 8.00 do 14.00. AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 12. julija 2011 ob 20.30 v prvem sklicu in 21.00 v drugem sklicu, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči, prvomajska ulica 120/a. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Nogometni kamp« v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. š.: 3393853924 (Emanuela). Kompas, topografska karta in dobra volja Kompas, topografska karta in predvsem dobra volja. Na orientacijskem teku, ki ga je konec tedna organizirala sekcija za orientacijski tek pri ŠZ Gaja v okviru vaškega praznika, je v športnem centru na Padričah nastopilo 120 tekmovalk in tekmovalcev. »Nastopajoči, ki so bili zelo navdušeni, so nastopili na treh različnih progah: krajši, srednji in daljši,« je povedal načelnik Gajine sekcije Fulvio Pacor. Na krajši se je na prvo mesto uvrstil Renato Pelessoni, drugi je bil Francesco Passerini, tretja pa Ljuba Leghissa (vsi trije ŠZ Gaja). Na srednji progi je slavila zmago Antonella Sinigaglia (ŠZ Gaja), drugi je bil Gianni Salaris, tretji pa Giorgio Ghersi (oba Orienteering Trieste). Na daljši progi je bil najbolj spreten Lorenzo Bartulovich (ŠZ Gaja), drugi Andrea Rivetta (Se-miperdo) in Mauro Clemente (ŠZ Gaja). SK Devin: najmlajši na Molltalerju Najmlajši smučarji SK Devin so se pod vodstvom trenerja Aleša Severja podali na petdnevne kondicijske priprave na koroški ledenik Molltaler od nedelje 26. do četrtka 30.ju-nija. Od osmih otrok skupine se je treninga v izrednih, skoraj spomladanskih pogojih udeležilo 7 tekmovalcev. Po zgodnjem jutranjem vstajanju, telovadbi in zajtrku so bili že od 8.30 na smučišču, kjer so intenzivno vadili do 12.30 in utrjevali tehniko smučanja. Popoldne so se vsak dan še nadalje pripravljali na kondicijskih treningih s plavanjem v bazenu ter raznimi pohodi v okolici, po večerji pa so vsak dan sledili videoanalizi smučanja. Z izbiro tokratnega termina so imeli veliko sreče, saj so bile tako vremenske kot tudi snežne razmere idealne za vadbo. Le zadnji dan je vreme malce pokvarilo sicer popoln trening, ker je deževalo. Otroci so se zabavali in opazen je velik napredek v tehniki, kajti trening je bil posvečen izključno prostemu smučanju prosto in izpopolnjevanju tehnike, kar bo prišlo še kako prav v jesenskem obdobju, ko bodo začeli tudi s smučanjem med količki. Pohvaliti je treba vse otroke,ker se pozna, da so eno leto starejši, saj so bili zelo poslušni in so se potrudili, da so čimveč odnesli od petdnevnega treninga. •uiÄjsuea eu sfipuennf nj3A3s eu fej>) u| rupg IU3|B|/^ A>|OIO-ES ilflJEdO Nd 33s!ao}3| '3S :ejn}>|E4 '¡)so>| eqpcßjsod :qe>||!A3)s ipsuuu a isfeus -si7 Ijjods |U|U0q !>|Suodef-jt? :l|eus}s i|!U|Bza|d od ubuz 'Lua^sjoiuud eu fej>) "8£ iafuefap oupudo|eui y£ '■msDuzDXS ympaspajd ifuop^au 'se :s;do)3| 'b>)!uoj>| 'L|!ja| od ao)|poßop qpismAopoßz |S|dez -t?£ iehssoy eaAsd e6a>|suei!|ei! pjujajez ¡AOpOJEU L||>|SdOJAa 3U|dn>|s >||upedud *0£ ie>|5!|si 'e3!Aej>| '83 :ajß| 3>|Sju3i |ap '¿z :aui6op sßmp 3>|E>| efUBAEUZUdaU ipejezef jop>| •93 .'ao|e>|oa zsjq ujooq -s3 iauDSAOjejq a>|SjUAoqnp s>)sj|oje>| >|!upedud :l|!}s9uj l|!sfauqujaLuod eu afqaso ouupoA ~zz ieSSASjp Z 3A0p0|d 'azapes afnfuejispo Luaiueßj}s jop>|-6L .'eqpeA 'sfusfjn 'efeA -¿\, !nqes ud ezsjod eufoAp 't?L :japu!|p mzi ipafnepsjz! jijd'n :s>|ubjis efpoA 'fpJIpOA m J!l||0d 'ol !u|s aououo» 'efpoAo>|sfoA p|suaie -6 i|od eu fa|>| *8 •'(oiqej) 9003 eja| >|eAjd !uaoj8as 'luejuazsjdaj ¡uiaiuoßou ¡)|suef!|e}! y .'U3Z9|Oq BA]i|ABjpZO 0>|Z3} '9 :e>|E!UOUJE UEAUSp 'S :afjueqiv ojsaiu ouab|6 .'>ljuoidui!|o '3speA0|3i !>|SU3A0|S ¡fuBp^au •£ i0|0>| 0)|SU0pa)|BlU '3 .'sqsE|ß jsjaz Eujapoiu "L :ON?ldAVN 'qeAijpajud i|{u)|n>| ud 9>|uu>| !|B e^ezo» esnf |3aou AO|seu -¿s ;ei|oujj3^ >|jus3d sbu '9s :az3Az 3>|suo>|ez A3)juap|s ez A8J!se|ßzej euAef'ss .'0|b1s| oua|li|baj :e>||Bf!AO B>|sdoJi-LS :uj33uo>| myeu |>|sbajl| 'os .'epjojpsy B3|Bj6j eßa^suauje pmisoBz ;nuej| a fej>| -¿V '.3J}SeS B>||Bjfi| B)|SUBdS '9^ :qn|>| ¡uiaiuoßou !>|su13zoz!u !l|AO|S "frfr ¡AO^uuods q|seu Ljlßouiu ¡sajp '£fe !sb|6 ao>|!q 'ifr ilpEUUBUJ A 3|apjBS 3)JA30 :a|nqay efpiesid eßsseu pmjajez *6£ ;(oubj3}s) 3uj}u3jojj u| eub|!y\| SBiaiuoßou ¡fuep^au Y£ :iuo|BS!d s ezsiod 'efiuii '9£ iO|P!ABjdO 'Bupo|z b[bj>| 5 jsoujospo *t£ ¡bjsuj euzain e>|SUOdBf U| b>|sfb)j>| '££ 'aAJBq suqssod fuo>| "l£ :e>|usy B>nuA3up eßsseu b>|jup3jn 'P>|3U pjU}3dbz *0£ isb||b|) b>|A3d BUjadO b)|Sjß '63 :fP!|!S bz >|buz i^sfiuj»! 'l3 .'fppnd 'Aosd BuisBd '93 :uÄL)J8|a B)||Bjß! B>|Sj|Bp3|ß uj Bistum e>|sa|ßuB '93 P3|BAaf|uiajds Aoz|uoia 't?3 iefjoai buaoldas '£3 :?!iqo'l3 :jBLj|A !>|SdOJl }SBDUj)JA '03 :dn|b>| 'd3j0za 'joza '81 .'uenp ubs ujoisauu aijUAB|ß z b abz j p B^suauiBsfupsjs '91 i3Z3f Bfujßoq B)|SUJU "si :j)3od '!>j!usad '^l :BU3UB}B/\Aaf!|3J B)|jUZOA Bßa^SUIj Bßa[UBp>|3U SLU! !|B >|SASpZA AOS;SSBUO '£1 :pefA!p bu uoßod *ol iEDJBJ - B>|S3|ßUB 't :ubb|3'i :ONAVUOOOA 83 ZL LL 01 61 8L 9z 6 8 L 9 s fr 9» ss 8£ »s Lt C Z L 91 {mswmnWwvw) V>INVZm>l VNA0>II1S REŠITVE . Slikovna križanka (naš pisatelj in alpinist), vodoravno: Imatra, satrap, Troisi, AAL, E J, NK, Una, Berlin, Dušan, JAL, bala, poster, pirat, Antili, Anita, partija, Asir, Aon, let. Ni, kit, čudo, S.Š., Amerika, leča, pogača, Kanin, Alen, nirvana, rama, Ankaran; na sliki: Dušan Jelinčič. Slikovna križanka (nekdanji predsednik SKGZ), vodoravno: 1. rom, 4. target, 10. lov, 13. Ari, 14. rimarji, 15. Ira, 16. Portoriko, 18. model, 20. orkan, 21. skobelj, 23. oceani, 24. satir, 25. Brenda, 26. koder, 27. Si, 29. Maria, 30. S. R., 31. rjaveč, 33. tan, 34. alibi, 36. črta, 37. Borgonovo, 39. A. R„ 40. savor, 41. rik, 43. plavi, 44. Ajax, 46. Ines, 47. Bariz, 49. R. R„ 50. INA, 51. liana, 54. jet, 55. oklic, 56. Ace, 57. Maske; na sliki: Boris Race. Šah, Larsen - Spaski (1970): 14... gh1!!; 15. Bxhl g2l; 16. £f1 (16. Sg1 ®h4+; 17. <ž>d1 ®h1; 18. ®c3 ®xg1+; 19. <£>c2 ®f2; 20. gxf5 ®xe2; 21. &a3 J,b4; 22. «xb4 ¿&d3+; 23. &c1 g1=®#) 16.... ®h4+!; 17. ^d1 gxf1=«+ {0-1, (18. Axf1 Axg4+; 19. «¿>c1 (19. J,e2 ®h1#) 19... ®e1+; 20. ®d1 ®xd1#)}. •ZDJOd jdAtZOp !>/SDdS 3( o>i 'nü3L)Dsy nfAqqog nuDDU3LU\/ijojd (Dhp -ud/si) nyiadfyxay a ao/sdu iuao&as oz ZL61 Dja/ foqoAp Aoßafu ¡¡q si (aočo/zdj muDßuod zf uuasApajd) usAduipo opz'UDfiADZjp ms -ODUDJf ¡Disod 3f8Z61 D}31 yDAjd \ySAOl\DS !UAOi3ASZl6l -6961 mm^msi^SDds 'IZ9AZ pfs&faos ¡fuDpyau a 'npojBuiuai a '¿£61 DfjOnUDfm IIPOJ 3\3S '>IDAjd!UA013AS mSAOlfDS liUDp^3U Ul JBlSfOLUd/dA flSAOqDS ¡ysoouDjj-oysnj 'p/SDds p//ia///SD/i suog L :(0Z6L 'pBjßoag) l^seds suog - uasaen iuag (ysDdssuog) HVS jusog a b>|3j = VND * 3jdo)s q!)S3S zi zjsa ¡^squjbf = y\/N3S * eqznjp B>|S|B)3| B>|SuodBi=ivf * ifiqejv l^spnBS a BUjfBj)|od u; 3[aojo6 = aiSV • oujAopoßz o>|suju |Bs;dBu ai |>| 'jeu|Aopo6z ¡>|5jß = NVfldV • eqzrup e>)S|eja| e^susuue = "|VV - XB^UVAOIS (IdOH) NZO a»13»»3S IfNVdHN ZS3A nsgwvr nsxiNvz HVNZ'W3H XQ1WZI IMSNVNinA laans U31S3A1IS »010 msNvuair omisoN -mijiiuu 11I3N.0 3N39D3 inavavA JfAOUOS 0NI13HV OHlild W3)A08 aVNV>09 3WIOXSN3; aa3a»3 vinvasi wisaaAS «iNroazva nsaow 'aisns 3NI13AS1 NVW0U nnvazA arwvjMd nudomud mm nwzianaA 1S0N3?™ vaaonsod VNS3131 D3ao9oa N3QVAVN3N (ivinwaod) iniviiA 01S3H }]ni03a 33Ainao»5 INQVS NOdnus 3M0U roHlS ■pori s: A uj uiaujqo oy|BSrt ep " ' ioieiiABjdüd UBJJS L LOS ef!|nf'8'>|3J3d / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. julija 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Brinjevka 2010 - Rok Dolenc 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno dice Amy 10.50 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.20 Aktualno: Benessere 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Piu forte ragazzi 13.00 Nan: Distretto di polizia 2 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.15 Film: La nave matta di Mister Roberts (kom., ZDA, '55, r. J. Ford, i. H. Fonda, J. Cagney) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Qualcosa e cambiato (kom., ZDA, '97, r. J.L. Brooks, i. J. Nicholson, H. Hunt) 23.50 Film: Rischio totale (krim., ZDA, '90, r. P. Hyams, i. G. Hackman, A. Archer) 1.50 Nočni dnevnik 6.00 Euronews 6.10 Aktualno: Aspettan-do Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina estate 10.45 Nan.: Un ciclone in convento 11.30 Nan.: Don Matteo 6 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdet-to finale 15.00 Film: La nave dei sogni -Viaggio di nozze in Arizzona (rom., Nem., '08, i. E.M. Grein) 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Glasb. odd.: Una notte per Caruso (v. S. Grey, L. Ward) 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Tv7 0.25 Aktualno: L'appuntamento 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.35 Aktualno: Sottovoce Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Film: Vitus (dram., Švi., '06, r. F.M. Murer, i. B. Ganz, T. Gheorghiu) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Lo-ve.com (kom., Nem. '09, r. O. Dommenget, i. A. Frier, R. Steinke) 16.35 Aktualno: Po-meriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.00 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Nan.: L'ono-re e il rispetto 2 23.30 Aktualno: Speciale Tg5 - La pianista che commosse Stalin 1.40 Nan.: Huff Rai Due O Italia 1 7.00 Risanke: Cartoon flake 9.55 Nan.: American Dreams 10.35 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik - kratke vesti 17.50 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Detective Conan 14.10 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I Met Your Mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.05 Nan.: NCIS 23.25 Dnevnik 23.40 Se-rata per la liberta (v. L. Bianchetti) 1.00 Dnevnik - Parlament 1.10 Nan.: 3 libbre 2.00 Film: Il gioco dei rubini (dram., ZDA, '97, r. B. Yakin, i. R. Zellweger) 21.10 Film: Fast and furious (akc., ZDA, '01, r. R. Cohen, i. V. Diesel, P. Walker) 23.20 Film: L'ultima casa a sinistra (horor, ZDA, '09, r. D. Lliadis, i. G. Dillahunt, M. Bowen) 1.30 Pokerlmania 2.20 Nočni dnevnik - pregled tiska ^ Rai Tre ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.10 Film: Il monaco di Monza (kom., It., '63, r. S. Corbucci, i. Toto, N. Taranto) 11.00 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.45 Aktualno: Figu 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Kolesarstvo: 98° Tour de France, 7. etapa 18.05 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok.: La grande storia - Mussolini, soldi, sesso e segreti 23.15 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 23.20 Aktualno: Speciale Tg3 in vremenska napoved 0.10 Dok.: Blu notte - Misteri italiani 1.10Ak-tualno: Appuntamento al cinema 1.20 Aktualno: Cult Book u Rete 4 7.20 Nan.: Vita da strega 7.50 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Nikita 9.55 Nan.: Giu- 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Co-pertina da Udine (pon.) 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Italia magica 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Aktualno: Lezioni di pittura 11.30 Dok.: Agrisapori 12.45 Aktualno: Le perle dell'Istria 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Itinerario di culto 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Zoom Estate 2011 14.55 Aktualno: Mukko Pallino 16.00 Aktualno: Fmi magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Taccuino - Estate 201119.30 Večerni dnevnik, športne vesti in prometne informacije 20.05 Aktualno: Antiche ville del FVG 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Uomini di successo 21.30 Dok.: Tethys 22.00 Aktualno: Cosi casa 22.40 Aktualno: Incontri ravvicinati 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Nan.: Police Rescue La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Z - Men (akc., Avstral., '82, r. T. Burstall, i. J.P. Law, M. Gibson) 16.05 Dok.: Atlantide -Storie di uomini e di mondi 17.50 Nan.: Nan.: Chiamata d'emergenza 18.25 Variete: Cuochi e fiamme 19.35 2.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.301.45 Aktualno: In Onda 21.10 Variete: Fratelli e sorelle d'Ita-lia (v. V. Pivetti) 23.30 Dnevnik stargAte Continuum 23.45 Film: Stargate: Continuum (fant., Kan./ZDA, '08, r. M. Wood, i. B. Brow-der, A. Tapping) (t Slovenija 1 6.45 22.50 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.00 Telebajski (lutk. nan.) 8.20 Žogarija (pon.) 8.50 Igr. nan.: Kako sem videl svet izpod mize (pon.) 9.10 Polžjegrajske zgodbe (ris.) 9.20 15.45, 18.20 Risanke 9.35 Lutk. nan.: Vesela hišica 9.50 Martina in ptičje strašilo 10.00 Dok. film: Moje sanje 10.15 Profesor pustolovec (pon.) 10.35 Enajsta šola (pon.) 11.00 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.25 Sprehodi v naravo 11.45 Pogovor z opozicijo (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Dok. serija: Zdravje v Evropi (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nad.: Habib 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Posebna ponudba 18.00 0.35 Duhovni utrip 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Ekoutrinki (pon.) 20.00 Nad.: Čokoladne sanje (pon.) 20.30 Festival Vurberk 2011, 2. del 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Polnočni klub 0.55 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.25 Zabavni infokanal 14.30 Evropski magazin (pon.) 15.05 Črno beli časi (pon.) 15.25 Impro Tv (pon.) 16.00 Operne arije: Seviljski brivec (pon.) 16.05 Mednarodni baletni gala koncert (pon.) 16.55 Primorski mozaik 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Na lepše (pon.) 18.25 dok. odd.: Podobe Slovenije 19.00 Srečna mladina (posnetek koncerta, '05) 20.00 Prava ideja! 20.40 Nogomet: Superpokal Slovenije, Maribor - Domžale, prenos iz Maribora 22.45 Film: Štiri poslednje pesmi (pon.) {T Slovenija 3 6.00 7.00, 9.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.30 Izbor 10.00 Odbor DZ za zadeve Eu, prenos 12.00 Kolegij Predsednika DZ, prenos 15.30 Poročila Tvs1 16.30 Na Tretjem 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.50 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Škrlatna maska 16.50 Artevisione 16.20 Vesolje je 16.50 Eno življenje, ena zgodba 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 20.30 Dokumentarec 21.00 Lokalne volitve Koper 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Glasb. odd.: SMS 0.00 Back stage live pop Pop TV klame 9.25 16.15, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 10.45 17.20 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.0515.20 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 13.30 Oprah show (družb. teme) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.15 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Mumija se vrača 22.20 24UR zvečer, Novice 22.45 Film: Obsojeni na preživetje A Kanal A 8.25 10.40 Obalna straža (akc. serija) 9.20 Shaggy in Scooby-Doo (ris.) 9.45 Super heroji (ris.) 10.10 Požeruh (ris.) 11.35 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.55 TV prodaja, Reklame 13.25 Film: Za vsako ceno (kom., ZDA, '05) 15.05 23.45 Pa me ustreli! (hum. serija) 15.35 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto - info, Promet 20.00 Film: Pasji park 21.40 Film: Edo na tv 7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (ris.) 8.15 14.25 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 9.10 10.15, 11.35 TV prodaja, Re- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Alenka Hrovatin in Romeo Gre-benšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.15 Psihološka obzorja (pogovori z dr. Martino Flego); 12.15 Ku-hajmo z Emilijo; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; Odprta knjiga, Erika Johnson Debenjak: Prepovedani kruh - 22. nad; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Kulturni utrip poletja; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Od glave do repa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35 Euro-regione news; 8.40, 13.15 Tedenska pesem; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 L'argo-mento; 12.00 Kratke vesti; 13.00-14.00 Playlist; 14.00 Summer Beach; 14.35, 20.30 Reggae in pillole; 16.00 E...state freschi; 17.33 Euroregione news; 18.00-19.30 Etnobazar; 20.00-0.00Večer z RC; 21.30 Proza; 22.00 Radio disco; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 18.30 Poletni knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Prenos koncerta; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). XPrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 8. julija 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1020 Afriški anticiklon nad Sredozemljem in široko območje nizkega pritiska nad Britanskimi otoki bosta prinesla v naslednjih dneh nestanovitne jugozahodne tokove in vlažen zrak. Ob koncu tedna bodo „ tokovi toplejši in stabilnejši. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.56 Dolžina dneva 15.32 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 13.54 in zatone ob 24.26 Nad večjim delom Sredozemlja je šibak anticiklon, oslabljena fronta se zadržuje nad srednjo Evropo in Alpami. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje zelo topel in suh zrak. BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme ne bo povzročalo opaznih težav, pojavljale se bodo le pri najbolj občutljivih. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 25,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.02 najvišje 0 cm, ob 10.48 najnižje -18 cm, ob 17.43 najvišje 43 cm, ob 24.52 najnižje -20 cm. Jutri: ob 1.19 najnižje -34 cm, ob 7.41 najvišje 5 cm, ob 12.04 najnižje -13 cm, ob 18.38 najvišje 47 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........24 2000 m ..........12 1000 m ..........19 2500 m............8 1500 m ..........16 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona GRADE« 17/31 , M. SOBOTA O 21/31 ^NAPOVED ZA DANES V ravninah in na obali bo delno jasno; pihal bo južni veter ali jugozahodnik, ki se bo čez dan okrepil. V podgorskem pasu in v Karniji bo spremenljivo oblačno; pojavile se bodo nevihte, ki bi se lahko nato premaknile do ravnin. Okoli Trbiža bo manj padavin in vreme boljše. Precej jasno bo, ponekod bo pihal okrepljen jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 27 do 33 stopinj C. J o GRADEC 17/31 A.D.A. ART GALERIJA • LELI KONFEKCIJE • AGROSOSIC • ARKADIA PET SHOP • ARRIBA ARRIBA! OTROŠKE OBUTVE • BIZJAK AVTOSOLA • "ARNOLDO"SLADOLEDARNA • BODY FASHION • BRUNDULA AVTO DELI • BUFFET PIZZERIA "RINO"» CAFFE'VATTA • CARSO KRAS «TURISTIČNI INFOPOINT • GIORGIO ČASOPISI IN KNIJGE POLETNI VEČER m m comune di trieste * L * * a £ * 8. julija 2011 Trgovine Odprte do 23:00 C0NS0RZI0 CENTRO IN VIA insieme a opici skupaj na opčina ZKBie OPTIKA MALALAN • P&E PROJECT COMPUTERS • ČOK PEKARNA SLAŠČIČARNA • ROBERTA ČEVUI KOVČKI • PUNTO MEDIA FIKSNI IN MOBILNI TELEFONI • RISTORANTE DANEU • RISTORANTE DIANA • DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH JESTVINE • SAINT HONORE' SLAŠČIČARNA • MAIDA FRIZERSKI SALON • START SPORT'