/\| POSAVSKI •T.T* ObzorniK > ŠTEVILKA !*• NOVEMBER 1999 T B A U ]WW\7MhW * if mmWW L,INTORMA(IJE . OBONE ^J MERVIhf ^AIOhJPO-ilSTWA . niiiiitK.i^ KRffl^F:JI VRTNI CENTER & CVETLIČARNA "1MniifO6O8232 560,Fax: 06Ö823251^H Del.čas: pon. pet: 7- 19, sobota: 7- 17 ^^H r nedelja: 8 -11 ni^^B I VZAJEMNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA, D.V.Z. S1 .novembrom 1999 je začela poslovati nova zavarovalna družba Vzajemna Zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.. Vzajemno Zdravstveno zavarovalnico je, v skladu s spremembami in dopolnitvami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so zacele veljati aprila 1998, ustanovii Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju i VZAJEMNA Vzajemna Zdravstvena zavarovalnica ima sedež v Ljubljani, Mala ulica 5, in poslovne enote na sedanjih lokacijah območnih enot Zavoda v Celju, Kopru, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in Ravnah na Koroškem. Poleg teh bo Vzajemna Zdravstvena zavarovalnica delovala tudi na 45 izpostavah Zavoda širom po Sloveniji. Vzajemna Zdravstvena zavarovalnica prevzema izvajanje dejavnosti prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki jih bo izvajala v skladu z Zakonom o zavarovalnicah in Zakonom o gospodarskih družbah ter Statutom in drugimi pravnimi akti Vzajemne Zdravstvene zavarovalnice. Predstavlja novo obliko specializirane zavarovalnice v Sloveniji, ki skupaj s področjem obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvaja Zavod, zagotavljazavarovancemdosegljivo in dolgoročno zdravstveno varnost, karjenjenaprva in bistvenalastnost. Druga njena lastnost je, da se zavarovanja sklepajo v skladu z načelom vzajemnosti, ki je najstarejše načelo na tern področju. Ta human, vzajemnostni odnos, predstavlja protiutež nekaterim prizadevanjem za komercializacijo področja prostovoijnega zavarovanja. Tretja lastnost Vzajemne zavarovalnice pa je v tern, da zavarovancem nudi tudi druga nadstandardna zdravstvena zavarovanja, kot npr. udobje v bolnišnicah in zdraviliščih, zdravila z negativne liste, boljše materiale v zobozdravstvu, zahtevnejše tehnične in ortopedske pripomočke, kritje stroškov zdravstvenih storitev vsamoplačniških ambulantah, zdravstveno zavarovanje vtujini idr. Vse zavarovalne pogodbe za prostovoljno zdravstveno zavarovanje so skladno z zakonom prenešene z dnem ustanovitve Vzajemne Zdravstvene zavarovalnice na novo družbo in skupaj z zavarovalnimi pogoji in izkaznicami veljajo še naprej. Vzajemna je, kot to določajo zakonska določila, enostavno prevzela omenjene zavarovalne pogodbe milijon sto in še nekaj tisoč zavarovancev, ki so bili prostovoljno zdravstveno zavarovani pri Zavodu. Zavarovalcem, ki imajo sklenjene zavarovalne pogodbe z Zavodom, ni potrebno za prenos zavarovanja iz Zavoda v novoustanovljeno Vzajemno Zdravstveno zavarovalnico storiti ničesar. Vsi, ki imajo sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila pri Zavodu, so na osnovi zakona postali člani Vzajemne Zdravstvene zavarovalnice. Hkrati so postali tudi lastniki družbe in tako uživajo določene ugodnosti in bonitete. Vsi člani so namreč lahko aktivno vključeni v oblikovanje politike Vzajemne in lahko preko svojih zastopnikov v skupščini družbe odločajo o pomembnih vprašanjih v zvezi s poslovanjem družbe in nadaljnim razvojem prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Zastopnike izvolijo člani sami in jih imenujejo vskupščino družbe. Vzajemna Zdravstvena zavarovalnica ima tudi nadzorni svet, ki nadzoruje poslovanje in delovanje uprave ter sodeluje v poslovanju . Vzajemne. Med drugim je clan nadzornega sveta priznani strokovnjak guverner Banke Slovenije gospod Franc Arhar. Vzajemna Zdravstvena zavarovalnica bo, kot pove njeno ime, poslovala po načelih vzajemnosti in neprofitnosti. To predvsem pomeni, da bo zagotavljala ustrezno zdravstveno zavarovanje vsem generacijam v vseh starostnih obdobjih. Zavarovalci, ki bodo že v mladosti sklenili prostovoljno zdravstveno zavarovanje, si bodo s tern v svojem aktivnem življenjskem obdobju zagotovili varno zdravstveno zavarovanje tudi za poznejša leta, saj bodo s plačevanjem premij varčevali za svojo starost. Vsi starejši, ki niso imeli te možnosti, pa imajo to zagotovljeno že sedaj z aktuarsko določenim medgeneracijskim sporazumom med mlajšimi in starejšimi člani. Ureditev prostovoijnega zavarovanja, ki temelji na vzajemnih odnosih poznajo pravzaprav vse države Evropske unije. V vseh državah Evropske unije na področju prostovoljnih zavarovanj zastavljajo jasno mejo med vzajemnostno organiziranim in profitnim oz. delničarskim zavarovanjem. Predmet vzajemnostnih odnosov so zavarovanja za doplačila do polne cene zdravstvenih storitev (PZZ) in druga prostovoljna zdravstvena zavarovnja, ki so vezana na pravice iz obveznega zavarovanja. Zavarovanja oseb, ki ne morejo biti vključene v javno oz. obvezno zavarovanje pa so lahko predmet profitnih zavarovanj. Zavarovanja za doplačila (PZZ) predstavljajo pomemeben del zdravstvene varnosti, zato jih država noče prepuščati trgu, ampak jih skuša urediti z vzajemnostjo. Skratka, vsi zavarovanci, ki so postali člani Vzajemne Zdravstvene zavarovalnice, imajo tako kot doslej, tudi v bodoče zagotovljeno kakovostno zdravstveno zavarovanje pri najvarnejši in najbolj zanesljivi zdravstveni zavarovalnici Vzajemna, d.v.z. Za vse informacije glede zavarovanja lahko zavarovanci pokličejo na Poslovno enoto Vzajemne v Krškem na tel. 232-447. VZAJEMNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA P0SL0VNAEN0TAKRŠK0 ObzorniK 1 RETJA 11 19 99 (u)vodnik KJE JE (BILA) MIŠA? Občina Sevnica je te dni praznovala. Najmanjša izmed posavskih občin je tudi najtišja, ko se vname razgovor o tem.kntera izmed treh občin ima (pre)več ali (pre)malo institucij regionalnega značaja. A v resnici jo že geografska lega onemogoča, da bi posegala odločneje v boje za pridobitev vloge regijskega središča. Zato pa spretni Kristijan in njegovi kaj hitro nado- knadijo »primanjkljaj« z izvirnimi reštvami povsem oguljenih dilem, kot je npr. ta, kako praznovati ob- činske praznike. Potem ko je krška občina že v času prejšnjega župa- na demokratično dopustila, da je v okvir praznika vstopilo kar nekaj deset prireditev, so temu sledili tudi v Brežicah.Tam so letos praznovali že ves okto- ber, zdaj pa se jim je »zaradi objektivnih razlogov« praznik zavlekel debelo v november in kaj lahko bi se npr. zgodilo, da bi jim nekatere pridobitve, kot je rondo, prinesel šele Miklavž. Sevničani pa k praznovanju pristopili na nov način, ki mu bo še vredno slediti. Osrednje dogajanje so namreč tokrat preselili iz občinskega središča na de- želo (v Šentjanž), kjer so poskrbeli za »fešto«, kot se spodobi, če praznuje občina. Poskrbeli so tudi, da tako utečen (in včasih že kar dolgočasen) program, kot je podelitev priznanj, osvežijo s prisotnostjo mlade dame.točneje ex-misice Slovenije.slovite Miše Novak. Njena prisotnost je res vzbudila med doma- čini največ pozornosti, če ne kar navdušenja. A vendar se je tudi pronicljivi Kristijan nekoliko uštel, ker je mislil, da bo prišel v Šentjanž tudi drugi zna- meniti gost - predsednik države. A to je bil račun brez krčmarja. Predsednik je bil namreč le slab mesec prej ie v teh krajih, ko je s prvo damo slovenske zabavne glasbe.s Heleno, kraljico glasbenih odrov, v bližnjem sadovnjaku obiral jabolka. Zdaj pa naj bi bil tu še z Mišo, ki bi mu lahko bila celo vnukinja! Kar je preveč, je preveč, tako pogostega menjavanja pa si niti predsednik ne more privoščiti. Pomislite, kako nemogoč bi bil odgovor na znamenito vpraša- nje - kje je Miša>, ko bi morali odgovoriti: s predsed- nikom države v Šentjanžu. P.S.: Sicer pa šalo na stran.V zvezi s prazniki še tole: Kateri dan naj izberemo za praznik nastajajoče bodoče pokrajine Posavje? Najzanimivejše predloge bomo objavili, nagradijo pa naj jih župani! ^¦^ ^t^. ^^ ^Mfc. rf^^. ~^ta. .^^. .^M* KAKO S(N)O KRČANI MARTINOVAU V LJUBLJANI... Martinova odprava iz ohčine Krško v slovensko presrolnico je hi la dokaj pisano sestavljena, med drugim iz predstavnikov oziroma sodelavcev z ohčine Kr.ško, Mercator hotela Sremič, društva vinogradnikov Sremič, akriva kmečkih žena Pod Gorjanci, Folklorne skupine Senovo, Podjetniškega centra Krško, Društva ljubireljev fotografije in seveda uredništva našega časopisa. Na čelu odprave pa je hil sam župan Franci Bogovič, ki mu je pot v Ljuhljano in po njej seveda že dohro znana, rokrat pa je hila vsekakor prijernejša zaradi kulturno-zahavne^a spremstva ter mladega cvička in drugega vina, ki so ga lahko poskušali srečneži kar na uhci oz. na posameznih postajah pred npravno zgradho Mercatorja, Svetovnim rr^ovskih ccntrom, pred Turističnim inft'rmativnim centrom v hližini Tromostovja, na rrmi pred slovenskim parlamentom pa so se nam pridružili rudi številni pomemhni možje, kot sta domača poslanca na začasnem delu v prestolnici Brane Jane in Jože Avšič ter predsednika državnega zbora Janez Podohnik in državnega sveta Tone Hrovat. 0B2QRJE KULTlffiNO DRöfTVO KR5K0 november 1999 3 UOGODKI ObZörniK 12.november - praznik Občine Sevnica PRAZNIČNO V ŠENTJANŽU ŠENTJANŽ - Letošnji praznik občine Sevnica so spremljale številne prireditve, vsekakor pa je bila rdeča nit praznovanja 700-letnica prve omembe Šentjanža, kjer so imeli 12. novembra tudi osrednjo prireditev s slavnostno sejo sevniškega občinskega sveta in podelitev občinskih priznanj. Po besedah sevniškega župana Kristijana Janca so v občini v letošnjem letu dokazali, da delajo in želijo delati v interesu in dobrobit občanov, krajevnih skupnosti in razvoja občine kot celote. 25-članski sevniški občinski svet je kot prvi v posavskih občinah že v mesecu marcu sprejel občinski proračun. Vse dosedanje seje so bile sklepčne, skoraj 98 odstotkov vseh sklepov pa so člani občinskega sveta sprejeli soglasno. Glavni poudarek so dali vodooskrbi, saj si želijo pripeljati kvalitetno vodo v vsak zaselek, uredili so precej večjih cestnih odsekov, vlagali v razvoj šolstva, dvakrat več sredstev pa namenili tudi krajevnim skupnostim, saj se zavedajo, da bodo vodstva KS s svojimi krajani sredstva oplemenitila in jih smotrno porabila za razvoj in investicije v krajih. Letošnja občinska priznanja Obane Sevnica za prispevek k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov, za pomoč pri razvoju in ugledu občine Sevnica na gospodarskem, kulturnem, vzgojno-izobraževalnem, znanstvenem, telesnokulturnem in drugih področjih, sta v Šentjanžu podelilažupan Kristijan Jane in Miša Novak, miss Slovenije za leto 1998, in sicer: Grb Občine Sevnica je prejela Osnovna Šola Krmelj, priznanji Dušana KvedraTomaža sta prejelaVilijem Glas iz Sevnice in Janez Kos iz Ljubljane, medaljo Dušana Kvedra Tomaža pa so prejeli Atletski klub Sevnica, Majda Biderman iz Blance, Ivan Gole izTrebnjega, Karel Kozole iz Sevnice in Ciril Udovč iz Boštanja. {B.M.) TUOI Čl NISTI12 POSAVJA, IAHKO OGLAŠUJHTE V FQSAVSKEM OBZORNIKU 1_________ Ob mednarodnem letu starejših ljudi in občinskem prazniku DVAJSET LET DOMA UPOKOJENCEV SEVNICA, 12. - Dom upokojencev Sevnica, zgrajen leta 1979, se nahaja v središču mesta v neposredni bližini zdravstvenega doma, Lekarne, pošte, bank in trgovin, kar sto petim stanovalcem omogoča samostojno urejanje osebnih zadev. Jubilej, 20 letživljenja v domu in delovanja zavoda, so svečano obeležili 10. novembra s prireditvijo »Skupaj bogatimo življenje«, nanjo pa so stanovalci doma in zaposleni povabili sorodnike, prijatelje in številne goste. Tudi v sevniškem domu se je življenje tekom dvajsetih let, miselnost o starostnikih, načinu dela, zelo spremenilo. S stro- kovnim znanjem in izkušnjami so nadgradili pomoč pri negi, prehrani inživljenjskih potrebah starostnikov, prosti čas pa za- polnili s številnimi kulturnimi in rekreacijskimi prireditvami. A ne gre prezreti, je prisotne opozo- rila-direktorica Doma Impoljca Milka Cizelj, da se bodo v prihajajočih letih soočali v občini s kopico problemov, ki jih bodo morale reševati vse generacije, saj se le-ta po starostni po- pulaciji prebivalcev uvršča med »starejše« slovenske občine. Seveda pa se bo 44-članski kolektiv doma še naprej trudil stanovalcem zagotavljali čim kvalitetnejše življenje, mir, domačnost in lepo jesen življenja. In da si jo znajo olepšati in popestriti tudi sami starostniki, je dokazal na prireditvi 15-članski domski pev- skizbor »UPA«, kijez venčkom slovenskih pesmi popestril kulturni program, v katerem so sodelovali s krajšo igro tudi učenci krmeljske osnovne sole, artiški folkloristi in še ne šestletni harmonikar Gregor Grame. Bojana Mavsar Šentjanž DVE KNJIGI V ENEM VEČERU Na martinovo so v KS Šentjanž v okviru praznovanja krajevnega in občinskega praznika predstavili kar dve novi knjigi, zbornik Šentjanž - 700 let in knjigo o izgnancih in be- guncih s tega območja - Še pom- nimo. Medtem ko zbornik Šentjanž - 700 let sodi med večje pregledne zapise, saj smo lahko drobce zgodovine tega kraja doslej našli le v splošnih zgodovinskih delih, posameznih študijah ali brošurah, je knjiga Še pomnimo svojevrstno pričevanje o izseljevanju tukajšnjih ljudi v Nem- čijo in na Hrvaško, o vbjnih grozo- dejstvih, naseljevanju Kočevarjev na njihove domove, veliki nemški ofen- zivi oktobra 1943 in vračanju ljudi na požgana ognjtšča. Za obe knjgi je gradivo zbral, uredil in študijsko obdelal šentjanški rojak dr. Janez Kos, upokojeni kustos Me- stnega muzeja Ljubljana. Tudi sam je kot otrok doživljal izgnanstvo, prve zapise pa je napravil že pred 40 leti. Gradivo je zbiral in zapisoval z veliko željo, da bi spomine čez mnogo let, ko ne bo več izgnancev in beguncev, prebirali tudi naslednji rodovi. (b.m.) 4 november 1999 ObzorniK ÜOSPODARSTVO Prihodnost sevniške občine je tudi v turizmu ŠEVNICA- Na sevniškem gradu so v slavnostnem ozračju poročne dvorane v četrtek, 4.1 1.1999 predstavili novi promocijski prospekt, v katerem so predstavljene kulturne, naravne, športne in turistične zanimivosti ter prireditve, izletniške poti, turistični ponudniki in trgovine v občini Sevnica. "Tega, kar imamo mi, drugje zagotovo nimajo," je v uvodnih besedah poudaril Kristjan Janc, sevniški župan. "Delo smo zaupaliprofesionalcem, ki so ga dobro opravili. Prospekt je namenjen vsem.tako turistom kot tudi domačinom, ki vse premalo poznamo domače kraje," nam je povedala Darja Lekše z Oddelka za gospodarske dejav- nosti.V prihodnje načrtujejo še izid prospekta v angleškem in nemškem jeziku.s katerima bi radi ponesli ime Sevnice v svet. Ob predstavitvi prospekta so vsem zbranim predstavili tudi koledar"Štirje letni časi" z motivi iz grajskega stolpa delo domačinke Jerce Šantej. Na ta način so gradu, ki je nosilec sevniške turistične ponudbe, dali ob vstopu v novo tisočletje dodatno priznanje in zagon.Članice aktiva kmečkih žena so pripravile razstavo na temo martinovanja, vodilna sevniška podjetja so se predstavila s svojimi izdelki, za oči in želodce pa so organizatorji poskrbeii z domačimi dobrotami in na ta način dokazali, da znajo lepo poskrbeti za svoje goste. Sonja Mrgole SENIORJI O HE IN POKRAJINI Za cetrtek, 18. novembra, je predsednik Območnega združenja seniorjev za Posavje Edo Komočar skli- cal scstanek članov zdru- ženja z dvema osrednjima točkama. O aktivnostih za izgradnjo HE na Spodnji Savi je poročal Niko Galesa, o pripravah na ustanovitev pokrajine pa je poročal Silvo Gorenc. Pred otvoritvijo novega trgovskega centra VIKEND ZA NAKUPE V KRŠKEM Družba TA-BU iz Ljubljane je takoj po nakupu kompleksa bivšega podjetja SOP na lokaciji v Krškem in dela sosednjega zemljišča z objekti podjetja Kovinarska v stečaju, s 15.000 m2 pokritimi površinami na okoli 60.000 m2 zemljišča, pripravila idejne rešitve za celovito ureditev in novo na- membnost kupljene nepremičnine. Projekt je izdelalo krško podjetje ELITE d.o.o, prav tako pa je TA-Bu zaupal obnovitvena dela domačim izvajalcem. Tako v osrednjem poslovnem ob- jektu nastaja nov, predvsem trgovski center, del tega pa bo dan v uporabo že te dni, 24. novembra, ko bodo odprli prodajna vrata trgovini SPAR, ki se bo razprostirala na površini 2000 m2. Kakor naraje povedala Zdenka Bahčič, direktorica, TA-BU-jeve poslovne enote Krško, izvajajo končna dela tudi v preostalih lokalih, ki naj bi bili za kupce odprti v prazničnem mesecu decembru. Prav gotovo se bomo kupci poleg dodatne ponudbe na policah razveselili tudi delovnega časa, saj bodo prodajalne med tednom odprte vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 19. ure, po družinskih nakupih, kakor pravi Bahčičeva, pa bomo lahko skočili tudi ob nedeljah, saj bodo prodajalne odprte od 8. do 15. ure. Obiskovalcem in uporabnikom centra so namenili tudi zadostno šte- vilo parkirišč, saj jih je okoli 500. Glede na to, da je v neposredni bližini tudi Mercatorjev nakupovalni center, pa si Bahčičeva ne dela skrbi, saj pravi: »Mi smo najboljši sosed najboljšega soseda.«(B.M.) POSAVJE V SLIKI IN BESEDI * POSAVJE V SLIKI IN BESEDI Predstavitev knjige Jožeta Strgarja OD VRTNARJA DO ŽUPANA Pri celjski Mohorjevi družbi jc nedavno izšla avtobiografska knjiga Jožeta Strgarja, horti- kulturnega strokovnjaka za po- drocje parkov in javnih površin, o čemer je napisal in objavil tudi več knjig. Strgar pa je postal znan najširši javnosti kot prvi ljubljanski župan v samostojni Sloveniji. Ker je otrostvo preži- vel v nasih krajih in bil izgnan kot mnogi nasi ljudje, se rad vra- ča v Leskovec, kjer je bila v osnovni šoli v sredo tudi ena iz- med predstavitev njegove knjige z naslovom Od vrtnarja do žu- pana. Na predstavitvi so najprej nastopil'i učenci Glasbene sole Krško, uvodni pozdrav pa je avtorju in prisotnim izrekel župan Franc Bogovič, ki je pohvalil zanimivost in predvsem natančnost Strgarjevega pisanja, med drugim tudi to, da je bil Strgar letos sprejet med suve- rene viteze malteškega reda. na kar je izjemno ponosen. (S.M.) ARTIČE MED NAJBOLJ U R E J E N I M | V okviru projekta Tunstične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna so izvedli tudi tekmo- vanje osnovnih in srednjih šol v njihovi urejenosti. Med tri najbolj urejene se je uvrstila tudi Osnovna sola Artiče, ki je bila tudi izbrana za gostitelj posveta o omenjenem porojektu in svečanosti ob podelitvi priznanj. november 1999 5 GOSPODARSTVO ObzorniK benovo ENI IN DRUGI POVEDALI SVOJE - ZDAJ JE NA POTEZI VLADA NEZADOVOLJSTVO NA ŠEDMU_______ SENOVO - Na pobudo prizadetih krajanov Šedma, so le-ti s predstavniki krajevne skupnosti, med njimi je bil tudi predsednik Tone Petrovič, sklicali protestni shod, na katerem so opozorili na nezadovoljiv odnos odgovornih do problemov krajanov. Poudarili so, daje bilo med izdelavo programa zapiranja Rudnika na Senovem izpuščeno območje južnega hriba Šedma, spodnji del Reštanja in Belo, kjer je nekoč tudi bilo eksploatacijsko obmoqe in Srebotno z jamo. Ko se je z leti nižala kota pridobivanja premoga, se je povečevai lomni kot, zaradi cesar je prihajalo tudi do posledic na površini, ki se kažejo na plazovih. Samo v hišah, ki so v neposrednji bližini vhoda v rudnik, so zabeležili štiri večje in tri manjše plazove, prihaja tudi do posedanja ceste, ki povezuje kraja Šedem in Reštanj, na stanovanjskih hišah in vikendih pa prihaja do razpok. Potrebno bi bilo dosed, da bo vlada, ko bo sprejemala noveliran program zapiranja senovškega rudnika upo- števala dejstvo, da je tudi podroqe južnega Šedernskega hriba prizadeto in da se v sklopu tega programa predvidijo sredstva za sanacijo vseh plazov, za izvedbo nove ceste in da se ljudem, ki imajo škodo na stanovanjskih objektih, povrne škoda. Senovčani se bojijo, da na koncu ne bo poskrbljeno za tisto, kar naj bi bi bilo po zakonu o zapiranju rudnika oziroma rudarjenju, t.j., da nnora država kot lastnica rudnikov eksplo- atirana obmocja sanirati in onemo- gočiti dostop ljudem inživalim na ob- mocja, ki ne bodo sanirana. Sred- stva za ekološko sanacijo menda namenjajo pravzaprav za ne- poseljena območja, kot je obmoqe Zakla, krajani pa menijo, da bi v prvi vrsti morali sanirati naseljena ob- mocja, na katerih ljudi zaradi posle- dic rudarjenja občutijo škodo. Ceste na tern območju so urejali krajani z raznimi samoprispevki in svojim delom, sedaj pa rudnik uporablja ta cestišča za dostop na podroqa, ki jih sanira. Tudi z zaposlovanjem rud- niških delavcev niso zadovoljni, saj niso pripeljali v kraj nadomestnega programa, temvec so delavce le pre- razporedili. Rudnik naj bi bil zaprt 1.1.2001. Moti jih tudi, da prejšnja komisija, ki jo je imenoval krški ob- činski svet za spremljanje zapiranja rudnika, ni delovala, saj se je sestala le dvakrat. Nova komisija pa po mne- nju KS tudi ni posrečeno sestav- Ijena. (B.M.) ODLOČNO ZAVRAČAJO OČITKE Na tiskovni konferenci, ki je bila v ponedeljek, 15. novembra, so predstavniki Rudnika Senovo v za- piranju z direktorjem Hermanom Kunejem na čelu predstavili dose- danji potek del na podlagi programa zapiranja rudnika v obdobju 1996 - 1999, opozorili pa so tudi na prob- leme, s katerimi se srečujejo, še zla- sti, ker se hitro bliža končni rok - 31.12.2000. Že pred meseci so namreč naslovili na vse pristojne institucije poročilo, v katerem nava- jajo, da do tega roka ne bo mogoče uspešno opraviti zapiralnih del. Vzrok za tako oceno je predvsem v pomankljivostih programa samega, za katerega v času izdelave ni bilo na razpolago ustrezne tehnične do- kumentacije, v finančnem pogledu pa jih je vlada, ob že tako močno skrčenem prvotnem predlogu, ob- remenila z obveznostmi rudnika do bank in zaposlenih, ki izvirajo iz preteklosti. Kot je povedal inženir Drago Klanj- šek, je na podroqu zapiranja jame opravljenih okoli šestdeset odstot- kov vseh predvidenih del, na kar pa je bistveno vplivala odločitev, da se namesto zakonsko in po programu zahtevane zaščite vodnih virov v jami, omogoči širši skupnosti tudi iz- koriščanje kvalitetne pitne vode. i Ekološka in prostorska sanacija površin, za katere vodenje je za- dolžen inženir Jože Kr- žan, je bila prednostna naloga rudnika v zapi- ranju, saj so doslej od- stranili separacijo sredi kraja, uredili lokalno cesto Senovo . Ravne in delno Senovo - Za- kov (Belo), sanirali ces- to Belo - Mali Kamen in j Srebotno - Šedem, iz- j vedli geološko - tehni- ' čne in geodetske me- I ritve, izvedli sanacijo površin na Reštanju, uredili jalovišča in delno odstranili in uredili rud- niško ozkotirno progo. Za sanacijo površin so porabili že veliko večino razpoložljivih sredstev, vendar vseh potreb KS po komunalni ureditvi ne morejo in ne smejo finan- cirati, če to ni bilo prej opredeljeno v programu. Na podroqu kadrovsko-socialnega programa je bilo po besedah Andreja Božiča najpomembnejše razreše- vanje nadaljnjega statusa delavcev, od katerih so 175 delavcev razrešili s pasivnimi in 66 z aktivnimi oblikami, kot je prezaposlovanje, samozapo- slovanje in sofinanciranjem novih delovnih mest. Na tiskovni konferenci je vodstvo rudnika odločno zavrnilo očitke, da naj ne bi imelo posluha za potrebe kraja in krajanov. Poudarili so, da so se aktivnosti sanacije površin začele prav v kraju samem in so jih posto- poma širili proti manj naseljenim obmoqem. Tudi sami bi želeli še več postoriti za kraj, ki je dvesto let živel od rudarstva in za rudarstvo, vendar pa jih pri tern omejuje program, ki ga je sprejela vlada. Upajo, da bodo uspeli z novelacijo programa, v katero bodo vključili tudi uresničitev nekaterih zahtev lokalne skupnosti, nikakor pa ni mogoče pričakovati, da bi lahko uresničili vse potrebe in želje. Menijo, da bi se morala v raz-1 reševanje teh problemov bolj kot do- slej vključiti občina, ki se je v tern pogledu obvezala tudi s pisnim dokumentom. (S.M.) Na sliki od desne: Drago Klanjšek.Andrej Božič, Herman Kunej in Peter Žigante, direktor Savaprojekta. 6 Jože Kržan november 1999 ObzorniK UOGODKI NOVI PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI KAPELE Növogradnjo, ki so jo zgradili na prostoru.kjer je nekdaj stala prva kapelska učilna zidana, so 23. oktobra predali svojemu namenu. V njej resda (še zaenkrat) ne bodo modrovali osnovnošolci, vsekakor pa bodo v novih prostorih KS Kapele (poleg številnih odvijajočih se aktivnostih) še intenzivneje staknili skupaj glave vsi.ki delajo za življenjski utrip in promocijo svojega kraja.Zato je Franc Urek (na sliki prvi z leve),predsednik Sveta KS Kapele, ob otvoritvi ponosno razkazal prostore tudi Ivanu Molanu, Francu Poloviču (oba člana brežiškega občinskega sveta) in prvemu možu občine Vladimirju Deržiču. In slednjega ni bilo potrebno prepričevati, da Kapelci opravičijo vsak tolar, ki priteče iz občinske blagajne, saj sta že naslednji dan Kulturno društvo Kapele in Moški pevski zbor v sodelovanju s partnerskimi organizacijami in mladimi iz Kapel, priredila na Hotkičevi kmetiji naVrhjeh zabavno etnološko prireditev LUPATVA - KAPELE 1999, na kateri so oživeli kmečko opravilo - ličkanje koruze. Tako kot se po običaju spodobi, so ličkanje spremljale ljudske pesmi, šaljivke, hudomušne zgodbe, zadišalo pa je tudi po sveže pečeni potici, jabolčniku in moštu. (B.Mavsar) Z AVTOBUSOM NA PREGLED - Tako so se kar z avtobusom pripeljali na tehnični pregled v novo zgradbo Integral Brebusa gostje slavnostne prireditve ob 50-letnici obstoja brežiškega prevoznika. Ta se uspešno širi in razvija v sodobno podjetje pod vodstvom Jožeta BaškoviČa, letošnjega dobitnika najvišjega priznanja občine Brežice - oktobrske nagrade (prvi z leve). Iz avtobusa izstopajo Slavko Debelak z Ministrstva za notranje zadeve, prometni minister Anton Bergauer in poslanec v državnem zboru Jože Avšič. Temeljni kamen za zgradbo Intermarket ii. v Brežicah, ki ga bodo pričeli graditi poleg že obstoječega nakupovalnega centra, je položil 28. oktobra Zoranjankovič, predsednik uprave Poslovenga sistema Mercator. Dve etaži na površini 12.000 m2 bo zasedlo 44 trgovin ter gostinskih lokalov, vsekakor pa bo največji izmed njih Mercatorjev Hipermarket, saj se bo razprostiral na površini 3500 m2 in zaposlil okoli 60 Ijudi. DO SVETEGA JAKOBA PO MODERNIZIRANI CESTI GLOBOKO - Pri Svetem Jakobu na Maiem Vrhu so 30. oktobra odprli moderniziran odsek ceste Mali Vrh - Sveti Jakob - Rudjek v dolžini 2000 metrov, za katerega tamkajšnji krajani, lastniki vi- kendov in ostalih nepremičnin že od 1.1.1998 plačujejo krajevni sa- moprispevek. Ta se izteče konec leta 2002, saj nameravajo s samo- prispevkom po programu moder- nizacije iokalnih cest urediti in pre- plastiti tudi 700 metrski odsek od Strgarja do Svetega dakoba. Celotna investicija modernizirane- ga odseka Mali Vrh - Sveti Jakob - Rudjek, h kateri je tudi občina Bre- žice v podporo projektu primaknila 7 milijonov tolarjev, je znaša 19,5 milijonov SIT, od tega so asfalter- ska dela znašala 14 milijonov SIT, zemeljska dela in ureditev tampo- na ceste pa 5,5 milijonov tolarjev. (B.Mavsar) november 1999 7 TURIZEM ObzorniK Iz turističnih društev (pile: Sonja Mrgole) SENOVO Veliko vlogo pri razvoju turizma v občini Krško imajo tudi turistična društva, ki so ponekod zelo akttvna. Tokrat vam bomo predstavili delo 60-clanskega Turističnega društva Senovo, katerega predsednik je Tone Petrovič, ki nam je zaupal:"Zadnje.leto je bilo zelo aktivno.V sodelovanju s Krajevno skupnostjo, Kulturnim društvom, Planinskim društvom, Aktivom kmečkih žena, Osnovno šolo in drugimi so izpeljali številne akcije in prireditve. Na Senovem in po okoliških zaselkih smo postavili 10 oglasnih desk. Izpeljaii smo prireditev Kmečka opravila Šedem '99 in izdali razglednice Šedma. Sodelovali smo pri obnovi znamenja Sedeči Kristus na Malem Kamnu. Izvedli smo rušenje stare podrtije v centru Senovega. Zbralt smo gradivo o slapovih južnega Bohorja, ki je pripravljeno za izdajo. Postavili smo koše za smeti. Z OŠ smo sodelovali pri vzgoji članov turističnega podmladka, ki ie cetrto leto sodeluje na festivalu Turizmu pomaga iastna glava. V načrtu pa imamo še mnogo drugih projektov, s katerimi bomo pripomogli k razvoju turizma v naži krajevni skupnosti in širše." DOLENJA VAS Vse leto so se na področju turizma v občini KrŠko odvijate številne aktivnosti, ki so prebudile mnogo različnih idej.V Dolenji vasi je ideja o ustanovitvi turističnega društva dozorela in ravno v teh dneh se intenzivno pripravljajo na sklic ustanovnega občnega zbora. "Pripravljen imamo že program dela za prihodnje leto, ki obsega veliko aktivnosti. Turistično društvo vidimo predvsem kot povezovalni člen med vsemi društvi, ki v Dolenji vasi že delujejo in Krajevno skupnostjo, ki nam je obljubila vso podporo," nam je z veseljem povedala kandidatka za predsednico društva Marija Kalčič Mirtič, ki ji ne manjka volje in idej. V SLOG I JE MOČ Da je temu res tako, so dokazali krajani Anž in Razteza, saj so dali pobudo in opravili 175 delovni ur pri zemeljskih delih na ureditvi 1300 m dolgega in 4 m širokega odseka ceste, ki povezuje ta dva kraja. »In vsak takšen dogodek pomeni pri- dobitev za kraj in olajšanje življenja krajanom«, je na otvoritvi 22. okto- bra dejal Miroslav Mikeln, predsednik sveta KS Brestanica. Cesta, za katero je občina brez- plačno prispevala 2300 kubičnih metrov gramoza iz Ror, je resda še makadamska, vendar krajani upajo, glede na to, da je glavnina del že opravljena, približujejo pa se tudi hladnejši meseci, da bodo kmalu us- peli zbrati finančna sredstva za črno zlato, s katerim jo bodo tudi pre- plastili. Ob tern je krški župan Franci Bogovič povedal, da je bilo resda v letošnjem letu manj možnosti za tovrstne investicije.da pa upa, da bo lahk-o občina v bodoče s pametnim gospodarjenjem primaknila tudi večji delež sredstev v podporo tern projektom. In ta bodo vsekakor po- trebna, saj smo lahko po ogledu ceste, ob dobri kapljici pri Bračun Zdravku izvedeli, da so v KS Brestanica v zaključni fazi ureditve tudi drugi odseki, kot je cesta Raztez-Gorica ali Brezje-Anže ipd. (B.Mavsar) Otvoritveni trak je prerezal krajan Slavko Ban. Ustanovili društvo za razvoj turizma S POVEZOVANJEM DO USPEHOVVTURIZMU KRŠKO - 22. oktobra je bila v Krš- kem ustanovna skupščina »Društva za pospeševanje turizma Posavje«. Na njej so pobudniki ustanovitve kar po vrsti poudarjali, da zdaj v Posavju praktično ni nikogar, ki bi organizi- rano tržil naravne in druge dobrine tega obmoqa za potrebe turizma. Ne verjamejo namreč, da bodo posav- ske občine same naredile kaj za po- vezovanje in sodelovanje na tern po- droqu, zato vidijo prav v novem dru- štvu lepe možnosti za uspešno delo, ki ga vidijo v povezovanju posamez- nih dejavnosti, ki jih sicer že izvajajo društva (npr. vaške igre, tekmovanja, prireditve). Kot enega konkretnih ci- Ijev so si zastavili izdajanje Pustnih novic za vse tri občine, s kandidi- ranjem za sredstva iz javnih razpisov nameravajo pomagati društvom in posameznim iniciatorjem z idejami do denarja, tržiti neizkoriščene naravne danosti, izdelati turistično karto Posavja. Nesprejemljivo je, da danes turistu, ki pride v Posavje, nima kdo kaj povedati o naših zanimivostih, ni turističnih vodnikov. Potrebno bi bilo uskladiti koledarje prireditev, nuditi organrzacijsko pomoč organizacijam s področja turizma ... Po dokaj obširni razpravi so prisotni izvolili organe društva in sprejeli delovni program. Tako bodo v upravnem odboru Robi Ostrelič, predsednik, Ivan Vogrinc, podpred- sednik, Mojca Strgar, tajnik, Irena Munič, blagajnik, Vlado Sotošek, in drugi. Sedež društva je na Cesti krš- kih žrtev 30 v Krškem. (S.M.) POSAVJE V SLIKI IN BESEDI POSAVJE V SLIKI IN BESEDI SPREJEM PRI CVIČKOVIPREVCESI Zadnji petek v oktobrujc bilo na Cola- ričevi turistični kmctiji na Jablancah pri Kostanjevici srcčanje vinogradnikov, enologov, županov t. im. cvičkbvih občin in seveda novinarjev. Dogodek naj bi bil zelo pomemben, če ne kar zgodovinski, za nadaljnji razvoj vinskega posebneža, ki tako uspešno prodira ne le na vinske trge in prodajne police, pač pa tudi v najrazličnejše oblike družabnega življenja Slovenccv. Župani, predsedniki vinogradniskih društev in kletarji so namreč ta dan podpisali sporazum, s katerim so se obvezali moraJno in materialno skrbeti za trenutno eno najbolj prepoznavnih in tudi uspešnih blagovnih znamk v Slovcniji. Po bcsedah Marjana Podob- nika. podprcdscdnik slovenskc vlade, pred petimi leti marsikdo ni vcrjel, da bo cviček tako uspešen, zdaj pa je z zakonom (skupaj s teranom) oprcdcljcn kot slovenska posebnost. Tone Hrovat, predsednik državnega sveta, se jc zahvalil vsem, ki so gradili to blagovno znamko, ki je bila že dva- krat skoraj popolnoma poteptana, a zdaj po njegovem ni sile, ki bi to ponovno storila. Zdaj bi morali tudi poskrbeti, da pridemo do strokovne institucije, ki bo strogo nadzirala vse dogajanje v zvc- zi s cvičkom. Franc Bogovič, župan občine Krško, je poudaril, da se je v kleti Kostanjevica začela uspešna zgodba o cvičku in se nadaljevala v Leskovcu. Uspešna je tudi Cvičkova princesa Lea Colarič (na desni) v družbi s krškim županom Bogovičem in njegovo ženo Bojano. (FotorObzorje) ObzörniK ^OSAVSKI UTRIP TE BRESTANICA DO KONCA LETA VSA OPREMA Medtem, ko naj bi bila čez mesec dni tudi (do)končno znana usoda izgradnje verige spodnjesavskih elektrarn, s katero se do sedaj ne- uspešno žonglirata izbrani kon- cesionar Sava d.o.o in koncedent - vlada RS, teče projekt posodobitve brestaniške termoelektrarne (bolj kot ne) brez posebne pozornosti jav- nosti in (zaenkrat) še brez večjih zapletov. Tu bi se utegnili pojaviti in morda celo zavleči rok dokončanja del pri postavitvi dveh novih plinskih turbin, če jim ne bo uspelo pridobiti 12 miljonov mark, kolikor jim manjka do magične meje 155 milijonov mark. Namreč, toliko je po izračunih iz leta 1996 ocenjen projekt, ki pa iz državne blagajne v prihajajočem letu ne predvideva nobenega tolarja več, t.j nobenega dokapitaliziranja sredstev. Zaenkrat imajo iz naslova državnega poroštva, najetih kreditov tako pri tujih kot pri domačih bankah in iz naslova lastnih sredstev, zagotovljenih le 143 milijonov DEM. Kljub temu pa so znali ujeli ugoden veter v svoja jadra, saj tečejo dela po planu. V končni fazi so gradbena Mercator-Sremic Hoted-goatlnttvo Kriko, d.o.o. dela, prav tako bo do konca leta na prostoru termoelektrarne skoraj vsa oprema. Reduktorjema in ge- neratorjema, ki so do končne postaje že prispeli s kombiniranim pre- vozom (po železnici in cesti), se bo- sta do konca meseca pridružili obe plinski turbini (prva je medtem prispela v Brestanico), ki sta vse- kakor poleg prevoza uprajalnikov za NEK, drugi največlji tovor, ki se vali po naših cestah v tem iziekajočem se tisočletju.Tehnično prevzeti sože transformatorji, malo večji poseg so še dimniki, ki jih izdelujejo delno na naših tleh, v Metalni Senovo, delno pa v tujini. Nosilec prevoza turbin je pogod- beni izdelovalec turbin -ABB iz Švi- ce. Prevoz izvaja italijanski prevoz- nik Fagioli, po ozemlju Slovenije pa ga vodi tako kot uparjalnike. Transing Ljubljana. Rok za dokončanje del v Brestanici, upoštevajoč dvomesečno poskusno obratovanjeje 1.7.2000, ko naj bi se TE Brestanica s skupno inštalirano močjo 312 MW. uvrstila med največje objekte za proizvodnjo električne energije v OBDRJE KUinniNOOfiUŠTVOKR^KO VZAJEMNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA IZJAVA ZA JAVNOST Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Vzjamena Zdravstvena zavarovalnica obveščata vse svoje zavarovalce, da druge zavarovalnice ponujajo in dajejo v podpis izjave o prekinitvi zavarovanj za dopiačila, ki ga imate že sklenjenega in urejenega pri Vzajemni Zdravstveni zavarovalnici. Prosimo, da se pred podpisom izjave o prekinitvi zavarovanj podrobno informirate pri naši in Vaši Vzajemni Zdravstveni zavarovalnici, kjerVam bomo dali ustrezne informacije. Želimo namreč, da bo Vaša odločitev prava in za Vas najboljša. Ne pozabite, da je Vzajemna Zdravstvena zavarovalnica najvarnejša in najzanesljivejša, ki na račun bolnih ijudi ne kroji dobička, kot to počno konkurenčne zavarovalnice. Vse potrebne informacije prejmete in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer so tudi poslovni prostori Vzajemne. Telefonske številke so naslednje: sedež Poslovne enote Krško 232-447 izpostava Brežice 61-251 zpostava Sevnica 41-570 VZAJEMNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA POSLOVNA ENOTA KRŠKO POSAVJE V SLIKI IN BESEDI POSAVJE V SLIKI IN BESEDI Kostanjevica, ki bo zdaj, tako obnovljena, dobila novo priložnosl s svojo kulturno ponudbo. Dejal jc tudi, da se je potrcbno uprcti poskusom tistih, ki se želijo zdaj okoristiti z dobrim imenom cvička, pa čeprav za to niso nič prispevali. Cvičck je namreč po naravi pošten, kot je po.štcn ludi njegov pridelovalec - vinogradnik. Lea Colarič, prva cvičkova princcsa, ki jc na domačem dvorišču sprejela vse pomembnc gostc, jc zbranim sprego- vorila nekaj navdušujočih besed o cvi- čku in tudi predstavila tako imenovano "princesino vino", ki je posebna pol- nitcv vina iz Kmetijske zadruge Krško - klct Kostanjevica. GASILKE VAKCIJI V mesecu oktobru - v mesecu požarne varnosti, se je po Posavju odvijalo nemalo število gasilskih urjenj na terenu, eno takšnih pa smo ujeli v objektiv tudi med samo vajo, ki se je odvijala 22. oktobra na hipodromu na Bregah.Vaja je bila prva tovrstna, saj je šlo za vajo gasilk Gasilske zveze Krško, ki so se do sedaj urile le skupno z moškimi.Vendar pa je okoli 40 sodelujočih gasilk na vaji, sicer pa jih je v krški občini okoli 300, po besedah poveljnika GZ Krško Avgusta Mlakarja dokazalo, da se lahko enakovredno vključujejo v vse gasilske enote tudi med resničnimi akcijami in ne le na vajah, saj so taktično vajo s presekom.akcijo reševanja s tremi vozili in gašenjem, izvedle tako hitro kot tudi p r a v i I n o (B.Mavsar) Bravo, Bernarda! - V svetu šoubiznisa je kar nekaj znanih deklet in žensk z imenom Bernarda, a tudi v Posavju imamo vse bolj popularno - Bernardo Žarn, brez katere od Brežic do Sevnice komaj mine kakšna proslava, otvoritev ali druga slovesnost. Vse pogosteje pa jo vidimo tudi na malih zaslonih. november 1999 9 Ud tu in tam ObzorniK LJÜDSKA UrSIVERZA jCF KRŠKO _____---------.-------------------------___________—j. utimo $e za iiuljenje ¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Smeh in pies v Krškem KRŠKO- V minulih dneh se je v okviru Tedna vseiivljenjskega učenja, ki je bii v prvi vrsti namenjen učenju skozi vsa življenjska obdobja človeka, zvrstilo veliko prireditev, delavnic in predavanj z najrazličnejšo vsebino, ki so gotovo vsakemu udeležencu prinesla neka nova znanja in spoznanja. Za zaključekTedna vseživljenjskega učenja, ki ga je ob svoji 40- letnici pripravila Ljudska univerza Krško, smo bili deležni kar dveh izjemnih prireditev.V nedeljo, 24.10.1999 je bila v krškem Kulturnem domu Partljičeva monokomedija Gstilka Marija v izvedbi Mojce Partljič, ki je nasmejala vse zbrane. V soboto, 30.10.1999 pa so se na Krškem plesu v Hotelu Sremič Krško zbrali Ijubitelji plesa in se ob dobri glasbi vrteli pozno v noč. Naj sklenemo Teden vseživljenjskega učenja z aboridžinsko jutranjo molitvijo, ki jo je v svoji zaključni besedi povzeta Bernardka Zorko, direktorica Ljudske univerze Krško,: "Ce je v moje najvišje dobro in najvišje dobro vsega življenja, naj se učim." Sonja Mrgole MIRT V DOMU I S T A R E J Š I H Razmeroma kmalu po otvo- ritvi razstave fotografij z nas- | lovom Delec delca na gradu Rajhenburg je Blaž Mirt pri- pravil novo postavitev foto- grafij pod naslovom Oko dru- gačnosti v prostorih Doma stacejših. Razstavo so odprli v petek, 29. Oktobra, za uvodni program pa so poskrbeli harmonikarji iz Podboqa. Prejeli smo PODBOČJE OSTAJA PODBOČJE je z večino glasov odločil Svet KS Podbocje Na odločujočo sejo legilimno izvoljencga sveta KS Podbocje, katcrcga vodi prcdscdnik Martin Kodrič, so bili dne 7. oktobra 1999 povabljeni tudi samozvani člani iniciativncga odbora za preimcnovanjc kraja. Ugledni in spoštovani krajani - člani »odbora«, prisotni na scji, so kol cdini argument za preimcnovanjc imena kraja navcdli grozovito krivico, ki se jim jc brc/, njihove volje zgodila v svinčcnih časih komunizma. Težko je govoriti o nekem obdobju. čc si sc rodil kasneje, sc tc/jc pa jc soditi dejanja iz tistih časov. Dejstvo pa je, da sc tcžko popravlja krivicc /. ustvarjanjein novih. Tudi v preimenovanju Sv. Križa se je verjetno zaradi načina (?) zgtxlila krivica. K tcmu lahko dodamo lc to, da so bili povzročitelji tega dejanja lc toliko pametni, da so kraj preimenovali z lepim krajevnim imenom, ki izvira iz vinske gorice Bočje, torej; pod Bocjcm - Podbočje. Zgodovina jc muhasta in ustvarja mnogo dilcm in odprtih ran, ki sc le težko eclijo, zato odpirati novc, pomeni žalostno dejanje ncodgovornih posamcznikov, pa četudi sc skrivajo za navidcz »plcmcnitim dejanjem«. To pa toliko bolj, čc se to dogajanjc v tako majhnem kraju, kol je Podbočje, kjer sc srečujemo tako rekoč vsak dan in povsod. v casu. ko imamo priložnost in obvezo, da ta kraj sprcmenimo v prijazen in lep prostor pod Bočjcm, tako za krajane kakor za ljudi, ki jih pot zancsc med nas. Kar pa se nanaša na akcijo preimenovanja lc tolc: Tcžko je razumcti (ali pa tudi nc), da sc je »odbor« poslu/.eval ncmogočih ohlik, pritiskov na krajane, ob podpisu »takozvane« peticije, katcra pa nima nobene zakonske podlagc. Lahko pa trdimo, da so formalni člani z neformalnim ozadjem žc povzročili veliko moralno škodo, predvsem v smislu medsebojnih odnosov; »Odbor« pa jc povzročil v žclji, da popravi krivice tudi diskvalifikacijo vaščanov, katcri niso bili niti toliko vrcdni, da hi jih kdo vprašal kaj mislijo in seveda, če hi podpisali zahtevo za preimenovanje. Kakor koli žc papir, katcrcga so pač nekatcri na takšen ali drugačcn način podpisali, nima nobene pravnc vrednosti. Edino pravno in moralno vrednost ima javna razprava, katero je vodila formalno izvoljcna komisija, ter sklep legitimno izvoljencga Svcta KS. Tu pa je bilo jasno izražcno mnenje, da je potrchno za popravljanjc krivicc izbrati drugo pot, pot, ki ne odpira krivic ob tern pa tudi povzroča tako moralno kakor tudi materialno skodo vscm krajanom in pravnim oscbam v K.S Podbocje. Nc smemo mimo dejstva, katero pa »odbor« nc zanima, da bi sprcmemba imena povzročila tudi sprcmembe v vsch dokumcntih, tako osebnih, kakor tudi poslovnih, kar bi obremenilo že tako obremenjene žcpe krajanov. Pa tudi to bi bila mogoče majhna cena, če bi na drugi strani s preimenovanjem kraja, kraj pod Bočjcm, tcr vsi krajani KS Podbocje pridobili. Vsekakor pa upamo, da bo prcvladal razum, tcr da homo vsi skupaj zmogli, da homo v razvoju kraja skupaj popravili tudi kaksno krivico. V imenu krajanov, katerim cilj jc sloga, tolcranca tcr razvoj kraja - v imenu Kržcvcev iz Podbocja clan Svcta KS Podbocje IVAN URBANČ S T O P A R J V KRŠKEM I Vsestranski kulturni us- I tvarjalec iz Sevnice Rudi 1 Stopar razstavlja tačas v I krški galeriji svoje grafike I in plastike iz kovine. Z I razstavo obeležuje tudi I svoje življenjske in ustvar- I jalne jubileje, h katerim I sta mu na otvoritvi 28. I Oktobra na prikupen na- | čin čestitali tudi vnukinii Ana in Eva s kratkim klavirskim nastopom., osrednji del programa pa sta izvedla Karolina Vegelj in Branimir Biliško. Na sliki: Rudi Stopar v pogovoru po otvoritvi med dvema novinarjema Dolenjskega lista - Pavlom Percem (na desni) in Milanofn Markljem (na levi). 10 november 1999 ObzörniK INFORMACIJE OBČINE KRŠKO občina krško Pred Vami je nova stevilka Informacij Občine Krško, novembrska. Le še dober mesec nas loči od napeto pričakovanega leta 2000. Tudi v krški občini se priprave na decembrska praznovanja približujejo vrhuncu. V tej številki Vam tako, poleg strategije raivoja turizma in investidj v osnovno šolstvo, predstavljamo program prireditev prazničnega decembra, ki, upamo, bo dodaten razlog za sproščeno rajanje v najdaljši nod. Do takrat pa Vam ponujamo še podrobnejsi pregled dela obdnskega sveta, saj praznično razposajenost prinese $e/e Miklavž. INFORMACIJE OBČINE KRŠKO pripravlja uprava Občine Krško. Ureja: Matej Drobnič. Naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14,8270 Krško. Telefon: 0608/22-771, faks: 0608/22-221, elek.pošta: občina.krsko@insert.si INFORMACIJE OBČINE KRŠKO številka 3, november 1999 Strategy a razvoja turizma v občini Krško i-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 1. Kaj je turizem? Turizem je spiet različnih vrst dejavnosti, ki zajema vrsto storitev od informacijskih. prenočitvenih, gostinskih, agencijskih, trgovskih, pro- metnih, prireditvenih, kultur- i nih, športnih, osebnih, vodni- ških itd., pa vse do komunalne insrastrukture, prijaznosti in gostoljubnosti, kar pomeni, da smo turizem vsi ljudje. Turisti pričakujejo poveza- nost in homogenost ponudbe, ker jim le-ta omogoča uresni- čevanje njihovih želja in pri- čakovanj. Dejstvo je, da turisti ne dojemajo vsake storitvc po- sebej, temveč doživljajo po- nudbo kraja oziroma območja kot celoto in enovito, tako fizično kot socialno okolje. 2. Zakonodaja na ravni države! I Republika Slovenija je leta 1995 sprejela Resolucijo o strateških ciljih na področju razvoja turizma v RS s progra- mom aktivnosti in ukrcpov za njeno izvajanje (Ur.list RS, št. 7/95), v kateri je opredclila te- mcljne razvojne usmeritve na področju turizma. Nato je leta 1998 sprejela Za- kon o pospeševanju turizma (Ur.list RS, St. 57/98), ki po- drobneje ureja in opredeljuje pospeševanje turizma na lo- kalni ravni in nacionalni ravni. Dejavnost turizma je država opredelila kot javni interes in to predvsem zaradi ugodnih vplivov, ki jih ima le-ta na celo- ten gospodarski in družbeni raz- voj. V letu 1999 je prišlo na os- novi zakona o pospeševanju turizma do sprejetja drugih pod- zakonskih aktov na državnem nivoju, ki podrobneje urejajo podrocje turizma. 3. Ali ima občina Krško pri- ložnosti za razvoj turizma? Naravna, kulturno - zgodovin- ska in etnološka dediščina uvršča našo občino med tiste, ki bi lahko imele status turistič- nega območja in razvit turizem, saj je tu prisotnega veliko turis- tičnega potenciala. Potrebno je le oblikovati turisücne produkte in jih tržiti. Za oblikovanje turistične po- nudbe, ki je tržno zanimiva in tudi gospodarsko donosna pa- noga, je potrebno zagotoviti na- crtno sodelovanje vseh subje- ktov javnega in zasebnega sektorja, ki delujejo na po- dročju turizma. S tem bomo dosegli zadovoljitev potreb tu- ristov in hkrati dosegli, da bo imel razvoj turizma v občini vpliv na splošno gospodarsko rast. Razdrobljenost turistične ponudbe in odsotnost poveza- nosti in organiziranosti je v na- ši občini narekovala izdelavo analize stanja in strategije raz- voja turizma. Zakon o pospe- ševanju turizma predpisuje najprej ustanovitev Turistično informacijskega centra in nato še Lokalne turistične organi- zacije, preko katere bo vzpo- stavljen organiziran sistem trženja in sodelovanje vseh, ki delujejo v turizmu. 4. Kaj je pripravila občina Krško? Na Občinskem svetu občine Krško je bila 21 .oktobra 1999 sprejeta Strategija razvoja turizma na območju občine november 1999 11 INFORMACIJE OBČINE KRŠKC) ObZörniK Krško. V Strategiji, ki jo je pri- pravil lokalni pospeševalni center (Podjetniški center Krško), so bile v fazi priprave tega dokumenta upoštevane vse sugestije, mnenja, ideje in pripombe partnerstva za tu- rizem, tako lahko vsakdo vidi temeljne usmeritve ter svoje mesto in prispevek k razvoju turizma v občini Krško. Strategija je potrebna iz naj- manj dveh razlogov: 1.) zato, da se dolgoročno op- redelijo cilji, ki jih želi občina Krško doseči in da trajnostno opredeli tudi prostor, ki bo tej dejavnosti namenjen. 2.) lokalna skupnost in nosilci razvoja lahko na osnovi spre- jete splošne strategije razvoja občine in predvsem regije, kandidirajo na državne razpise za razvojna sredstva in v kon- čni fazi tudi na programe ev- ropske pomoči, ki bodo po letu 2000 na razpolago. 5. Cilji strategije so: a) tržiti obstoječi turistični potencial, b) razvijati tržno zanimive in kakovostne turisticne proiz- vode, ki bodo temeljili na izrabi domačega znanja, ino- vativnosti in ustvarjalnosti, naravni in kulturni dedisčini ter drugih danostih in predno- stih območja, c) opredeliti obmocja občine za trajnostni razvoj turistične dejavnosti d) opredeliti prednostne raz- vojne naloge na področju tu- rističnih dejavnosti in ovred- notiti možnosti razvoja po- sameznih turističnih območij. 6. Pričakovani rezultati: a) S turizmom ustvarjati do- dathi prihodek iz doslej nei- zkoriščenih naravnih in pro- storskih virov, zmanjšati stro- ške obstoječih dejavnosti in po- večati njihov prihodek (kme- tijstvo, prehrambene dejavnosti, trgovina, obrt in podjetništvo); b) Nova delovna mesta (tako po številu kot po vsebini nalog), ki jih bo prineslo in pogojevalo tu- ristično povpraševanje; c) Povečana proizvodnja in sto- ritve v drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih, ki predstavljajo podporo turizmu in na katere ima turizem nepo- sreden ali posreden vpliv; d) S pridobitvijo statusa občine kot turističnega območja bo da- na možnost sodelovanja in krei- ranja programa aktivnosti Na- cionalne turistične organizacije in pridobitve sredstev za tu- risticne investicije iz nacionalne ravni. 7. Kaj je Turistično informa- cijski center? Osnovne naloge TIC, ki izhaja- jo iz Zakona o pospeševanju tu- rizma, so: - Sprejemanje obiskovalcev - Nudenje brezplačnih infor- macij obiskovalcem (o kapaci- tetah,danostih, ponudnikih na splošno, prireditvah, ki sc odvi- jajo in drugo), - Zbiranje podatkov za potrebe informiranja obiskovalcev (v tem: informacije o prostih so- bah, informacije o celotni po- nudbi gospodarstva in negos- podarstva obcine in regije), - Ugotavljanje mnenj obiskoval- cev o kakovosti turistične po- nudbe, - Sprejemanje in posredovanje pritožb obiskovalcev v zvezi s turistično ponudbo pristojnim organom (tu gre predvsem za urejanje odnosa turist - ponud- nik). Poleg naštetih nalog se bodo v okviru TlC-a izvajale tudi druge naloge, katerih potrebe bo na- rekovalo turistično gospodarst- vo oz. partnerstvo za razvoj tu- rizma. Te naloge so: - Trženje turistične ponudbe iz občine Krško, - Prodaja spominkov, brošur, razglednic, zemljevidov, raznih vstopnic, izdelkovobrti, proda- ja vin iz Posavja, ipd. - Organizacija in izvedba izletov v Krško in Posavje - Organizacija turističnih prire- ditev, - Promocija v različnih medijih, - Sodelovanje in promocija na sejmih po Sloveniji in na tujem - Pridobivanje dela za izobraže- ne turisticne vodnike. 8. Kaj je Lokalna turistična organizacija? Lokalno turistično organizacijo (LTO) ustanovi občina oziroma več občin na zaokroženem ob- močju; soustanovitelji pa so tu- di gospodarski subjekti in turis- tična drustva. Člani LTO so vse tiste pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom in sobodajalci ter tisti kmetje, ki opravljajo gostinsko dejavnost (gl.Odredbo o oprede- litvi s turizmom neposredno po- vezanih dejavnosti in njihovi razvrstitvi v skupine, Ur.list RS, st.65/98). Članstvo v LTO je obvezno za osebe, ki imajo v občini svoj sedež, poslovno enoto ali drugo obliko registrirane dejavnosti in opravljajo dejavnost povezano s turizmom. Clani so lahko tudi turistična in druga društva, vendar brez ob- veznosti plačevanja članarine. Občina z ustanovitvenim aktom določi način upravljanja LTO in njeno dejavnost, ki obsega po zakonu o pospeševanju turizma najmanj naslednje: - oblikovanje celovite turisti- cne ponudbe območja, - informiranje obiskovalcev v okviru TIC-a, -promoeijo turisticne ponudbe, - sooblikovanje turisticne po- nudbe Slovenije in njene pro- moeije, - vključevanje aktivnosti turis- tičnih društev, ki imajo status drustva, ki deluje v javnem interesu, - spodbujanje razvoja in ure- janje objektov turisticne infra- strukture na določenem ob- moeju. Poleg teh nalog je partnerstvo za razvoj in trženje v turizmu občine Krško določilo še naslednje naloge: - Koordinacija turističnih pri- reditev (dogovarjati roke, koledar prireditev, ....,) Povezovanje društev in njiho- vih prireditev v celovito tu- ristično ponudbo, - Svetovanje pri razvoju novih turističnih produktov in spo- minkov, - Sodelovanje z OŠ pri turis- tičnih krožkih (vzgoja kad- rov), - Povczava s turističnimi ageneijami doma in v tujini, - Stik s prebivalstvom, ozaveš- čanje in izobraževanje po- nudnikov na vseh področjih turizma, pritegnitev in anima- cija prebivalstva za sodelova- nje in delo v turizmu. Kontaktne osebe v zvezi s Strategijo: v Podjetniškem centru Marija Krušič na podroeju turizma Sonja Mrgole. Telefon: 232-220; fax 232-230. občtnakrško 12 november 1999 ObzörniK INFORMACIJE OBČINE KRŠKO DOGRADITEV OSNOVNOŠOLSKEGA PROSTORA V OBČINI KRŠKO Osnovnošolsko izobraževanje in osnovno glasbeno izobra- ževanje opravlja: 8 osnovnih šol, 1 podružnična sola, I sola s prilagojenim programom ter 1 glasbena šola, ki jih je usta- novila Občina Krško. Marca 1996 je začela veljati nova šolska zakonodaja, kate- re osrednja novostje prehod iz osemlctnega na devetletno obvezno šolanje. Eden od poglavitnih pogojev za izpe- ljavo postavljenih nalog so tudi ustrezni materialni pogo- ji. Zakon o osnovni šoli dolo- ča, da morajo do začetka sol- skega leta 2002/2003 država in lokalne skupnosti zagoto- viti pogoje za izvajanje osnov- nošolskega izobraževanja v skladu z zakonom in podza- konskimi akti. Podzakonski akti, brez katerih ne bi bilo mogoče postopno uvajati programa 9-letne os- novne sole, so bili objavljcni spomladi 1998, in sicer: Uredba o merilih za obliko- vanje javnc mreže osnovnih šol, javne rnreže osnovnih sol in zavodov za vzgojo in izo- braževanje otrok in mladost- nikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol; Odredba o pogojih za usta- navljanje javnih osnovnih sol, javnih osnovnih šol in zavo- dov za vzgojo in izobraževa- nje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter jav- nih glasbenih šol; Odredba o postopnem uvaja- nju 9-letne osnovne sole. Izvršilna predpisa (navedena pod prvo in drugo točko) prvič v naši zgodovini osnovnega šolstva urejata organizacijski in pravno-formalni vidik oziroma postopke pri določanju mreže osnovnih šol in drugih obravna- vanih zavodov, njuna tematika pa je vsebinsko tesno preplete- na. Oba dokumenta omogoča- ta, da bo osnovnošolski prostor čim bolj gospodarno izrabljen. Zahtevana je racionalna javna mreža osnovnih šol in učinko- vita uporaba javnih sredstev. Javna mreža osnovnih šol mora omogočati vsem otrokom os- novnošolsko izobraževanje, to pomeni, da mora imeti vsak otrok prostor v osnovni soli, po možnosti, čim bliže domu. Bistveni poudarki iz podzakon- skih aktov, ki jih je potrebno upoštevati tudi pri prijavi na raz- pis za sofinanciranje investicij: Šolski okoliš je območje, na ka- terem imajo starši pravico vpi- sati otroka v osnovno šolo, ki ima sedež na tem področju. Solski okoliš se določi za vsako samostojno oziroma matično osnovno šolo. Praviloma je ve- likost šolskega okoliša usklajena z zmogljivostjo šole. Zmogljivost javne osnovne šole predstavlja največje možno število učencev, ki jih sola v skladu z noimativi razporedi v oddelke, upoštevajoč učilnice in druge prostore, potrebne za izvedbo programa osnovno- šolskega izobraževanja v eni iz- meni. Zmogljivost osnovne sole določi ustanovitelj. Če je v šol- skem okolišu število učencev, ki se v skladu z normativi razpo- redijo v oddelke, večje oziroma manjše, kot je zmogljivost sole, möra ustanovitelj spremeniti šolske okoliše z namenom, da zagotovi vsem solam na obmo- čju svoje lokalne skupnosti iz- vedbo programa osnovnošol- skega izobraževanja v eni izme- ni oziroma zagotovi racionalno izrabo njihove zmogljivosti. Glede na to, da je osnovni pogoj za pridobitev soinvestitorskih sredstev iz državnega prora- čuna ustrezno pripravljena ter z Ministrstvom za šolstvo in šport (MŠŠ) usklajena doku- mentaeija, je Občina Krško (ustanoviteljica osnovnih šol) skladno z veljavnimi kriteriji sistematieno pristopila k pro- jektu zagotavljanja materi- alnih pogojev devetletnega obveznega šolanja. Projekt je bil zastavljen v več fazah in sicer: Analiza prostorsko-programs- kih možnosti, katere namen je bil ugotoviti prostorsko stanje vseh osnovnih šol v obeini Kr- sko ter ustreznost oz. neustrez- nost razpoložljivih površin ob upoštevanju normativov in standardov ter demografskih podatkov MŠŠ. Izdelava idejnih zasnov in in- vesticijskih programov za so- le, kjer je bila ugotovljena iz- razita neustreznost obstoječih površin glede na normative. november 1999 13 INFORMACIJE OBČINE KRŠKO ObžurniK Izdelava urbanistično tehni- čne, prostorsko upravne ter projektne dokumentacije. Pridobitev gradbenega dovo- ljenja na posameznih lokaci- jah. Fazna izvedba zastavljenih projektov. Predstavjiikom Ministrstva za šolstvo in šport so bili ob ogledu prostorov posamez- nih šol in na več razgovorih projekti predstavljeni ter pohvalno sprejeti. V letošnjem letu je MŠŠ ob- javilo Razpis za prijavo inve- sticij posebnega pomena na področju osnovnih šol in predsolske vzgoje v republiki Sloveniji za obdobje 2000- 2004 (Ur.list RS, St. 36/99). Na podlagi ugotovitev pro- storske analize šolskega prostora se je Občina Krš- ko opredelila za prijavo naslednjih investicij, ki so izpostavljene kot priori- tetne: - prenova in dozidava Osno vne sole XIV. divizije Se novo, - prenova starega hotela Sre mič za potrebe Glasbene sole Krško, - izgradnja telovadnice ob Osnovni soli Jurija Dalma tina Krško. Manjši posegi pri ostalih os- novnih solah, ki sicer izpo- lnjujejo pogoje za prehod na 9-letno šolanje, potrebujejo pa dopolnitve in preureditve prostorov, se bodo izvajale suk- cesivno, skladno s planom pri- jave postopnega uvajanja pro- grama 9-letne osnovne sole. Pri pripravi dokumentacije za prijavo investicij na razpis je bi- lo potrebno upoštevati, da mo- rajo Jbiti skladno s predpisi do- ločeni šolski okoliši, ugotovlje- na zmogljivost vseh osnovnih sol, pridobljeni demografski po- datki MŠŠ o številu otrok od 0 do 15 let starosti, predvidena di- namika gradnje in viri financi- ranja ter leto prehoda na devet- letno solanje. Globalna ocena skupne vred- nosti vseh treh investicij znaša 795.306.000 SIT. Skladno z Zakonom o financiranju občin lahko pričakujemo 40%-no sofinanciranje investicij iz državnega proračuna le za delcz normativno določenih povrsin, kar predstavlja okoli 263.6000.000 SIT. Služba za investicije Ministrstva za solstvo in sport bo na razpis prispelo dokumentacijo stro- kovno analizirala in skupaj s Sekretarjem za osnovno šolstvo in Sekretarjem za predšolsko vzgojo oblikovala večlctni prednostni vrstni red investicij. Vlasta Zupančič, dipl. ekon., Oddelek za družbene dejavnosti Občine Krško Občinski svet Občinski svetje v četrtek, 21.10.1999, ob 1545 uri, v sejni dvorani "A" Občine Krško nadaljeval svojo 10. redno sejo. Na seji so bili sprejeti naslednji sklepi: K 2. točki - Potrditev zapisnikov 9. seje, 1. nadaljevanja 9. seje, 1. izredne seje in 1. nadaljevanja 1. izredne seje občinskega sveta. Občinski svet potrdi zapisnike 9. seje, 1. nadaljevanja 9. seje, 1. izredne seje in 1. nadaljevanja 1. izredne seje občinskega sveta; pripombi se upoštevata in se z njima dopolnita zapisnika 9. seje in 1. nadaljevanja 9. seje. K 3. točki - Pobude, vprašanja in predlogi članov občinskega sveta. Pobude, vprašanja in predloge so v pisni obliki podali: Stefan Marjetič - ZLSD, Andrej Božič - LDS, Darja Boh - SKD, Martin Kodrič - SKD in Miroslav Mikeln - SKD. Vsebina oddanih pobud, vprašanj in predlogov je priloga I. tega zapisnika. K 4. točki - Prijava občine Krsko na razpis Ministrstva za šolstvo in sport za sofinanciranje investicij na podrocju osnovnega solstva. 1. Na podlagi ugotovitev analize prostorskih možnosti za izvajanjc obveznega devetletnega osnovnošolskega izobraževanja se je občina Krsko opredelila, da prijavi na razpis Ministrstva za solstvo in sport (Ur. list RS, st. 36/99), za sofinanciranje investicij v osnovnošolski prostor, naslednje investicije: a) prenova in dozidava Osnovne sole XIV. divizije Senovo, b) prenova starega hotela Sremič za potrebe Glasbene sole Krsko, c) izgradnja (elovadnice ob Osnovni soli Jurija Dalmatina Krško. 2. Občina Krsko bo v letnih proračunih zagotovila predvideni obseg finančnih sredstev v skladu s predlagano dinamiko investiranja, ki je sestavni del tega sklepa. 3. Za realizacijo investicij na podlagi predvidene dinamike gradnje bo Občina Krsko Ministrstvu za solstvo in sport pravočasno predložila potrebno dokumentacijo za sofinanciranje investicij. K 5. točki - Osnutek pravilnika o načinu oddajanja telovadnic osnovnih šol v uporabo. Občinski svet sprejme pravilnik o načinu oddajanja telovadnic osnovnih sol v uporabo za potrebe športa. K 6. točki - Strategija razvoja turizma na območju občine Krško. 1. Občinski svet sprejme strategijo razvoja turizma na območju občine Krško v vsebini, kot je prcdložena v obravnavo. 2. Občinski svet pooblasti župana, da sklcne pogodbo s Podjetniskim centrom Krsko glede usmeritve delovanja in financiranja Turistično informativnega centra Krsko (do prehoda TIC v LTO). 3. Občinski svet do meseca junija 2000 sprejme odlok o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije. 4. Občina Krsko zaprosi Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem za dodelitev statusa turističnega območja občini Krsko takoj, ko bo izpolnila zahteve iz 7. in 8. člena zakona o pospesevanju turizma (Ur. bst RS, št. 57/98). 5. Občinski svet do meseca septembra 2000 sprejme 14 november 1999 ObžorniK INFORMACIJE OBCINE KRSKO odlok o določitvi članarine v Lokalni turistični organizaciji. K 7. točki - Osnutek sprememb Statutarnega akta o ustanovitvi Svcta pokrajine Posavje v ustanavljanju. Občinski svet sprejmc osnutek sprememb Statutarnega akta o ustanovitvi Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju v besedilu, kot ga predlaga Normativno-pravna komisija; pripombe se posredujejo predlagatelju akta. 1. nadaljevanje 10. seje Občinskega sveta je bilo v sredo, 27.10.1999, ob 1530 uri, v sejni dvorani "A" Občine Krško. Pred nadaljevanjem je Frane Bogovič - predsedujoči predlagal zamenjavo pri obravnavi točk dnevnega reda in v skladu s 32. členom poslovnika dal na glasovanje naslednji sklep: Točka 27. - predlog izhodišč za pogovor s Stanovanjskim skladom RS glede neprofitnih stanovanj se obravnava pred točko 8. Sklepi: K 27. točki - Predlog izhodišč za pogovor s Stanovanjskim skladom RS glede neprofitnih stanovanj. S Stanovanjskih skladom Republike Slovenije je potrebno doseči dogovor, da sklad uredi lastninska razmerja s podjetjem IR Inženiring d.o.o. Krsko, da dogradi vsa stanovanja (blök D z zunanjo ureditvijo ), da Občini Krško prizna pravico do dodelitve stanovanj v objektih E in D, lastninsko pravico nad 4 zgrajenimi podstresnimi stanovanji v bloku E in lastninsko pravico na 3 stanovanjih v objektu E, ki so bila že dogovorjena kot občinska stanovanja med IR Inženiring d.o.o. Krško in Občino Krško, s čimer bi bila Občina Krsko poplačana tako iz naslova ^/\q lastnine na zemljiščih in objektih, na katerih je sedaj knjižena v zemljiški knjigi in iz naslova dodeljenega kredita IR Inženiringu d.o.o., Krško. V kolikor so izhodišča s strani Stanovanjskega sklada Republike Slovenije sprejeta, je to osnova za sklenitev medsebojne pogodbe. K 8. točki - Volitve in imenovanja: - V Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja se imenujejo: Miroslav Mikeln, Likarjeva ulica 2, Brestanica, Janko Mlakar, Titova cesta 116, Senovo, Jožcf Tomažin, Cirje 14, Raka, Roman Škrjanc, Krška cesta 2a, Kostanjevica na Krki, Franc Žibert, Brege 56, Leskovec, Mihaela Jcnžur, Drnovo 59, Leskovec, Alojz Kerin, Straža 2, Krško, Ivan Kozole, Grünova ulica 2, Krško, Janez Zaren, Nemška vas 1, Leskovec. K 9. točki - Predlog sklepa o pristopu k Projcktu Gornje Dolenjske vinsko turistične ceste za območje občine Krško in imenovanju članov v projektni svet. Občinski svet sprejme sklep o pristopu k Projektu Gornje Dolenjske vinsko turistične ceste na območju občine Krško in imenovanju članov v projektni svet. K 10. točki - Predlog sklepa o odplačnem prenosu lastninske pravice na nepremičninah parc.št. 292 in parc.št. 1003, k.o. Veliki Trn. Občinski svet sprejme sklep o odplačnem prenosu lastninske pravice na nepremičninah pare.st. 292 in parc.st. 1003, k.o. Veliki Trn. K 11. točki - Predlog sklepa o nakupu nepremičnin parc.št. 1067/ 1 in 1067/29, k.o. Leskovec. Občinski svet sprejme skJep o nakupu nepremičnin parc.št. 1067/ 1 in 1067/29, k.o. Leskovec. ¦ K 12. točki - Predlog sklepa o ukinitvi javnega dobra na nepremičnini parc.st. 3066/3, k.o. Krško in o prodaji predmetne nepremičnine. Občinski svet sprejme sklep o ukinitvi javnega dobra na nepremičnini parc.st. 3066/3, k.o. Krško in o prodaji predmetne nepremičnine. K 13. točki - Predlog sklepa o ukinitvi javnega dobra na nepremičninah parc.st. 1244/12 in parc.st. 1244/13, k.o. Leskovec in o zamenjavi predmetnih nepremičnin za nepremičnino parc.st. 615/9, k.o. Leskovec. Občinski svet sprejme sklep o ukinitvi javnega dobra na nepremičninah parc.st. 1244/12 in parc.st. 1244/13. k.o. Leskovec in o zamenjavi predmetnih nepremičnin za nepremičnino parc.st. 615/9, k.o. Leskovec. K 14. točki - Predlog sklepa o zamenjavi nepremičnine parc.št. 246/10, k.o. Pleterje za nepremičnini parc.st. 246/11 in parc.st. 246/12, k.o. Pleterje. Občinski svet sprejme sklep o zamenjavi nepremičnine parc.st. 246/10, k.o. Pleterje za nepremičnini parc.st. 246/11 in parc.st. 246/12, k.o. Pleterje. K 15. toeki - Predlog sklepa o ukinitvi javnega dobra na nepremičnini parc.št. 1187/8, k.o. Stari Grad in o zamenjavi predmetne nepremičnine za nepremičnino parc.st. 91/3, k.o. Stari Grad. Občinski svet sprejme sklep o ukinitvi javnega dobra na nepremičnini parc.št. 1187/8, k.o. Stari Grad in o zamenjavi predmetne nepremičnine za nepremičnino parc.st. 91/3, k.o. Stari Grad. K 16. točki - Predlog sklepa o nakupu nepremičnine parc.st. 92/ 3, k.o. Stari Grad. Občinski svet sprejme sklep o nakupu nepremičnine parc.st. 92/ 3, k.o. Stari Grad. K 17. toeki - Predlog sklepa o nakupu nepremičnine parc.st. 591/ 3. k.o. Leskovec. Občinski svet sprejme sklep o nakupu nepremičnine parc.st. 591/ 3, k.o. Leskovec. K 18.točki - Predlog sklepa o nakupu nepremičnin za rekonstrukcijo ceste Senovo - Belo. Občinski svet sprejme sklep o nakupu nepremičnin za rekonstrukcijo ceste Senovo - Belo. K 19. točki - Predlog sklepa o prodaji nepremičnin parc.st. 1458/ 15 in parc.st. 1458/16, k.o Kostanjevica. Obcinski svet sprejme sklep o prodaji nepremičnin parc.št. 1458/ 15 in parc.st. 1458/16, k.o Kostanjevica. K 20. točki - Predlog sklepa o prodaji nepremičnine parc.st. 1413/ 5, k.o. Kostanjevica. november 1999 15 INFORMACIJE OBČINE KRŠKO ObžorniK Občinski svet sprejme sklep o prodaji nepremičnine pare. št. 1413/5, k.o. Kostanjevica. K 21. točki - Predlog sklepa o potrditvi cen pogrebnih in pokopaliških storitev. Damjan Obradovič - SKD je v razpravi podal predlog za prekinitev tako točke 21., kot tudi točke 22., da se gradivo dopolni in o njem razpravljajo tudi pristojna delovna telesa. Glede na predlog g. Obradoviča je Branimir Vodopivc - predsedujoči dal na glasovanje naslednji sklep: Točki 21. in 22. se prekineta in nadaljujeta na 2. nadaljevanju 10. seje. K 23. točki-Predlog odlokaonačinuopravljanja gospodarske javne službe nadzorovanja, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. Občinski svet sprejme odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe nadzorovanja, pregledovanja in čisčenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. K 24. točki - Predlog odloka o podelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne službe nadzorovanja, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. Občinski svet sprejme odlok o podelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne službe nadzorovanja, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. K 25. točki - Predlog sklepa o odobritvi sinančne pomoči. Občinski svet sprejme sklep o odobritvi finančne pomoči. Predlagani sklep je bil soglasno sprejet. K 26. točki - Osnutek odloka o dopolnitvi odloka o organiziranju PokJicne gasilske enote Krško. Občinski svet sprejme odlok o dopolnitvi odloka o organiziranju Poklicne gasilske enote Krško. K 28. točki - Razno. Ker pri točki razno razprave ni bilo, je Branimir Vodopivc - predsedujoči, ponovno prekinil 10. sejo občinskega sveta. Vsi predlagani sklepi so bili sprejeti. Sejaje bilaprekinjena ob 19°* uri. V četrtek, 25. novembra 1999, bo Občinski svet občine Krško imel 3. nadaljevanje 9. seje, na katerem bo obravnavai točko: 14. predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Krško - nadaljevanje, nato bo imel občinski svet 2. nadaljevanje 10. seje, na kateri je preostal naslednji dnevni red: 21. predlog sklepa o potrditvi cen pogrebnih in pokopaliških storitev - nadaljevanje in 22. predlog sklepa o potrditvi cen storitev na tržnici. Za I I. redno sejo, ki bo sledila, je predlagan naslednji dnevni red: 1. določitev dnevnega reda, 2. potrditev zapisnikov 2. nadaljevanja 9. seje, 10. seje in 1. nadaljevanja 10. seje obcinskega sveta, 3. pobude, vprašanja in predlogi članov občinskega sveta, 4. predlog sklepa o pristopu k sofinanciranju informativnega programa Televizije Novo mesto, 5. vseslovenska akcija »kaj ti je deklica« - proti nasilju nad ženskami, 6. program novoletnih prireditev, 7. osnutek odloka o rebalansu proracuna Občine Krsko za leto 1999, 8. predlog sprememb Statutarnega akta o ustanovitvi Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, 9. predlog sklepa o ukinitvi javnega dobra na nepremičnini pare.št. 1194/5, k.o. Stari Grad in o zamenjavi predmetne nepremičnine za nepremičnini pare.St. 213/4 in pare.St. 227/2, k.o. Stari Grad, 10. predlog sklepa o prodaji nepremičnine parc.st. 983/5, k.o. Raka, 11. predlog sklepa o nakupu nepremičnine parc.št. 785/20, k.o. Kostanjevica, 12. predlog sklepa o nakupu dela nepremičnin parc.št. 1060, pare.st. 1061, parc.st. 1062/1 in parc.st. 1062/2, k.o. Podbocje, 13. predlog sklepa o zamenjavi dela nepremičnine parc.št. 1011/28, k.o. Leskovec za nepremičnine parc.st. 1073/4, parc.št. 1073/13, parc.st. 1248/8 in parc.st. 1248/9, k.o. Leskovec, 14. predlog sklepa o nakupu nepremičnine parc.št. 2443, k.o. Senuše, 15. predlog sklepa o sprejemu dogovora o zaposlitvi med 16 november 1999 ObzörniK INFORMACIJE OBČINE KRŠKO Občino Krško in Muzejem novejše zgodovine Slovenije, 16. osnutek pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vrednotenju športnih programov v občini Krško, 17. osnutek pravilnika o merilih in pogojih za odločanje o podaljšancm obratovalnem času gostinskih obratov in kmetij, na katcrih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine Krško, 18. poročilo strokovne komisije o postopku izbora najugodnejšega ponudnika za distribucijo omrežnega plina v občini Krško, 19. osnutek odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju občine Krško, 20. osnutek odloka o ravnanju z odpadki v občini Krsko, 21. osnutek odloka o podelitvi koncesije za ravnanje z odpadki v občini Krškb, 22. obravnava predloga za vrnitev imena Sv. Križ sedanjemu kraju Podbočje, 23. volitve in imenovanja: - predlog sklepa o izdaji soglasja k imenovanju direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Krško, - predlog sklepa o imenovanju poveljnika- direktorja Poklicne gasilske enote Krško, 24. razno. PRIREDITVE december 1999 1.12. ob 18.uri - OTVORITEV RAZSTAVE- v Galeriji Krško razstavlja LIKOVNO DRUŠTVO OKO Krško 3.12. ob 20. uri - ZDRUŽENI KONCERT PIHALNIH ORKESTROV SENOVO IN VIDEM v Kulturnem domu Senovo 4.12. ob 20. uri - ZDRUŽENI KONCERT PIHALNIH ORKESTROV SENOVO IN VIDEM v Kultumem domu Krško 5.12. ob 15. uri - MIKLAVŽEVANJE - v Kulturnem domu Podbočje organizator: Kulturno društvo Podbočje in Župnijski urad Sv.Križ -Podbočje 19.12. - NOVOLETNA PRIREDITEV- ' v Kulturnem domu Podbočje organizator: Osnovna šola Podbočje 26.12. ob 15. uri - SREČANJE NA TRGU - trg pred župno cerkvijo sv. Križa v Podbočju, nastop vseh sekcij Kulturnega društva Podbočje organizator: Kulturno društvo Podbočje 26.12. ob 19. uri - BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT - nastopa Pihalni orkester Kostanjevica na Krki z gosti organizator: Pihalni orkester Kostanjevica na Krki 31.12. ob 20. uri - SKUPNO SILVESTROVANJE - Kulturni dom Svoboda Brestanica organizator: Kulturno društvo Svoboda Brestanica do 26.03.2000 - KIPARSKA RAZSTAVA MIRSADA BEGIČA, Samostanska cerkev Galerije Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki organizator: Galerija Božidar Jakac INFORMACIJE OBČINE KRŠKO številka 3, november 1999 november 1999 17 INFORMACIJE OBČINE KRŠKO ObzorniK SPOŠTOVANI OBČANl! SMO IZJEMNA GENERACIJA, KJ BO DOŽIVELA PREHOD ENEGA TISOČLETJA V DRUGO TISOČLETJE. V KRSKEM BOMO TA DOGODEK SLAVILI POD GESLOM: PRAZNIČNI DECEMBER 1999. PREDSTAVLJAMO VAM PROGRAM PRAZNIČNIH PRIREDITEV IN VAS VABIMO, DA JIH OBIŠČETE. POSEBEJ VAS VABIMO NA SKUPNO SILVESTROVANJE, KI GA BOMO PRIPRAVILI NA TRGU PRED KULTURNIM DOMOM V KRŠKEM. V VESELEM RAZPOLOŽENJU SI BOMO S KOZARCEM PENEČEGA NAZDRAVILI OB VSTOPU V NOVO TISOČLETJE. Program kulturno — zabavnih prireditev 19.12. ob 16. uri: BOŽIČNl KONCERT Nastopili bodo: Zdenka Gorenc - sopran, Nina Köhler - kitara, Nina Kompare - sopran, Andrej Debevc - tenor, Miha Hrastja - tenor, Nace Junkar - bariton, Janko Volčanšek - bas, Estera Cetin - klavir, Višnja Kajgana - klavir, Jelena Šimič - klavir, Lucijan Cetin - klavir, Janez Gabrič - bobni, Mate/ Hotko - kontrabas, Marjetka Podgorsek Horžen - sopran Pripravlja: Rotary klub Čatež Prostor: Velika dvorana KD Krško 21.12. ob 19. uri: VEČER S C1TRAMI Božične in narodne melodije Pripravlja: Miran Kozole, Organizator: Vidom Krško Prostor: Rondo - kavarna in restavracija 22.12. ob 19. uri: IMPRO LIGA Zabavna mladinska prireditev . Pripravlja: Klub posavskih študentov Prostor: velika dvorana KD Krško ali pred KD Krško 23.12. ob 19. uri: GLASBENA ŠOLA MALO DRUGAČE Zabavna glasbena prireditev Pripravlja: Glasbena sola Krško Prostor: veiika dvorana KD Krško 26.12. ob 16. uri: POZDRAV NOVEMU LETU IN rOČASTITEV DRŽAVNEGA PRAZNIKA (DAN SAMOSTOJNOSTI) Pester kulturni večer z nastopom domačih izvajalcev Pripravlja: Pripravljalni odbor, Občina Krsko in KD Krško Prostor: velika dvorana KD Krško 27.12. ob 19. uri: KRŠKO PLEŠE Plesno - glasbena prireditevob 25-letnici delovanja Dušana Vodlana Pripravlja: Agencija Lukec Prostor: velika dvorana KD Krško 2H.12. ob 19. uri: PIHALNI ORKESTRI VOSČIJO SREČNO NOVO LEW Nastopili bodo pihalni orkestri Kapele, Senovo, Kostanjevica in Krško Pripravlja: prof. D. Gradišek Prostor: velika dvorana KD Krško ali pred KD Krško 29.12. ob 17. uri: OTROSK1 RINGARAJA Vedri program bodo izvedle skupine iz osnovnih šol krške občine Prostor: velika dvorana KD Krsko Po zaključku zabavnega otroškega programa bo sledil nastop mladih glasbenih skupin Prostor: pred KD Krsko 29.12. ob 20. uri: VEČER OB SVEČAH Pripravlja: ZKD Krško Prostor: avla KD Krško 30.12. ob 19. uri: SI MONA WEISS Z GOSTI Prostor: velika dvorana KD Krko 31.12. SILVESTROVANJE NA TRGU M. GUBCA 18. do 20. ure: nastopi zabavnih skupin 20. do 02. ure: glasba za zabavo in pies; izvajalci: ansambel Happy Hour s pevko leta 1999 Nušo Derenda in mladinski ansambel ... 31.12.1999 ob 24. uri 00 minut ob 00. uri 00 minut 01.01.2000 OGNJEMET 00.10: slavnostna koračnica; izvaja Pihalni orkester Videm, Krško 00.15: nagovor krškega župana občanom - g. F. Bogoviča V veselem razpoloženju in ob prijetni glasbi bomo zaplesali v novo tisočletje. Več nas bo - bolj bo veselo! 18 november 1999 OhzorniK Zdravstvo Zdravstveni dom Krško POSODOBITVE, A ŠE ZMERAJ SLABI POGOJI ZA DELO ZDRAVNIKOV, ŠETEŽJI ZA BOLNIKE Novo reševalno vozilo »reano- mobil«, ki sta ga 28.10.1999 vodstvi Zdravstvenega doma Krško in Zavarovalnice Triglav - Območne enote Krško predali v uporabo reševalni enoti nujne medicinske pomoči - prehospi- talni enoti (PHE), je prava urgen- tna ambulanta na kolesih, saj ima vgrajeno vso potrebno op- remo, ki odgovarja na zahteve hitrega, strokovnega in sodob- nega načina reševanja. »Tudi Zavarovalnica je usmerjena s svojo strategijo v preventivni del, v našem primeru je na prvem mestu zdravstvena služba«, je dejal ob predaji Zoran Šoln, di- rektor Zavarovalnice Triglav - OE Krško, ki je kot sponzor tudi pri- spevala svoj delež k 18 milijonov vrednemu nakupu. Po besedah direktorja zdravstvenega doma Krško dr. Rudolfa Ladike, je na- ložba v drugo tovrstno oprem- Ijeno vozilo v ZD Krško nujna, saj bodo, ko bo ustanovljena še ena ekipa PHE, pokrivali ne le območje krške občine, temveč celotnega Posavja. Ne glede na to, da gradnja no- vega krškega zdravstvenega do- ma že dolga leta »visi v zraku«, morajo obstoječi zdravstveni dom opremljati z novimi sodob- nimi aparaturami, kajti »razvijati se moramo ne glede na to ali se bo zdravstveni dom gradil ali ne, v primeru novega objekta pa lah- ko opremo preselimo«, nam je dejal dr. Ladika. Tako so prenovili urgentne prostore, laboratory in ga v letošnjem letu opremili s he- matološkim aparatom, kot prvi v Sloveniji so kupili Benetov rent- genski aparat, fizioterapijo so preselili v nekdanje prostore je- dilnice, s čimer so pridobili 70 m2 (prej so jo izvajali na borih 6 m2). Še vedno pa ostaja najbolj pereč in nerešljiv problem par- kirišče, saj je to tako za potrebe pacientov kot osebja premajhno. V mnogih primerih parkirana vo- zila zaprejo dostop do urgence ali zaparkirajo službena vozila, kar zna biti sila neprijetno, če že ne usodno. Prav tako ne omo- gočajo osnovnega standarda pacientom čakalnice, saj ni po- sebnih čakalnic, s katerimi bi lo- čili bolnike z nalezljivimi bolez- nimi od ostalih. Vsekakor že to dokazuje, da je gradnja novega krškega zdravstvenega doma nujna, z informacijo o aktivnostih pri izgradnji novega ZD Krško pa se je seznanil tudi krški občinski svet na svoji seji. In če gre verjeti informacijam, ki smo jih slišali takrat, lahko Krčani pričakuje- mo, da se bo kmalu po vstopu v novo tisočletje izgradnja zdravstvenega doma na spod- njem Griču, v neposredni bližini nakupovalnega centra, tudi res- nično pričela. (B. Mavsar) Ob predaji vozila (z leve): vodja urgentnih tehnikov Milan Heralovič, Ivica Rostohar in Zoran Šoln (oba Zavarovalnica Triglav Krško), dr. Rudolf Ladika, direktor ZD Krško in vodja splošne sluibe dr. Emil Šprajc. OlORJE o b v e s t i I a SODELOVANJE - Kulturno društvo Obzorje Krško vabi k sode- lovanju v naslednjih sekcijah: novinar- ska, literarna, dramska, domoznanska, likovna in druge. Informacije na tel. 20-320 ali osebno v pisarni društva na Valvasorjevem obrežju 5 v Krškem, vsak dan med 9. in 12. uro. DELAVNICE - Novinarska sekcija KD Obzorje Krško pripravlja za vse, ki bi se želeli izpopolniti v pisanju oziroma pripravi novinarskih prispevkov ali pa jih zgolj zanima tovrstno delo, posebne novinarske delavnice. Potekale bodo v zimskih mesecih, več o tern pa bomo objavili v decembrski številki Posavskega obzornika. DOBIMO SEV HOTELU • Kulturno društvo Obzorje Krško bo v sodelova- nju s krškim hotelom Sremič od meseca januarja do aprila naslednjega leta vsak drugi in četrti četrtek pripravljalo zani- mive družabne večere, na katerih bomo lahko pobliže spoznali bolj ali manj znane ustvarjalce, glasbenike, literate igralce, a tudi ljudi drugih poklicev (politike, učitelje, športnike). LITERATI -V soboto, 19. novembra, so se sestali člani literarne sekcije KD Obzorje. Na sestanku naj bi se dogo- vorili o dejavnosti v kulturni sezoni 1999/2000, ko med drugim predvide- vajo mesečna srečanja, sodelovanje na literarnih večerih drugih literarnih klubov in organizacij na Dolenjskem in v Posavju, izdajanje pesniških pla- katov, sodelovanje na krškem knjiž- nem sejmu ter izdajo posebne brošu- re ob naslednjem kulturnem prazniku. Cveto Bahč in Tamara Vonta pred nastopom ob otvoritvi Poti na kriki grad. november 1999 If Društva in klubi ObžurniK Na X. otroškem parlamentu IMAVA SE RADA V Krškem je 27. oktobra v organizaciji Zveze prijateljev mladine potekal že deseto leto zapored otroški parlament, ki se je letos odvijal na temo Spolnost in AIDS - Imava se rada. Osnovnošolci krške občine.katerim so se pridružili tudi predstavniki iz brežiške občine, so odkrito spregovorili o vseh dilemah, ki se nanašajo na spolno dozorelost mladostnikov, o nevednosti o prenosu bolezni in možnost okužbe. zanositvi iDd. Ob tern gre otroškemu parlamentu oz. šolam, ki so predstavnike de- legirale očitati le to, da niso več po- zornosti namenili starostnemu iz- boru mladih delegatov, kajti v polno zasedenih klopeh so sedeli tudi otroci iz nižjih razredov, ki se niso bili sposobni v razgovor niti vključiti. Kljub temu je bila razprava uspešna, saj se je izkazaio, da so današnji os- novnošolci o spolnosti dobro po- učeni, pa čeprav so izpostavili še vedno premajhno število šolskih ur, ki so tej temi namenjene, bodisi pri urah etike in družbe ali pri pouku biologije, ko spoznavajo človeško telo. Izkazaio se je tudi, da prihaja do razlik poučevanja med posamez- nimi šolami oziroma je tovrsten pouk odvisen od predavatelja in nje- gove ozaveščenosti.Tako smo lahko slišali.da je na neki šoli učiteljica pre- skocila omenjeno temo in v tern po- glavju dala poudarek razmnoževanju rib ali pa so poglavje preskočili in ga pomaknili na konec šolskega leta, ko je časa za to praktično zmanjkalo. Otroci so izpostavili željo, da bi se o tej temi pri pouku izobraževali tu- di s pomoqo video kaset, ločeni po skupinah fantov in deklet, saj so od- krito priznali.da je dozorelost in do- jemanje spolnosti med dečki in de- klicami pri teh letih zrelostno raz- ličha. Sicer pa so podali nemalo kri- tik na račun oglaševanja »vročih« telefonskih številk preko dneva, o filmih s tršimi vsebinami pa so me- nili, da te popačijo oz. prikazujejo ljubezen povsem v drugi luči, kakor tudi pretirano idealiziranje Ijubezni v raznih filmih in nadaljevankah, ni- ma stika z realnim svetom in med- sebojnimi odnosi. Mladi še vedno težko govorijo o spolnosti in zaščiti s svojimi starši, ker ti v njih vidijo zgolj svoje otroke, vsekakor pa so tudi starši tisti, ki se tovrstnim razgovorom raje kot ne izognejo. (B.Mavsar) Mamice in očki, dedki in babice, tetke in strict, popeljite v soboto, 11. decembra 1999, vaše otroke z veselim avtobusom na ogled prazničnega Dunaja in obisk pravljičnega božično- novoletnega sejma. Cena: starši 4.500 SIT, otroci 2.500 SIT Odhod: ob 4. uri s parkirišča nad Novo LB Krško Prijavite se na ZPM Krško, CKŽ 23, Krško; tel/fax: 25-880 (prijav otrok brez spremstva ne sprejemamo) Leskovški osnovnošolci na sejmu NARAVA IN ZDRAVJE V dneh od 19. oktobra do 24. oktobra 1999 je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani odprlo vrata sejmu NARAVA in ZDRAVJE. Osnovna sola Leskovec pri Krškem je vključena v omrežje zdravih šol že dve leti.Učenci in učitelji na šoli se trudijo,da bi si pridobili čimveč znanja in navad o zdravem načinu življenja, o ohranjanju narave - ekološki osveščenosti. Že v mesecu aprilu je skupina učencev pripravila projekt ČRNO - BELO, ki ima namen vzbuditi v ljudeh skrb za ohranitev planeta Zemlje in je zelo ekološko naravnan. Predstavili so ga svojim vrstnikom ob dnevu odprtih vrat šole.Vanj so bili vključeni učenci od drugega do sedmega razreda. V učencih je tlela želja, da bi projekt predstavili širši javnosti.Tako so se prijavili na razpis pod geslom EKOBAZAR. 22.oktobra 1999 so se predstavili v Ljubljani obiskovalcem sejma NARAVA in ZDRAVJE z igro ČRNO BELO, s plesom in pesmijo.Vsem, ki so jim pri delu in izpeljavi pomagali, se prisrčno zahvaljujemo. (Mentorici: Pernar Tanja in Gajšek Aleksandra) Mladi dopisniki JESEN Jesen je čudovit letni čas.v katerem je vse pisano in zlato. Sedaj zorijo jabolka, hruške, orehi, lešniki, kostanj in še in še. Ko sije jesensko sonce, vse še bolj zažari in se pozlati.Jasno, a včasih oblačno nebo se prav prilega jeseni, ki je muhasta in radoživa. Ko zjutraj vzhaja sonce in ozki snopi močne svetlobe plavajo vse višje nad pisanimi gozdovi, občutiš, da imaš jesen rad. Kadar pa brije suh veter okoli his in se drevesa majejo.kot bi plesala kakšen grozen pies, takrat pa nam jesen ni niti najmanj všeč. Manjši otroci se je ob vetrovnih večerih tudi bojijo, ko pa jim razložimo, da jim jesen ne bo naredila nič hudega in jim oblju- bimo, da bomo pekli kostanj in nabirali gobe, spremenijo mnenje o njej. Jesen je res čudovita, pa če po- gledaš s te, ali one strani. (Katja Komar, 7.r., OS Adama Bohoriča Brestanica) TEDEN OTROKA Na prireditev ob tednu otroka smo prišli šele ob 10. uri v šolo. Najprej smo se do druge ure učili. Potem pa so tovarišice in tovariši pripravili delavnice. Potem pa so prišli otroci iz Brestanice in Senovega. Naša tovarišica Lidija je imela delavnico papirnatih kozarčkov, izdelavo ribic in kužkov.Vsi smo se imeli lepo, saj je igrala glasba, pekli in jedli smo kostanj in sadje. (Saša Venek, 2.r., OS Koprivnica) 20 november 1999 ObzörniK Frosti čas Klub posavskih študentov DVA PROJEKTA NA MESEC KRŠKO - Po letu dni uspeš- nega delovanja pod novim vodstvom so se člani Kluba posavskih študentov sestali na drugi redni skupščini, ki jo je vodil njegov predsednik Davor Račič. V letu dni so štu- dentje organizirali in izvedli kar dva ducata različnih pro- jektov, med katerimi so bili še posebej odmevni Kifl fešta, Akademski ples, izdajanje ča- sopisa Uran in glasila Radio- aktivček, športna prireditev Švic '99, koncert ŠROT, Graj- ska noč v Sevnici, Musklfiber, Brodolom in mnogi drugi. Ob- veščanje svojih članov bodo v kratkem še izboljšali z obli- kovanjem lastnih internet strani. Klub bo v bodoče imel kar osem različnih sekcij, vodili pa jih bodo tisti njihovi člani oziroma članice, ki sože doslej pokazali največ zani- manja in pripravljenosti za de- lo na posameznih področjih. Zaradi velikih nihanj in preki- nitev v delovanju posavskih študentov, ki jih poznamo iz preteklosti, se je sedanje vod- stvo odločilo, da v delo vključi tudi dijake. Skupščino je v imenu občine Krško pozdravil direktor občinske uprave Franc Glinšek, ki je izrazil željo, da bi študentje nadalje- vali z delovanjem, predvsem pa da bi se po študiju vrnili v Posavje in prispevali k njego- vemu razvoju. (S.M.) Predstavitev ZVEZAZA TEHNIČNE KULTURE Občinsko zvezo za tehnične kulture sestavlja v krški občini pet društev in klubov, ki se financirajo s sredstvi iz občinskega proračuna in s pris- pevki donatorjev. Ne glede na to, da se ukvarjajo z različnimi dejavnos- tmi, uspešno medsebojno sode- lujejo, vsi pa s poznavanjem svojega dela in področja, sodelujejo tudi z občinskim štabom za civilno zaščito. Občinski zvezi predseduje Ivan Rime. Radioklub Krško tvori 120 članov, skoraj vsi pa imajo tudi dovoljenje za delo z radioamatersko postajo. Klub, ki deluje že 40 let, vsa leta aktivno sodeluje z osnovnimi šolami, zato ni čudno, da imajo v svojih vrstah več kot polovico mladih. Krške radioamaterje vodi Boško Karabaš st. Modelarski klub je bil ustanovljen leta 1979. Okoli 20 članov izdeluje radijsko vodene letalske modele. Srečanje modelarjev Slovenije je postalo že tradicionalna prireditev, ki privabi v Žadovinek številne gledalce. Klub vodi Silvo Ašič. Društvo potapljačev »Vidra« v letošnjem letu slavi 10-letnico ustanovitve. 21 članov se ukvarja z rekreativnim potapljanjem, skrbijo za izobraževanje, imajo pa tudi reševalno postajo Krško v okviru podvodne reševalne službe Slo- venije. Društvo vodi Darko Anžiček. Klub jamarjev Kostanjevica je bil ustanovljen leta 1964. Ima 60 članov, katerim se rado pridruži tudi 14 mladih jamarjev, ki obiskujejo jamarski krožek na kostanjeviški osnovni šoli. Osnovna dejavnost kluba je raziskovan;e jam in brezen. Dolgoletni vodja kluba jamarjev je Brane Čuk. Radioklub »Iskra« iz Prekopeje v svoje vrste privabil okoli 100 Ijubiteljev radiometrije. 20 članov ima licenco, sicer pa že dolga leta tesno in uspešno sodelujejo s krškim radioklubom. Radioklub Iskra deluje pod vodstvom Mojmirja Pustoslemška. (B.Mavsar) Nevsakdanja prijateljska nogometna tekma v Leskovcu ORLOM SO ZA ŠALO "PRISTRIGLI" KRILA... Na parketu leskovške športne dvorane se je 22. oktobra od- vijala nevsakdanja, zato pa toliko bolj prijateljska nogomet- na tekma, ki sta jo (žal maloštevilnim gledalcem) uprizorili Zelena ekipa (nekdanjih planiških) ORLOV in Rdeča ekipa (domačih Ijubiteljev) CVIČKA. CVIČKARJE, ki so se na domačem terenu uspešneje pretakali proti golu in na koncu nadigrali zeleno ekipo za dva zadetka, so zastopali: Franci Bogovič, Martin Petrič, Roman Plankar, Slavko Kranjc, Uroš Vol- čanšek in Dušan Skušek. Za fer play sta poskrbela sodnika Miroslav Račič in Miran Horžen. Za ORLE so za žogo (po)letali: Franci Petek, Matjaž Zupan (na sliki spodaj), Primož Ulaga, Vasja Bajc, Aleš Pelhan, Bojan Globočnik, Mat- jaž Zaqar, Kano Norihiro, Boqdan Norčič in Srečo Rihtar. Kot dobri gostitelji in organiza- I torji so Občina Krško, Kmečka Zadruga - Vinska klet Kosta- njevica in Mercator Hotel Sre- I mič Krško tudi poskrbeli, da I so si lahko igralci po tekmi v I gostišču Tri lučke izmenjali "bo- I gate nogometne izkušnje" ter I seveda skupno in izčrpno ob I petju, jedači in cvičku, tekmo I tudi analizirali. Kliub temu pa kapetan "orlov" Bogdan Norčič ni mogel kar prezreti poraza proti "cvičkarjem", zatoje prijatelju eno- logu Zdravku Mastnaku (na sliki desno) napovedal v naslednjem le- tu povratno tekmo. "Nič si ne jemlji k sreu," ga je potolažil ob zdravici Mastnak," mi smo tisti, ki plemeni- timo deželo cvička, vi pa ste tisti, ki plemenitite Planico". (BoM.) november 1999 21 V________________________________ Sport in rekreacija ObzörniK Področno prvenstvo v rokometu za srednješolce ZMAGA BREŽIŠKIH EKONOMCEV V mesecu oktobru se je zbralo v Novem mestu na področnem prvenstvu v rokometu za srednješolce sedem najboljših ekip iz Posavja, Dolenjske in Bele Krajine. Posavje sta zastopali ekipi SŠ Krško in Ekonomske sole Brežice, ki je na občinskem prvenstvu premagala ekipo Gimnazije. Z odlično igro, v kateri se sta se še posebno izkazala Kiemen Stajnko kot tretji najboljši strelec in Alojz Supančič kot najboljši vratar turnirja, so »Ekonomci« osvojili I .mesto in se uvrstili v četrtfinale državnega tekmovartja. Krčani so na turnirju osvojili 3.mesto, brežiško zmagovalno reprezentanco, ki jo je vodil prof. Berto Žnidaršič, pa so sestavljali: Alojz Supančič, Nenad Stare, Boštjan Robida, Sašo Barišič.Jaka Verstovšek, Jernej Šplajt, Tadej in Kiemen Stajnko, Marko Erkič, Marko Cipot, Erik Petelinc in Igor Lazanski. Ples PRIČELA SE JETUDI PLESNA SEZONA Na »MARIBOR. OPEN 99«, prvem odprtem prvenstvu v standardnih (ST) in latinskoameriških (LA) plesih, se je po plesišču zavrtelo preko 200 plesnih parov iz 9 evropskih driav, med njimi tudi trije plesni pari PPK Lukec iz Krškega. V ' "kategoriji mlajših pionirjev sta si 4.mesto v ST in 6.mesto v LA plesih priplesala Gregor Sotošek in Maja Omerzel, Tadej Drakulič in Katarina Račič sta se v LA plesih uvrstila na S.mesto, v ST plesih pa na 6.mesto, tretji par, Dušan Baliban in Zala Zorenč pa sta dosegla 5.mesto v ST in 7.mesto v LA plesih. 6.novembra so se plesni pari zavrteli tudi v Kranju na kvalifikacijskem plesnem turnirju, kjer sta Gregor Sotošek in Maja Omerzel dosegla tako v ST kot v LA plesih 3.mesto, Tadej Drakulič in Katarina Račič pa sta v obeh panogah zasedla 4.mesto. Le dan kasneje sta si v kategoriji ml. pionirjev Dejan Baliban in Zala Zorenč v italijanskih Udinah na mednarodnem plesnem turnirju »ViktoryTroffey« priplesala 3.mesto v ST in LA plesih, v kategoriji pionirjev pa sta Luka Vodlan in Amadea Plevel zasedla 3.mesto v ST in v LA plesih.Anie Hohnjec in Lea Šalekar 4.mesto v ST in I2.mesto v LA plesih, Janez Sarlah in Mateja Brdnik pa sta osvojila 5.mesto v ST in II .mesto v LA plesih. Športno plezanje TJAŠA PREMAGALA SVETOVNO PRVAKINJO Člani Posavskega alpinističnega kluba se pridno udeležujejo tekem za državno prvenstvo tudi v jesenskem delu in dosegajo lepe rezultate. Najprej so se s svojimi vrstniki pomerili v začetku oktobra na umetni plezalni steni v Sentvidu pri Ljubljani, kjer se je z odličnim plezanjem izkazal v kategoriji ml. dečkov Nejc Pozvek, ki je zasedel 2.mesto, v kategoriji eieibanov je bil Matic Trebušak 19., Grega Cerjak je bil 8. pri kadetih.Tjaša Zakšek pa je po ponesrečenem plezanju zaradi nepravilne kombinaeije oprimkov pri st. deklicah zasedla 11 .mesto. Še bolje pa so mladi športni plezalci tekmovali na tekmi v Škofji Loki 23. oktobra, kjer je imela svoj dan TjaŠa Zakšek, saj je premagala celo svetovno mladinsko prvakinjo Natalijo Gros iz Škofje Loke in zasedla odlično 2. mesto. Odlično je tega dne plezal tudi Nejc Pozvek, ki je v svoji kategoriji zasedel 4.mesto, pomeril pa se je tudi s starejšimi dečki in kljub močni konkurenci prav tako zasedei 4.mesto.Vzpon forme pa je opaziti tudi pri Gregi Cerjaku, ki je zasedel 7.mesto in pri Maticu Trebušaku, ki je bil 14., Nejc Rostohar pa se je pri ml. dečkih uvrstil na 28.mesto. Karate OSEM NOVIH MEDALJ ZA SEVNIŠKE KARATEISTE VTrbovljah je 6.11. potekala 2.pokalna tekma KZS za kadete in mladince, katere so se udeleiili tekmovalci iz 38 slovenskih klubov. Kljub nekorektnemu sojenju, $aj so posamezni sodniki grobo kršili kodeks in sodniška pravila, je uspelo sevniškim karateistom doseči najvidnejše uvrstitve, saj so osvojili 8 novih medaij, 4 zlate in 4 bronaste. Najuspešnejša tekmovalca pokalne tekme sta bila Marko Stopar s tremi osvojenimi zlatimi odliqi in Denis Orač z dvema ztatima in eno bronasto medaljo. Po dolgotrajnih poškodbah se je uspešno vrnil tudi Rok Crepinšek, ki je v katah posamezno osvojil 3.mesto, prav tako pa so bili sevniški asi, Rok Črepinšek, Danilo Lisec in Denis Orač v katah ekipno v kadetski konkurenci že deveto leto zapored nepremagljivi. Tudi v katah ekipno - mladinci so Sevničani v postavi Stopar Marko, Orač Denis in Lisec Danilo, osvojili I .mesto, v konkurenci mladincev pa je Marko Stopar prepričljivo dokazal, da je najboljši kataž v Sloveniji, uspeh pa je v isti kategoriji s 3.mestom dopolnil Iztok Busar.V športnih borbah - kadeti do 63 kg, je bron osvojil Denis Orač, S.mesto pa Dautbegovič Besim. Do 73 kg je bil Rok Črepinšek peti, nad 73 kg pa je 3.mesto osvojil Tabak Darijan. Marko Stopar je bil tako kot v katah tudi v Športnih borbah v kategoriji mladincev do 68 kg, z osvojitvijo I .mesta, nepremagljiv. Odprti turnir v JU-JITSU v Dobovi SLAVILI POSAVCI: PRVA KATANA, TRETJI IPONN RUCANOR Ob prazniku občine Breiice so se v minulem mesecu zvrstila tudi številna športna tekmovanja. Med veqa vsekakor sodi odprti turnir v ju-jitsu borbah za "Pokal občine Brežice", ki se je odvijal 23.oktobra v telovadnici dobovske osnovne sole, kjer se je na tatamijih v kategoriji kadetinj, kadetov, miadink, mladincev ter članic in članov, pomirilo 72 bork in borcev iz devetih slovenskih in enega hrvaškega kluba. Najvišja trofeja tekmovanja - Pokal občine Brežice je ostal na domačih tleh, saj so si ga v ekipnem tekmovanju priborili borci in borke globoškega društva borilnih veščin Katana. Slednji so bili s 17 tekmovalci najštevilčnejša ekipa, nanizali pa so kar 14 odličij - 7 zlatih, 4 srebrne in 3 bronaste medalje. Drugo mesto je resda odilo v Celje, zato pa je tretji pokal oz. ekipno tretje mesto priborilo 8 tekmovalcev iz društva borilnih veščin Ippon Rucanor Sevnica, ki so si v posameznih borbah priborili 6 odličij. Prvo mesto in zlato medaljo po posameznih kategorijah so osvojili; Prah Peter - Ooboko (kadeti do 48 kg),ZagmajsterT.- Qoboko (kadeti do SS kg), Babč Dejan - Ooboko (kadeti do 63 kg), PreskarVUa - Qoboko (kadetinje do 63 kg), Grmoviek Nina - Qoboko (kadetinje nad 56 kg), Pečnik Boštjan - Sevnica (mladinci do 85 kg), Kežmanjože - Qoboko (mladinci +85 kg), Urek Katja - Sevnica (mladinke do 58 kg), Ferenčak Maja - Qoboko (mladinke do 68 kg), IvaäcZvonko - Sevnica (čani do 69 kg) in Urek Katja - Sevnica (članice do 55 kg). Drugo mesto in srebrno medaljo po posameznih kategorijah so osvojili: Cancer Rok - Qoboko (kadeti nad 63 kg), Itjaš Marko - Qoboko (mladinci do 62 kg), Šetinc Aleš - Qoboko (mladinci do 85 kg), Šetinc Andreja - Qoboko (mladinke do 58 kg) in Gorenc Robert - Sevnica (äani do 94 kg).Tretje mesto in bronasto odličje po posameznih kategorijah so osvojili; Požun Peter - Sevnica (kadeti do 55 kg), Gregi Peter - Qoboko (mladinci do 76 kg) in Lipar Danijel - Qoboko (äani do 77 kg). Dejan Bahč iz Katane - Globoko, kasnejli zmagovalec v kategoriji kadetov do 63 kg med borbo. Pripravila: Bojana Mavsar \z rok Šrečka Kropeta, predsednika siovemke Ju-jitsu zveze, je pokal za ekipno 3.mesto na turnirju za DBV Ippon Rucanor Sevnica prevzel Miran Grubenšek (/u-//teu IV. DAN) 22 november 1999 ObZürniK Fredstavitev MINI SUPERCROSS ARTO 99 Zelo uspešno druženje starejših in mlajših motokrosistov Na Mini supercross-u Arto 99, kot so srečnnje podmladka in veteranov poimenovali pred leti, ki ga je že četrto leto zapored pripravil Fun sport iz Krškega, je v sedmih kategorijah nastopilo rekordno število motokrosistov, saj se jih je na štartni rampi zbralo kar 67 in to vse od najmlajših do najstarejših, z licencami in brez njih, prišli so celo iz Avstrije, medtem ko tekmovalcev iz Hrvaške ni bilo, saj se njihovo prvenstvo zaradi prestavljene dirke še ni končalo. Pri najmlajših, ki so vozili na skrajšani progi.je bila v obeh vožnjah najhitrejša Anja Špindler iz Anz'k racing teama, drugi je bil Marko Ogulin iz semiškega Nixa, tretji pa Kiemen Kadunc. V najštevilčnejšem razredu kategorije podmladka do 60 ccm je nastopilo 13 tekmovalcev. Zmagal je driavni prvak Jernej Irt (Sitar pneumatic team), drugi je bil član Fun športa Tomaž Salobir, tretji pa Kiemen Gerčar prav tako iz Sitar pneumatic teama. Med podmladkom z 80 kubičnimi motorji je bil tako kot leto poprej najhitrejši Damjan Tržan (Banex Slovenske Konjice), drugi je bil driavni prvak v tem razredu Matevž Irt (Sitar pneumatic team), tretji pa avstrijec Martin Treffer iz Werner Muller teama. Najboljši domačin je bil Denis Dolinšek na četrtem mestu, Nik Rovan je bil šesti, Boštjan Ocvirk pa sedmi. Med člani razredo do 80 ccm je tokrat slavil Fanovec Gorazd Oprešnik, zmagal je v obeh vožnjah, drugi je bil Jaro Koritnik (Husky moto park Lemberg) in tretji Matevi Irt (Sitar pneumatic team), ki se je preizkusil še v tej kategoriji. Sebastjan Eder, ki je bil drugi na driavnem prvenstvu, se je po padcu v drugi voinji, ko je odstopil, moral zadovoljiti s šestim mestom. Gorazdov brat Iztok Oprešnik je bil osmi, Niko Hrstič, ki prav tako vozi za Fun sport pa deveti. Na dokaj zahtevni in zaradi velike števila tekmovalcev precej zdelani progi, so nastopili tudi rekreativci. Med mlajšimi do 30 let je bil najhitrejši Robert Vodišek, drugi je bil Gorazd Grabec in tretji Luka Kozinc iz Fun športa. Za njim pa so se uvrstili še trije njegovi kolegi, tako je bil četrti Evgen Komočar, peti spidvejist Janez Zibert in šesti Damjan Češek.Med starejšimi rekreativci (veterani).kjer je bila konkurenca zelo mocna.je bil najboljši Zdravkojelovšek, ki je na Artu že zmagal, drugi je bil Boštjan Kermavner in tretji prekaljeni motokrosist Alojz Fortuna, za njim pa je bil tokrat tudi nekdanji tekmovalec Aleš Zajec. Najboljši domačin je bil na šestem mestu Iztok Bence iz Boštanja, Branko Povše je bil sedmi in Roman Skrinjar, ki je odpeljal le eno vožnjo, deseti. Čeprav ni bilo razpisana, so Fanovci pripravili tudi dirko članov z licencami, ki vozijo s 125 in 250 kubičnimi motorji. V obeh voinjah je zmagal Andrej Čuden (AMD Brežice), drugi je bil Jaka Može (MK MEL Novo mesto) in tretji Primoijazbar (AMD Breiice). Leskovec pri Krškem PONOVNO SREČANJE PREŽIVELIH V osnovni soli Leskovec pri Krškem se je 23. oktohra /bralo na srečanju okoli petdeset hork, borcev ter svojcev padlih 1. krajiške brigade, ki je bila ustanovljcna pred 55 leti, 26. novembra 1944 v Beogradu. Da se njihova srečanja odvijajo vsakih pel let v Leskovcu ni nakljutje, saj je bil leta 1979 /, vodstvom tamkajšnje sole podpisan sporazum o negovanju tradicij slovenskega bataljona, še osem let popreje, 11. ma ja 1971, pa je krška občinska skupščina na svoji seji sprejela odlok, da se slovenskemu bataljonu I. krajiške brigade na ob- moeju občine Krško podeli domicil. Občina Krško bo tudi v bodoče, ka- kor vsa leta do sedaj, posvečala po- sebno skrb žrtvam vojnega nasilja, je na srečanju dejal krški župan Franci Bogovič, saj je bilo s tega območja prisilno izgnanih največ Ijudi. Po be- sedah predsednika skupnosti borcev l.krajiške brigade Milana Perocija je slovenski bataljon kot enota iz- gnancev štel v polni sestavi 514 bork in borcev, njihove žrtve pa niso bile ma jhne. saj jih je med boji 51 zbolelo, 115 je bilo ranjenih, 15 ujetih, padlo pa jih je kar 119. Preživeli borci so se zavezali, da bodo še naprej ohranjali sponiin na ta zgo- dovinska dejstva, z minuto molkapa so se poklonili spominu Rezi Pirc. (B. M.) Agencija Lukec KRŠKO vabi na plesno-glasbeno prireditev z naslovom KRŠKO PLEŠE, ki bo27. decembra 1999 ob 19. uri v veliki dvorani KD Krško. Z bogatim in zanimivim programom, v katerem bodo poleg domačih nastopili tudi nekateri znani izvajalci in gostje, se bomo tudi spomnili in obeležili 25-letnico kulturnega delovanja DušanaVodlana. V sponiin Rezi Pirc Rezi Pirc, desetlctja simbol šolstva, ... od zagotovitve enoizmenskega pouka otrokom po vsej krški občini do raz.voja izyen- sol ski h dejavnosti, pobud- nica ustanavljanja društev pnjateljev mladine, iz.gradnje vrtcev, šol, letovišč ~a otroke, organizatorka številnih proslav, dobrodelnih prireditev, razstav, lekmovanj... Rezi Pirc, simbol novoletnih obdarovanj... Rezi, kakršne ne bomo poz.abili! Podjetjem, zavodorn, strankam, društvom, ustanovam in posameznikom! Vaša predpraznična voščila. lepe želje in druga sporočila pred letom 2000 bo videlo največ Ijudi iz Posavja. če jih boste objavili v Posavskem obzorniku, ki bo izšel 15. decembra v izredno visoki nakladi 20.000 izvodov. Pokličite nas do 5. decembra, da se dogovorimo za vsebino in obliko vašega prazničnega voščila. Uredništvo. november 1999 23 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE ObzürniK Halvasorjeva knjižnica Krško. LJUDMILA ŠRIBAR, ČOPOVA NAGRAJENKA Višjo knjižničarko Ljudmilo Šribar poznamo domala vsi, ki zahajamo v Valvasorjevo knjižnico v Krškem, saj tamkaj dela že več kot dve polni desetletji. V letošnjem letu je Ljudmila prejela za svoje delo visoko državno priznanje za delo v knjižničarstvu, Čopovo diplomo, zato smo jo poiskali v domoznanskem oddelku knjižnice in jo povprašali, kaj ji ta nagrada pomeni. »To je bilo res veliko presenečenje, ker te nagrade nikoli nisem pričakovala. Poudariti pa moram, da to v bistvu ni samo moja nagrada, temveč pripada delovni skupnosti, ker je knjižničarsko delo vseskozi kolektivno delo. . Domoznansko gradivo zbiramo predvsem zaradi občine Krško, glede na to, kje leži, ker je na meji med takoimenovano kranjsko in štajersko stran in je kot takšna problematična, namreč Novo mesto pokriva območje do Save na kranjski strani, Celje pa do Save na štajerski strani, ljudi pa ne mores pošiljati enkrat v Celje, drugič v Novo mesto. To je bil glavni vzrok, da smo se lotili dela. Zbranega gradiva imamo že okoli 6000 enot. Gre predvsem za članke o Krškem oz. krški občini in tudi širše o temah, ki se nanašajo na celo Posavje, kot je recimo izgradnja hidroelektrarn. Seveda pa ne gre samo za knjižno gradivo, saj imamo tudi slikovno gradivo in tonske zapiske.Je pa res gradiva že zelo veliko in nam zmanjkuje prostora. V ta oddelek prihajajo predvsem mladi, srednješolci, študentje že manj, le za kakšne diplomske naloge, ali pa razni strokovnjaki pri svojem delu in tudi posamezniki, ki jih zanima njihovo rodoslovje." (B.M.) Mfdnarodno It-li» slarejsih 1999 LJUDSKI PEVCI NA SROMLJAH - Na tretjem srečanju, ki je bilo 29. oktobra na Sromljah, so se zbrali Ijudski pevci, godci in folklorne skupine iz občine Brežice. Kot vedno doslej se je tudi tokrat v dvorani zbralo veliko število tjubiteljev domače pesmi in plesa, ki so zaploskali pevkam in pevcem iz Artič.Dobove.Velike Doline.Bizeljskega Pišec, Globokega in drugod. Kostak d.d. Krško, Komunalno stavbno podjetje, Leskovška cesta 2/a, Krško, v Sektorju Nizke gradnje izvaja poleg nizkogradnje tudi zimsko pluženje in posipavanje cest, ulic, trgov in pločnikov v občini Krško. Zimsko pluženje in posipavanje na komunalnih cestah, ulicah, trgih in pločnikih izvajamo po naročilu Občine Krško, izvajamo pa tudi: - pluženje in posipavanje cest in dovozov za potrebe krajevnih skupnosti, klubov in društev - pluženje in posipavanje parkirišč in dvorišč za občane - nakladanje in odvoz snega za naročnike teh uslug. Poleg uslug pluženja in posipavanja v našem podjetju lahko kupite posipne materiale, predvsem industrijsko sol za posipavanje površin. Informacije: - v zvezi z izvajanjem zimskega posipavanja in pluženja dobite v sektorju Nizke gradnje telefon 0608 241 72 35 v času med 7. in 15. uro, v popoldanskem in nočnem času pa pri dežurnem delavcu sektorja na telefon 0608 241 72 42 - posipno industrijsko sol pa lahko kupite v Skladiščno nabavni službi na sedežu podjetja telefon 0608 2417215. 24 november 1999 ObzorniK Kronika IZ PREDALA - pripravlja Literarna sekcija KD Obzorje Krško IMEL SI SREČO, TONE Iz doline seje Jvignila meg la in na zgomjem koncu se je kmalu phkazala temna in vegasta, s slamo krita bajta. Bila je stara in iz njenega na pol porušenega dimnika se ni kadilo, čeprav je gospodar že vstal. Francelj se je dvignil z razmajane postelje in stnpil čez visoki prag knee. Njegove dolge in velike hlače so rnu opletale okoli suhih siegen in težki čevlji so drobili suhljad pred bajto. Vzelje kljuko in zaprl vrata, nato pa jo skrilpod lonec. Na oknuje zagledalgumijasto punčko. Spomnilseje hčerke. Hudo muje bilo, a ko seje ozrl po dolini in videl zaraščeno njivo in v travo vrzeno moliko, seje razjezil ter privzdignil klobuk na kuštravi glavi. I'recej je pozabil na šibje, ki se ga je odpravil iskat. S hitrimi in dolgimi, včasih spet počasnimi korakije stapilprati vasi. Soseda je takoj, ko ga je zagledala, vedela, kam gre. "Ze spet se ga bo napil", je dejala sinu in odšla na njivo. Pozno popoldneje že bilo, kosejepo travnati poti prikazala majava postava. Francelj je bil pijan, da je komaj hodil. ttlizu bajte seje ustavil. Niso mu bile oči tako motne, da ne bi videl hčerkine iqrace. ki jo je veter prevrnil na tla. "Hudič naj vzame... use, "je rekel. Razne misli so mu mesale glavo. Njegov suhi in bledi obrazje potemnel. Vse se muje vrtelo v glavi, a najbolj ga je mešal ta mir, ta tišina in hlad v dolini. Treslo ga je, kot bi imel mrzlico. Francelj pa seje vendor že zdavnaj, zdavnaj odloal. Zenaje bila lena in mu je pobegnila s hčerko k materi. Tako je ostal sam in pletel koše, da si je prislužil kak dinar. Imel je posejane tudiprecej čebule, kije bila tako debela, da jo je vsak rad kupil. Toda doma ni bilo reda, njiva v pušči, v hiši vse narobe... Naposled ga je minilo. Z odločnim korakomje s topi I po vrv in jo obesil na hruško. Dal sije počasi zanko okoli vratu in skoraj je bilo po njem. Takrat pa seje od nekod vzel sosed Tone in s sekiro presekal vrv. Francelj je padel na tla. Ko se je zavedel, mu je Tone začel dopovedovati: "Francelj, srečo si imel, srečo, da sem prišel pravi čas mimof" Francelj pa je nekaj časa zmedeno gledal okoli sebe, nato presekano vrv, sekiro, potem pa še Toneta. "Hudič, le kateri hudič teje prinesel!"seje zadrls hripavim glasom in planil po sekiri ter price! udrihati za Tonetom, ki je komaj stekel po hribu navzgor in jo še pravi cas odnesel. Francelj se je zvrnil ob zadnji slivi, ki je stala ob poti, v travo. Ccz nekaj časa se je skobacal na noge, se vrnil v bajto in se ves spehan zvrnil na škripajočo posteljo. Tone se je na vrhu hriba ozrl v dol'mo, se oddalmil in si mislil: "Imel si srečo. Tone!" Spodaj v dolini se ni pokadil dim, ni bilo večerje, le uboga gumijasta punčka je ležala pod oknom in presekana vrv v travi, na kateroje padla prva rosa. Na nebu so se prižigale zvezde, za katere pravijo, da pomenijo našo srečo. M.S., risba A. Dubric VODJE POLICIJSKIH OKOLIŠEV V POSAVJU (3) POLICIJSKA POSTAJA SEVNICA Prešernova 8, 8290 Sevnica,Telefon: (0608) 41-102 Star je 29 let, po poklicu policist. V policiji je 10 let. Bojan Kužnik je policijsko kariero pričel na Po- staji milice Sevnica kot policist pripravnik. Z leti in dobrim de- lom je bil razporejen na delov- no mesto pomočnika vodje var- nostnega okoliša, kasneje pa je delo opravljal samostojno kot vodja varnostnega okoliša oz. da- nes kot vodja policijskega oko- liša. BOJAN KUŽNIK O B M O Č J E Krajevne skupnosti Sevnica, Bianca, Zabukovje.Loka pri Zi- danem mostu JOŽE SLADIČ O B M O Č J E Ožje območje mesta Sevnica z naseljem Pečje in Krajevna skupnost Boštanj Star je 29 let, po poklicu pa strojni tehnik in policistV policiji je zaposlen 7 let. Do leta 1996 je bil policist in vodja patrulje na Policijski postaji Brežice. V aprilu 1996 je bil razporejen na Policijsko postajo Sevnica, kjer je najprej opravljal dela in naloge vodje policijske patrulje, sedaj pa je vodja poiicijskega okoliša. ANTON JERMANČIČ O B M O Č J E Del Krajevne skupnosti Boštanj, KS Šentjanž, Krmelj, Tržišče, Primož, Studence, Bučka in na- selja v občini Trebnje (Rožen- berg, Mali Cirnik pri Šentjanžu) Star je 40 let, po poklicu lesarski tehnik in policist.V policiji je za- poslen 14 let. Do leta 1996 je delal na Policijski postaji Krško, najprej kot policist, nato pa kot vodja varnostnega okoliša.V letu 1996 je bil razporejen na Poli- cijsko postajo Sevnica, kjer je naj- prej opravljal dela in naloge vodje varnostnega okoliša, sedaj pa je vodja največjega policijskega okoliša na območju Policijske postaje Sevnica. november 1999 25 ÜBVESTILA ObzorniK KAKO DO RODOVNIKA V eoboto, 27. novembra 1999, bo 5\over\eko rodoelovno druet-vo prlpravWo predetavltev evo\eqa de\a pod r\ae\ovotr\ Kako \zde\am družinski rodovnik. Prede>tav\tev bo v eoboto, 27. novembra, v peveki eob\ Prosvetnega doma &rez\ce. Obvestilo uredništva DECEMBRA V REKORDNI NAKLADI! Glede na to, da bo 15. decembra minilo 2 leti, odkar je Posavski obzornik začel izhajati, smo se odločili.da jubilejna, 25.številka, izide v še bolj neverjetni nakladi, in sicer 20.000 izvodov! To pomeni, da jo bodo prejela takorekoč vsa posavska gospodinjstva, Posavski obzornik pa bo lahko bralo preko 60 tisoč ljudi. V zvezi s tem je tudi naše obvestilo morebitnim avtorjem člankov, do- pisov in odmevov, da bomo nenaro- čene prispevke za naslednjo številko sprejemali do 10. 12., rezervacije oglasnega prostora pa do 5.12.1999. Izid oziroma distribucijo de.cem- brske številke namreč načrtujemo za 15. oziroma 16. december 1999. mali oglasi Hladilno vetrino in ostalo opremo za manjšo trgovino ugodno prodam. Telefon: 0608/778 191. Prodam avtomat za kuhanje kave emonec in hladilno omaro LTH za hlajenje pijač. Informacije po 19. uri na telefon:0608/31 987. Oddam v najem lokal v neposredni bližini Agencije za placilni promet na Vidmu. Informacije: GSM 041 731- 120. UNIVERZALNO ŽIVLJENJE: Prakristjani se zbiramo vsako nedeljo ob 9.30 uri v rekreacijskem centru Regeča vas pri Novem mestu.Vstop prost. Dobrodošli! Prodajate, kupujete, oddajate? Vaš mali oglas v Posavskem obzorniku bo lahko odslej prebralo preko 30.000 bralcev. Ce bi jim želeli sporočiti svojo ponudbo, lahko naročite objavo za tekoči mesec do vsakega 15. v mesecu na naslov uredništva. Cena za mali oglas, ki lahko vsebuje do 20 besed.znasa 1.000 tolarjev (z DW pa 1. 190 tolarjev). Agencija Lukec d.o.o., »Bohoričeva 19, Krško Vam nudi ugoden najem kombi vozila CITROLN JUMPER 1.9 TD, let.1998. Ju- mper je udobno kombi vozilo, ki sprejme 8 osem in šoferja. Opremljen je z ABS sistemom zaviranja, servo volanom, do- datnim ventilatorjem pod zadnjo klopjo in sodobnim ra- diom, ki ima možnost pred- vajanja s šestimi CD-eji. Informacije: Tel. in faks: 0608-22-269, 22-694, GSM: 041 663-058 IZ BREŽIŠKE P0R0DNIŠNICE V oktobru - 35 rojstev (17 deklic, 12 dečkov) Deklice so rodile: Radanovič Nataša - Slogansko, Florjančič Mojca - Brežice, Roškarič Andrejka - Kapelejakuš Majarec Danijela - Veliki Obrež, Zupančič Brglez Ivanka - Orešje, Budič Irena - Čatež,Tomše Mateja - Globočice, Zupančič Mateja - Senovo, Turšič katja - Dobova, Kozole Ivanka - Senovo, Purkat Mojca - Gaberje.Srpčič Romana - Krška vas.Horvatič Katja - Leskovec, Novak Suzana - Krško.Javeršek Dragica - Podsreda, Kajič Irena - Brežice in Kraševec Alenka -Veliko Mraševo. Dečke so rodile:Jalovec Saša - Krško, Bosina Mateja - Podvinje, Preskar Snežka - Pišece, Klaužar Milena -Veliki Kamen, Repše Jožica - Krško.Urek Polonca - Mihalovec,Vinkler Sabina - Sevnica, Glas Liljana - Rožno, Suban Romana - Jesenice na Dolenjskem, Kozole Dragica - Brežice.DomitrovičAnica - Raka in Škofljanec Rangus Milena - Krško. AVTOLINE KRŠKO d.o.o Bohoričeva 10 8270 Krško, objavlja JAVNO DRAŽBO 1. Predmet dražbe so rezervni deli za osebna vozila: ~1.1. Rez. deli Citroen, izklicna cena 45.000,00 sit 1.2. Rez. deli Renault, izklicna cena 40.000,00 sit 1.3. Rez. deli za ostala vozila, (Zastava, Lada), izklicna cena 50.000,00 sit 1.4. Dražbeni predmeti se prodajajo v celoti. Če ne bi uspela prodaja, se dražbeni predmeti lahko prodajajo tudi po posameznih postavkah iz točk 1.1., 1.2., 1.3. 2. Javna dražba bo opravljena 27.11.1999 ob 10. uri v prostorih skladišča Avtoline Krško d.o.o. Bohoričeva 20, 8270 Krško 3. Prevzem blaga je takoj po plačilu celotne kupnine. 4. Interesenti morajo pred dražitvijo položiti varščino v višini 10% izhodiščne cene za rezervne dele, katere nameravajo kupiti, na blagajni prodajalne Avtoline Krško d.o.o. eno uro pred pričetkom dražbe. Po končani dražbi bomo dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, varščino brezobrestno vrnili, uspelim dražiteljem pa se varščina šteje v kupnino.Dražitelji, ki ne položijo kavcije, se izločijo iz postopka na začetku dražbe. 5. Dodatne informacije v zvezi z rezervnimi deli lahko dobite na tel.št. 0608 232-120. Avtoline Krško d.o.o. Bohoričeva 20, Krško /~\1 posavski »jr POSAVSKI OBZORNIK - izdaja Kulturno I 1 h 7 A fTi 1 K društvo Obzorje Krško. Telefon in fax: 0608/20-320. Clavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Prelom: Dlan design, Krško. Tisk in vezava: Crafika Bucik Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško. Uredništvo: Valvasorjevo nabrežje 5, Krško. Elektronska pošta: posavski.obzornik@siol.net Cena časopisa: 1 tolar. Če želite prejemati časopis izven občine Krško, nam to sporočite na naslov uredništva. Plačali boste stroške pošiljanja. ŽR: 5)600-678- 72359. Posavski obzornik sodi na podlagi Zakona o DDV med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8 %.. 26 november 1999 TENKRŠKO^ INŽENIRING, TRGOVINA IN POSREDNIŠTVO d.o.o. Podbočje 32,8312 Podbočje Tel: 0608/ 787 040, 787-041,787 037 Fax: 0608/787 036 E-mail: tendoo@siol.net Lvlošnje novo lelo bo nekoliko drugačno, snj simbolizira vstop v novo tisoeletje. Vsi ga prirakujemo nestrpno in polni pričakovanj, zato smo se v podjetjn odlorili, da bonto svojitnstrankam ponndili nekaj norosti.Pripravili smo program novoletnih durit.ki so zelo privlurna in vvnovno pristopna. Primerna so tako za poslovneže ko z€i goste in vse ostale. Pri nas boste našli kosarce razlifnih dizajnov. Kozarci so oblikovani lako^da bodo lahko zti h>p spomin na Ivlo 2000 ali pa namenjeni čislo praktični nporabi Kozarci so pakirani v darilni vmbalazi za dve ali šest oseb Pri nas lahko naroviU» tudi vaš logolip in vzorec letnice 2000 po vaši izbiri. Čt> selile vslop r novo tisorletje obelezite popolno in ponosno.se oglasile pri nas in s skupnimi idejami vam bomo najtlaljšo nor v tetu sknšali narediti nepozabno. DOLENJSKA B A N K A TEL1OO m ^ Zaupna 1 l°0 bancna • 1 lO storitev k Od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure POSAVSKI OBZORNIK V DECEMBRU V VSAK DOM! 4vtdm kfiMc Bohoričeva 10, 8270 KRŠKO tel.: 0608/232 110, 0608/232 117 Prodaja novih in rabljenih vozil - Servis vozil Kleparska in ličarska delavnica - Tehnični pregledi vozil Vsi modeli avtomobilov Škoda pod ugodnimi pogoji PRODAJNISALONI v Krškem, Bohoričeva 10, Tel.: 0608/232 117 v Brežicah, Tovarniška 10, Tel.: 0608/62 109, 63 242 v Sevnici, Kvedrova 25, Tel.: 0608/41 789 ___KaMNOSEŠTVO (jf/jAKŠA.___ izdelujemo: - NAGROBNE SPOMENIKE - OKENSKE POLICE - STOPNICE, RAZNE OBLOGE IN TLAKE - KUHINJSKE IN KOPALNIŠKE PULTE - OKRASNE STEBR^ Vedno ^H novi ^^ modeli nagrobnih spomenikov CKŽ 85,8270IŠKO, TEL: 0608/21-098, FAX: 0608/22-891 NAJVEČJA TRCOVINA V POSAVJU QTVQpiTFV: 2A-H-1999 Ob 10- Us! T B A U Krško POSLOVNI CENTER in drugi ... NAJVEČJA TRGOVINA V POSAVJU. NOVEMBRA 99 TA-BU Leasing, Inženiring, Trgovina d.o.o., Ljubljana PE Krško, Cesta krških žrtev I4l, tel.: 0608/232-620, fax: 0608/232-621 j Sevnica Krško Brežice lPosmrfemm> Občine Sevnica, Krško in Brežice ob prelomu tisočletja: regija ali pokrajina? Kakorkoli že. Tu živimo in zato bi morali vedeth Kje smo? Kdo smo? Kdo je soustvarjal našo preteklost? Kaj imamo? Kaj znamo? V čem smo (bili) najboljši? Kaj smo dosegli? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja ter informacije za vsakdanjo rabo boste našli v knjigi - POSAVJE 2000. Več v prihodnji številki Posavskega obzornika.