H. Koma, PbvBbnn IfVM lw v 9ftwl SMSi i tmuHi. i min ii. iuupu wo. —^j,—^. ------------------------ _ _ Uli. lito. —■————i—————— *JL£ ' ^— i i tsfcafa vajatft *m pe»ol«tec* bnoMl »«»*«4|s ta amsjaifcc*. tsa wmU a Prostor I m/m X ** m/m ca navadne tn malt oglase 10 rttu, •a i/ado« razglasa 1*20 K. ta poslano ln reklame 2 K. — Prt naročita nad 10 ob|av popust Vprašanjem glede laseratov nai te prllolt titamka n odgovor Par mlstre „Slot. Naroda«' ta .Naroda« Tlakama* &aafi*ta alioa tt S, prlttieno. - Ta isisa st «0. ' mmtm'*«sfcl »aroJ- wstfa v M«tfMfa«i ta a* patila a Jag+eiaf+Ui celoletno naprti pUian . K 120* - polletno ••••«• 0 <50" - 3 enesećno......tt 30 - I ........ »0-- catolaoio......K U0-— poli etno .••••••* 7»>— 3 asesečao ••••••• 35-— ....... Ifr— Novi naročniki sat stiliste v prvW esroćritao vedas MT pa aakair.id. Na tamo piamena naročila brec paaUtvt denarje m a« moremo otirali Uroantatva MSIov. Nartit« tatnon srtlsa H. I, L aaaUtraploj, TsUfoo slsv. S4. •spise apra|«aaa la podpiaaaa ta ia*sotBS traaksvaaa. aajr Rokopisov n« vrata. "fJM Posamezna Itevllka velja 60 vinarjev. ««««««««««**«*M*«M*«H*««««««f**«A'««M Jugoslouenskemu Sokolstuii! V mesecu limita t L se vrši v Prag! VII. vseskolskl zlet. češka Obec Sokolska nam Je poslala nastopni poziv: Bratie! Naše Kosovo ja maščevano. Tristo let po belogorski bitki se hoćemo spominjati pri VT1. vsesokolskem zletu našega osvobojenja. Trdne vezi bratstva obeh narodov, skovane v skupnih bo^ih in v skupnem trolie-nju, nam velevajo, da se v tem tre- nutku spominjamo predvsem Vas. draeri bratje. In Vas prosimo, da pohitite k nam o priliki VI1.# vsesokoi- sk^ca zleta Vaš narod, ki fe zaslovel zaradi svo|#fa — namnai In znotraj zlita In spojena od sokolske misli v neraz-nišno silo! V pričo zastopnikov vse-ea enotneea sveta hočemo na bratski zemlij pok* za ti svojo moč ter plodove svojesra dela! Vse župe poživljamo, na| nemudoma začno s pripravam! za zlet Predvsem Je treba v vseh fednotah razviti nalvztrajnejšo delavnost ter organizovatl zletne fonde! Sokolska volia, preizkušena v težkih borbah preteklosti, premaga vse ovire ter nas prešine s ponosno zavestjo, da se napravltaitio -eavpot, kjer se naj na Čast domovine Izpriča zmagovl- tost sokolske Ideje! Prijave bratov In sester pošljejo župe podpisanemu starešinstvu najkasneje do 31. marca t L In sicer hočemo: t. število telovadcev, 2. število telovadk. 3. število udeležencev v krojit 4. število udeležencev (udeleženk) sploh. — Kdor nI člaff t£la- nlca) posameznih sokolskih Jeftnol ■■ ■ ■■ LISTEK. Moj mentor - Vikto' Bežek in „V krvi". MoJ UtaramJ učitelj ln vzgrojftelj Je umrl! Težko ml Je pisati nekrolo«. A dolžnost me veže, — sili hvaležnost. Resnica je, da Je za ta posel marsikdo poklicaneji? od mene. Pokojnik Je bil orofesor. Jezikoslovec, pedagog in kritičar: Jaz nisem nič tega. Ker pa mol6e drugi ki bi govorili lahko o njem lepo. naj laz vsaj zajecljam. Spoštoval sem ga. odkar sem ga poznal in bila so leta. ko sem ga ljubil: zato moram. A ne zamerite, da pišem tndi o sebi! Porodi! se Je v Postojni l 1860.. kjer je bil njegov oče vilji davčni uradnik. Izredno nadarjena obitelj! Niegov dve leti stareiš! brat tudi ie rajni notar dr. Rvpart HM mjeden pravoanaaac 0 agrar kavtaane iaaaaje v »Slovenskem Pravniku« In v »Zeitschrift fflrs Notariat« se večkrat autoritativno omenjalo v komentaru o občnem državnem zakoniku Krainza In Stubenraucha. Toda dr. Runert Je bil tudi skrit umetnik, glasbenik, in njegove globoke, duhovite kfltfke o muzlkafllah. koncertih in opernih predstavah so bile nekaj let v ponos »Slov. Naroda«. Iste dttše Je bi! Viktor: profesor. filolog, suhoparen znanstvenik na videz, a v Istini umetniško nefna duša, filozof altraist in modem Pesta-lozzfl. Študiral le dre leti na Drmala, kjer le zlaeti pridno poaraial Miklošiča, dovrift pa le svoie Alosofake šrudfle v Oradc« s odličnim uspehom, uateifeva! le potem nekaj časa na DaMJanaki ta novoraaikl gtm-nanlK. a ker m* klasična fHocofr|a spričo iHens tedanje smeri po sred-njih Šolah al atratala. ne h posvetil ponnfnoma Bndskernn Šolstva. Napravil le Iznrt za meSčanske Me In tako asoosoMlen za ponk aa očHelJI-ififh praatofnijjrot profesor aa Httb- je preselil na goriško učiteljišče, odtod začasno na konrtko ln odondot zopet nara i na goriško. Medtem m le vsa čas marljivo oisatelleval. Naiprel Js Jezik v Mat. Ravnikarja »Seodbah svetiga pisma« obdrial za nrofrram novomeške glm-nazHe I. 18PV, In 1. 1*90. Je v »LJub-Ha**k**fn 7vomi« vse leto priobčeval svoje vedno zanimive, dasi ne vedno pravilne »£!ovnlške raagovore«. i To sta bila prva njegova filološka aplaa. 2e ž nUma Je Beiek sijajno dokazal, da ie mogoče obdelovati hidl pasto jezično tvarino poljudno, živahno In elegantno, pa tudi neflto-losra zatrimivo. Bežkov Jezik je bil bogat la filtrov slov poln humorja In paKffc pročen hi lahak; zato Je znal rudi rtalaioaHp misel povedati lepo la raaajfnipvo. la to ram Je s veseljem povedal venhsJo. Prav to prtaMafe pa ga Je nagnilo, da |e poslej začet piear! redno* Plani Is kritike In referate za »LJnb-llsnskl Zvon«. »Dom bi Svet« bi »Slovanski svet«, sa bitsnsivno za-ithaml za leposlovja, slovansko ta hovito. ter se kot šolnik še posebej i ogreval za čim dovršenejše slovenske in nemške čitanke na naših srednjih šolah. Celo v »Osterr. Ovmn. ZeJtschrlft« le priobčil o tej tvarlnl | članek, ki Je na ftlološkem shodu na rhmafu vzbudil pozornost. A leta 1*A*5. Je prevzel uredništvo »Ljub-tfanskecra Zvona«, podjeten, agtlen In Inlcliativen. da ie postal kar precej vzor vsem urednikom. Takrat sem — mlad, naiven in sila domišljav akademik — stopil s pokojnikom v zvezo. Dotlej sem pisal poveetice In novelete le za »Slovenski Narod« in »Edinost«, pisal le sebi v zabavo, brez namena in tudi brez honorarja. Pisal sem, ker sem videl pisati svojega očeta, ki Je napisal kopo člankov In študij za »Učit Tovariša« že od 1. 1868. dalje* za »Cerkveni Olashenlk«. »Slov. Narod« In drugam, a mu Je bila edini ho- i norar zavest, da Je listu ustregel. Rajni Bežek na Je mole literarne igrače opazil In me Imbeznlvo povabil v »L|. Zvon«. Poskusil sem to-raf. Poslal sem rnn novelo »Sama-svoje«. ki Jo le sprejel ln nemudoma objavil. Morda nI bila slaba tista mo* ja začetniška stvarca^ saj jo je dunajska »Arbeiter Zeitung« že naslednjega leta priobčila v svojem feljtonu pod naslovom »Auf eigenem FOssen«. Večjega pomena je postala zame zato, ker me Bežek ves zadovoljen navduševal v neštevilnih pismih ln z nenrestaniml dopisnicami, naj nadaljujem, naj pišem. In pošiljal sem mu z Dunaja literarnih in umetniških vesti, referatov, kritik L dr. Nikdar mu nI bilo dovoli. Vse je priobčil ter me vedno Iznova ljubeznivo rotil: »Posilite, pišite še in še!« In poslal sem mu zopet novelo o lepi grešni Tončki: rodila se je na Igu v koči, ki je že davno izginila s površja, !n propala v tržaškem vcli- . kem svetu kot bivša prekrasna in bogata metresa, Bežek pa mi Je novelo vrnil, češ: »To je snov za cel roman! Napišite mi t*\ ves bodoči letnik »Ljub-Hanskeea Zvona« uvodno povesti Morate!« In ker sem »moral«, sem napisal povest »V krvi«, ki je razburila ves tedanji slovenski literarni svet Dtv Stran t »SLOVENSKI NAROD« dne 18. Jasmaija 18M. •lev. 14, niče za preskrbo čet Italijani pa Imajo, kakor sem že dokazal, U cest sposobnih za avtomobile In več prvovrstnih železnic. To nam eklatantno kaže. v kakem položaju se nahajamo. Mogoče odtrga modrost naše zunanje politike Avstrijo od Italije, vojak pa mora računati tudi z najhujšim dejstvom ter na temelju tega proučevati možnost obrambe, torej v pred ležečem slučaju obrambe proti istodobnemu napadu na severu in zapadu. Ta pretresani a nam zooet kažejo potrebo, da dobimo proti I tali H kot minimum tiste meje, ki nas branijo proti strategičnemu napadu, ter da tako razmaknemo kraka teza trikota. med katerima bi se lahko zadušili, da dobimo prostora in zraka za najpotrebnejše kretanje in dihanje. Če ne dobimo te meje danes, ko so vsi naši in 111 so- sedje, zlasti Avstrija In Madžarska »par terre« ter nam ne morejo IkodlH. lih ne bomo tudi nikdar posneto, ko so bodo te države popravil«. Končno navajam, da če so mm no bi posrečilo dobiti Soče sa mej«, ampak kako drugo mejno črta da bi Imeli tedaj po strategičnl vrednosti približno take meje proti kraljevini ItaHH In Avstriji, kot jih Je bnela stara Srbija na začetku vojne proti Avstro - Ogrski, Da niso bile te meje v stratectčnem smislu idealne, kažejo vsi zgodovinski dogodki Iz najbližje preteklosti. Ce bi ostala danes po Italijanih zasedena črta — meja, bi se nahaiali v slabšem položaju nasproti Italiji, kot ca je imela na začetku svetovne voine Behaja nasproti Nemčiji; kaj se to pravi, je znano vsem iz dogodkov. Obrazloženje k valutni reformi. Beograd, 15. januarja. Presbiro ministrstva zunanjih poslov javlja uradno: Po dolgem in vsestranskem proučevanju stanja nase denarne cirkulacije, je kraljevska vlada odloČila, da je za sedaj nemogoče, izvesti vse odredbe, ki bi mogle Izvršiti njeno radikalno saniranje. Temeljno izboljšanje vrednosti našega domačega denarja zavisi deloma od faktorjev, ki so izven dosega državne oblasti. Med faktorji, na katere more država vplivati, so tudi taki, katerih premena bi v resnici koristila Izboljšanju novčnega prometa, toda bi na drugi strani mogla povzročiti nedogledne škodljive posledice v gospodarskem in socijalnem ozira. Neposredni cilj valutne reforme ne more biti izboljšanje vrednosti domačega denarja, nego izključevanje faktorjev, ki delujejo na njeno poslabšanje, in ustvarjanje pogojev za njeno izboljšanje. Valutna reforma ima vobče za cilj samo ustvarjanje pravnega reda za domači denar. Njegova vrednost pa izhaja iz obsega valutnih odredb. Ustvarjanje pravnega reda denarnega prometa ne sme izzvati nikakega gospodarskega nereda. Kakor Je obsojati vsako valutno odredbo, ki bi imela za neposredno posledico naglo poslabšanje vrednosti domačega denarja, tako je obsojanja vredna odredba, ki bi povzročila naglo izboljšanje njegove vrednosti. Pri denarnem prometu nI največje zlo potlačenje vrednosti (depresija) domačega denarja, temveč neprestano in znatno variiranje njegove vrednosti. Ako bi valutna reforma povzročila naglo padanje vrednosti domačega denarja, tedaj bi Imelo to za posledico osiromašenje lastnikov denarja in upnikov, z druge strani pa obogate-nje dolžnikov in lastnikov drugega Imetja. Naglo povečanje vrednosti domačega denarja bi značilo osiromašenje dela dolžnikov in obogate-aje upnikov in lastnikov denarja. Pri proučevanju valutnega vprašanja ne smemo prezreti temeljne činjenice, da denar ni samo gospodarsko dobro po sebi, temveč hkrati predmet mnogobrojnih kreditnih odnošajev in da tzprememba njegove vrednosti ne vpliva samo na stanje imovine lastnikov denarja, temveč tudi na Imovino še večjega števila oseb, ki stoje medsebojno v kreditnem razmerju. Postavljajoč kot osnovno smernico valutne reforme Izbegavanje vsakršnega njenega vplivanja na vrednost domačega denarja v času njenega izvrševanja, je kraljevska vlada valutne odredbe omejila na izločitev drugih denarnih neprilik našega današnjega denarnega prometa, od katerih je prvi kroženje kronskih novča-nlc avstro - ogrske banke, a drugI obstoj dveh vrst zakonitega denarja, krone in dinarja. Kraljevska vlada Je odločila, da v najkrajšem času potegne Iz prometa kronske novča- { niče avstro - ogrske banke in da Jih zamenja z novčanicami Narodne banke kraljevine SMS. Dvojnovrst-nost v denarnem prometu se odstrani na ta način, da se s to novčanico zamenja tudi dinarska novčanica Narodne banke kraljevine Srbije. Nova novčanica Narodne banke kraljestva £HS le nov denar. Ona nI niti današnja kronska novčanica, nii današnja dinarska novčanica Narodne banke. Glasila se bo hkrati na krone in dinarje in bo »kronsko - dinarska« novčanica. Na ta način bo krožil v našem prometu le ene vrste denar. Tako se bodo onemogočile vse špekulacije z domačim denar-/em. Valutna reforma nima In ne sme imeti cilj ukinjenja ene od dveh obstoječih denarnih edinic, krone aH dinarja. Kraljevska vlada ni vodila računov o slabih separatističnih pojavih na denarstvenem polju, ki zahtevajo uničenje krone ali dinarja. Take odredbe bi bile zelo škodljive za gospodarsko življenje, fz zgodovine denarstva vemo, da ni nič težjega, nego priučiti široke mase naroda, računati z novimi denarnimi edi-nicami. Kraljevska vlada nI niti tre-notek premišljevala, da bi primorala oni del našega naroda, ki je navajen računati s krono, da preko noči začne računati z dinarjem. Taka odredba bi v ostalem niti ne bila potrebna. Naše gospodarsko življenje ni trpelo vsled tega. ker del našega naroda računa s kronami, a drugi z dinarji, nego vsled tega, ker obsto-jita dva zakonita novca, o katerih je eden odgovarjal vsem pogojem najslabšega denarja. Valutna reforma ima za nalogo, potegnit! iz prometa to slabo krono, da z unifikacijo denarja onemogoči, da bi bila krona blago proti dinarju, a dinar proti kroni. Ta cilj se da doseči z ustvaritvijo edine kronsko - dinarske novčanice Narodne banke kraljestva SHS. S tem se bosta s kronsko - dinarsko novčanico odkup!!! od naroda današnja kronska novčanici avstro-ogrske banke in današnja dinarska novčanica. In sicer obe al pari. Lastniki današnje kronske novčanice bodo dobili namesto slabega novca denar, za katerega jamči Narodna banka kraljestva SHS z vsem svojim imetjem In kraljevina SHS z vsem svojim kreditom, in katerega količina se ima v prometu stopnjevale zmanjševati. Jasno fe. da prejmejo lastniki kronskih novčanic boljši denar, katerega vrednost mora biti vsaj tolika, kakor današnje kronske novčanice. Za isto kronsko - dinarsko novčanico se bo zamenila tudi današnja dinarska novčanica Narodne banke kraljevine Srbije. Dajajoč novo krono v zameno za današnjo krono al pari, kraljevska vlada ni mogla niti pomisliti, da lastnikom dinarske novčanice da manjšo vrednost, nego Je ona, ki jo oni dajejo v faaeaaSaU aa SUUSet ^^^^^^ SaUaafl prod činjenico, da morejo dobili lasi« aiki dlaarske povčaatco sa m dinar vsak ta najmanj Mrl krone. Ja om smatrala aa zaatevo pravičnosti da v tem razmerju Izvrši Umenjavo da* našnje dtaarske aovčanice a novo kronska - dinarsko novčanico. Kar pa je potrebno, da v aalem kraljestvu obstoji denar, s katerim ja mogoče plačevati cene, tsražene ¥ kronah ali v dinarjih, mora nositi ta nova novčanica Nerodne banke kraljestva SHS obileUe krone in dinarja. Ker se je tedaj odločilo s oštrom na naravne sahteve pravičnosti, da se za vsak današnji dinar zamenjajo Stirl krone, sledi Iz tega, da se novčanica za sto kron mora glasiti na 25 dinarjev, ali ako se vzame, da je s kronsko - dinarsko novčanico za-menjena nova dinarska novčanica al pari, s kronska za dinar v razmerju t : 4, da se \p\a tedaj novčanica za 100 dinarjev glasiti na 400 kron. Na ta način se doseže, da valutna reforma ne izzove perturbacije v vrednosti denarja, ker se naslanja na obstoječo vrednost enega in drugega denarja. S to reformo je omogočeno, da se naš narod pri Izračunjevanju cen poslužuje tudi Še nadalje one denarne edinice, na katero je bolj navajen, bodisi krone aH dinarja, a da se bo plačevanje izvrševalo z eno in Isto novčanico. To je glavni cilj vsake valutne reforme. pečene vse eadaljee kapčMe n*ed krene In atesrhai HkraH le propeo-garaj, da ffpdnaat brane nam de- jum «w^^aa^a«a dkeaeaa s^ad« lai sa^s*aaV aa Omogočeno pe je paralelno gibanje vrednosti ene In druge denarne edinice. Po tej reformi in s pogoji povoljnih gospodarskih odnoiajev našega kraljestvo ae bo pokazale posledica, da se bo vrednost krone bi dinarja stopnjevale dvigala v sme-rl svoje predvojne vrednosti. Ker je ustanovljeno tako stalno razmerje vrednosti med krono In dinarjem na osnovi nove efektivne današnje vrednosti, kraljevska vlada ne namerava utrjevati maksimalne meje vrednosti enega aH drugega denarja. Vlada se omejuje na to, de ustvari novo novčanico. In sicer najboljšo, ki se more ustvariti v naši državi- Koliko količino zlata aH srebra bodo predstavljale krone aH dinarji, to le vprašanje, ki se mora regulirati s posebnim zakonom. Ml. kakor tudi vse države, ki so se udeležile strašne svetovne vojne, so še precej daleč od momenta, da se bodo mogle novčanice zamenjati s kovanim denarjem. Očivldno pa Je, da bo stopil ta zakon v veljavo mnogo prej, nego se bo v pridobitnem življenju občutila potreba po njem. — LDU. Pismo Iz Prage. Praga, 10. januarja. Nov« ustava. Predlog zakona nove Češke ustave, ki ga te dni prične reševati Narodna skupščina, pred svojim razpustom, obsega štiri dele in sicer: volilni red za narodno zastopstvo In za okrožna In okrajna zastopstva, ustavno bistvo samo, reformne uprave potom okrajev in okrožij in jezikovni zakon. Bodoče narodno zastopstvo bo razdeljeno v dve zbornici in stcer: poslansko in senatno. Ta dvojnost te vzbujala ostre debate po časopisju, kakor smo poročali, le levo krilo nacionalistov očitalo Tusarju, da Je na svojo pest Izdal interese svoje stranke, ko Je privolil v dvojno zbornico. Celotna socijal-nodemokratska je proti dvoinati. zdi se pa, da bo zakon v tej formulaciji orodrl. V obe zbornici se bo volilo potom splošne, enake In tajne volilne pravice, enako za može in žene. Razlika med obema zbornicama bo obsežena le v številu poslancev. Za poslansko zbornico lih je določenih 300, za senat 150. Obenem pričenja za poslansko zbornico aktivna volilna pravica z 21. letom, pasivna s 30., đočim za senat aktivna s 26. In pasivna s 45. letom. Pravico zakonodavne Inicijative naj bi imeli obe zbornici Vendar bodo vladni predlogi predloženi najprej poslanski zbornici. Senat ima pravico sklep poslanske zbornice zavrniti; če ga pa poslanska zbornica v drugič potrdi s kvalificirano večino — večino vseh poslancev, ne pa samo prisotnih — !e predlog sprejet brez senata. Vprašanje glede vezanih kandidatnih listin Se nj rešeno. Politična uprava republike bo bistveno reformirana In zamenjana s stvari tvOo okrajnih In okrožnih zastopstev. Dosedanie historične formacije kaker tudi deželni odbori bodo popolnoma odstranjeni. Prva instanca bodo okrali, aruga pa okrožja aH župe, ki bistveno prevzemalo naloge danaSnfih deželnih uprav. Razlike med današnjo polit'čno upravo in samoupravo Izginejo. Zato bo v okrajih kakor okrožjih potegnjeno prebivalstvo k skupnemu odlocevanju |n sicer na ta način, de bodo stvoreni okrajni odbori in okrožna zastopstva, katerih člani bodo voHenl rudi potom splošne, direktne in tajne volilne pravice. Glede Jezika smo Že poročati, da bosta češk? in slovaški enakopravna In glavna lezlka v republiki. Drugorodnl cbčani pa imajo pravico zahtevati »radovanje v svojem jeziku povsod tam, kjer tvorijo manjšino najmanj 20%. V Istem slučaju se moraio reševati vse njihove zadeve na vseh višjih instancah in tudi pri najvišji, v njihovem jeziku. Nemci in nova ustava« Predno se je Narodna skupščina pričela baviti z ustavo, so prišle vse nemške stranke k ministr. predsedniku Tusarju, da mu predlože svoj memorandum. Glavna točka teh memo-randov je bila, da Nemci ne priznajo nobene u«tave, pri kateri niso sam! sodelovali. Zahtevah* so zato rarpustfrev sedame narodne skupščine itd. Zdaj. ko poročajo časopisi o pričetim deta aa novo ustavo. Je sklical dr. Lodgemann vse nemške narodne stranke, da protestirajo proti vladnim nameram. V resoluciji, sklenjeni na zborovanju, se ostro obrača proti vladi in poziva ves nemški narod brez razlike strank, naj sprejme boj, ki mu ga Čehoslovaška vlada usfljuje. Med drugim tudi omenja: čehosfovaško narodno zastopstvo hoče tik pred svojim razpustom stvoriti ustavni zakon za republiko. Ta zakon obsega tudi določbe glede Jezika ter določbo, da ima predsednik republike pravico 2born|co razpustit! !n sani vodit) nadaljnje posle, Id le stari avstrijski § 14. v novi obleki. Opozarjamo vlado, da izdajstva demokracije In nasilnosti nad nečeškiml narodi ne bomo trpeli. Temu sledi poziv na boj. Nova cerkev. Na zborovanju reformfstlčne duhovščine Je bilo sklenjeno, da se ustanovi nova cerkev in SIcer: Cerkev Čehoslovaška- V ta namen Je bil izvoljen cerkveni odbor, kt |ma izvesti njeno organizacijo. Na istem sestanku so se tudi protestanti izrekfc za novo cerkev. — Nova cerkev n| v čehoslo-vaškj republiki nov predmet Z navedenim sklepom Je dobilo izraza Široko razširjeno gibanje med češko duhov- ščino, k] v glavnem zahteva sledečo reforme: uvedbo češkega Jezika pri vseh obredih, tudi prt maši in svobodo vesU (odprava ceirbata). Kakor ss crnje, je tudi med narodom mnogo sirupa-tU sn novo češko cerkev. RefornV*t| nočejo, da bo iste veljavne vredrostt, kakor katoliška. — Katoliški nadškof so Je s ozirotn na ta dogodek Izjr/vfl, da računa Rim s tem, ds pride v Cerkvi do raznih prtpustnlh reform. Vendar v strogih mejah. Glede uvedbe čeičine pri vseh obredih mudi Rim mnogo pripustiti, razvem maše. Tudi odprava celibata le Izključena. Kljub temu, ds reformisti nočejo razkola z Rimom, Jo nadškof vseeno dal razumeti, da bodo najbrže Izključeni iz rimsko-katollške cerkve. Rovanje proti čeuoslovaikl republiki. Znani Jehlička in dr. Dvortsak nadaljujeta delo proti £ehosk>vaŠki republiki Glasom Informacij Je bila v Budimpešti osnovana »Liga od Cehov tlačenih narodove, v njej so baje zastopani Češki Nemci, Rusini, Slovaki, Madžaru moravski In dravski Nemci. Predsednik je dr. Dvortsak. Liga izdaja francoske in angleške časopise, kjer hoče dokazati, da 4 milijoni Cehov ne morejo vladati tn terorizirati 9 milijonov ostalih narodov. ProL rrtderti Javaačttt Strina mirovna pogajanja L1917. Pariz, 10. Januarja 1920. L Dve stari s*odevtetkf Imeni sta tvorili v Parizu trediiče govorice aadnjlh dni: habsburško In burbonska V tedniku »L* OpioJon« }e priobčil Jemo de Plerrciea korespondenco In zapiske Slksta Bur bonskega, kj le posredoval v prvi polovici leta 1917. med svojim svakom, zadnjim avstrijskim cesarjem, ter med francosko tn anete-Iko vlado v svrho miru, U si ga Je, kakor se zdi, takrat odkrito ielel avstrijski dvor. Publikacija, važen list ▼ historiji svetovne voine. Je v marsikakem ozlni zanimiva. Izvršiti sta Jo mogli le dve osebi: ali Sikst Bur bonski, ali pa Kari rtabsburskt Vzpričo monarbističnega gibanja na Ogrskem so mnogi mnenja, da le objavo omogočil bivši avstrijski cesar sam. Mnogi so zopet mnenja* da so publikacijo lansirali iritantni krogi, da poglobe mejni Jarek med novo Avstrijo in med Nemčija V zadnjo svrho Je sredstvo očivldno slabo učinkovalo, kajti prvi vtis na avstrijsko Javnost Je bil tak, da so mnogi časopisi obsojali »poskus ffelo-ntje napram Nemčiji«, kar Je v Parizu seveda provzročilo precejšno razočaranje. Interesantni so dokumenti vsekako tudi ibog tega, ker nam omogočajo dosti lasen pogled w tedanje razmere med avstrijskimi ta nemiktml merodajnlml krogi; Is Usun |e razvidno tudi. da le te takrat Italija delala Antanti nemale preglavice. MoreblU ni sarmo slučaj, da so se gotovi krogi odloČili za ob) a ve ravno sedaj, pred reševanjem jadranskega In turškega vprašanja. Kakšen Je bil položaj koncem leta 1916.? Nemška ofenziva pri Verdunn se le bila ponesrečila. Ob Sommi se le nagibala vojna sreča v prilog Antante. Ruska vojska le le ttala ob Karpatih. Romunija Je vdrla t Sedmogralko. Za centralni drŽavi Se M položaj dosti resen. Naenkrat se vojna sreča izpremenL Nemci udarijo s vso silo aa Romunijo, katero do malega zasedejo, ter se polastijo njenih bogatih zalog, kar ta trenotek ojaS pozicijo osrednjih držav. Teta trenotka se je hotel poslužiti cesar Kari, da resi prestol, Jti Je bil Jei majati m pod nJim. Princ Sikst BurbonsM h njegov brat TCavter sta bila takrat podporočnika belgijske artilerije. S svojo sestro, cesarico Zlto, nista Imela nobenih stikov, pač pa sta dopisovala s svojo materjo, Id Je bivala med vojno deloma v Švici, deloma v Avstriji In deloma t Italiji, kjer ima rodbina, ki le do leta 1859. vladala v Parmi, velika posestva. Začetkom decembra 1916. leta se Je obrnila mati pismeno do belgijske kraljice s prošnjo, da M ta Izposfovala njenima sinovoma kratek dopust v svrho potovanja v Švico, kjer W se rada sestala I njima, šele 28. Januarja 1917 sta brata mogla odpotovati v Švico, kjer Ju |e Že pričakovala njuna mati, ki Jima Je brez odloga povedala, da bi cesar Kari želel videti Ja ter govoriti ž njima Mahnič je v Rim. Katoliku klical ogenj In žveplo name. »Slovenec« je hrumel in napisal uvodnik »V En o ju In krvi« in tudi »Slovenski Narod« ine ni božal. Nastopil sem pač slučajno v Idealistični In sentimentalni dobi Pavline Pajkove in njenih enakih moš^h tovarišev. Nastopil sem preveč smelo In brutalno proti tradiciji. Prenaglo sem lopnil po dotlej merodajnih beletrlstlčuih pravilih In kertsem imel v svoji mladenfški objestnosti Še to predrznost, da sem v tržaški »Edinosti« humorno karikiral skoraj vse takratne literarne in politične slovenske veljake, me je naska-kovalo ljubljansko in tržaško cmo-kavzarstvo z besnostia ki se ie) ne najde zlepa enake v naši literarni zgodovini. Jaz, prešeren porednež, pa sem bD te besnosti ie sila vesel: zbudila le slovensko občinstvo iz literarne letargije In rodila živahno zanimanje za literaturo In razne smeri Na Dunaju smo Imeli tista leta svoi literarni krožek: Cankar. Zupančič, Eller, Ooesti. Majaron« Sker-Itnec. VMle In laz amo bili njegovi člani. Govorili smo le o slovstvu ter čitali in pisali, da je bila radost Zlasti za rajnega Bežka! Njega namreč nI ostrašila vsa gonja proti »novi struji«, — nasprotno, veselila ga je, ker »Ljubljanski Zvon« se je čital, kakor že dolgo ne. In mi smo Bežku pošiljali rokopis za rokopisom. »Ne udajmo se!« nam je pisal zopet m zopet ter priobčil v Istem letniku svojega »Zvona« vzporedno z »V krvi« še dve moH noveleti: »Socijalist« In »Vzor«. Na platnicah pa ie oonatiskoval fz »Edinosti« bi drugih listov literarne polemike, ki sem Jih pisal proti neslanemu Janku Pajku In somišljenikom ter somišlienlcam tatu ali oa so Jih napisali t Škerianec t Malaron in drugi moji tovarili — krožkarli. Sami smo se zvali realiste, nasprotniki pa so nas imenovali satu* rallste. in še dandanes se pojavi kak kvedrast obskurant, ki me zanlčljlvo brcne kot garjavo literarno ovco, A nič zato: veselo Je bilo v tistih časih, živo in — vsa) meni se Je zdelo — vse svetlo m lepo. Mladi smo bOl In srečni I Dekleta so nas Dubila, le literaturi aiedalrlfsi ta [ umetnosti smo živeli, prepevali smo In »ves« Dunaj je bil naš ponoči In podnevi. Mladino smo hneli za seboj, a tuđ! nekaj starejših, najboljših. > NM Jožef Stritar, mož širokega obzorja, nI bil proti nam ter nas Je očetovsko vzpodbujal k delu In vz-trafnosti. a rajni Pran Leveč naš najboljši estet mi Je pisal spontansko dne 1. decembra 1895: »Narodovi« izjavi zaradi Vale povead »V krvi« ae mora vsak pameten človek v sobe smejati! TI ljudje ne razumelo književne zgodovine In njentn stru J t kakor uno n*o-raltoraboletl klasicizem, romantiko. tvetonotetvo. — tako te moral tndi prit! realftem In im nffm naltirallzam «• In prišel bi Ml. ko bi tndl Slovent-fo opazili s kitajskim Udom. »Narod« ae ie postavil na stališče Prešernovega vfadnera revtzorfa In cenzorja, ki le L Imb. Imenoval Prešernove poe-zfle »Sattgfodreftf^fftefi« In Je zahte-val od gntjemBe Hirskega, naj ae Prešernove pesmi sefgo! Takt Had-KkaAorjebflceoaor Paviek. fffl Zdravil Val Fr\ Leveč. Tn že 8. decembra 1895. mi Je — slučajno — pisal drugič o tem: Narodova infamlja zoper »V krvi« me Ie močno pogrela. Potlej sem se pa smejal — to so ljubljanski Abderltl! Bor Vas fivl! S prilaznim pozdravflom Vaš Fr, Leveč In vfšelf te tragikomedije Je, da eem postal niti dva meseca nato «— aourednik »tefamnega« SI. Naroda ter urednik njegovega listka In llte-ramo-ametnllkega dela: »Slovenska Mat« na te tedala v »Knezovi knjižnici« mojo spominsko povest »Un-besen In rodoljublje« ter ml priznala — Častno nagrada Tak te M peč Levčev odgovor na rjubijansko literarno cmokavzarstvo in abderlt-stvo • • • To pa Je bila v prvi vrsti zastn-ga rajnem Bežka. Ali pa rjegova krivda! Brez Beikovega prigovar-Janin ta aepreaUinega navajanje as aa aaogsa #aa ae ds ausM pagajs | sa. nego bi bil ostal zvest plnceti tn sedmim nožičem. Da bi služil takra-tu dvema Idealoma, zato sem bil preslab, in — to je zopet moja krivda ... Pa bodisi karkoli: gotovo je, da Je bil Bežkov vpliv zame usoden. Nobenega urednika ne poznam, ki bi bil znal svoje sotrudnike tako prikleniti In voditi kakor Je znal to Bežek. Kakor mene pa je Bežek neprestano ljubeznivo učil, bodril, opominjat drezal, pridušal In karal tudi vse moje literarne tovariše. Trošana (Ivana Saveljeva): Cankarja. Alek-sija Nikolajeva (Otona Župančiča). Boruta (Ellerja). Ooesti a. Vldica ter Marijana Savica. Romana Koširja In Josipa Goloba (mene). Belek si ie pač znal sodelavce pridobiti in vzgoiiti ter ie bil v tem pogledu vreden naslednik molstra-Levca, In zato sem ga spoštoval !n zato so bila leta, ko sem ga resnično UnblL . . O njegovem nadaljnem deta In življenju pa mi dovolite, da Vam Se tal Poveaa pritodnJK. * ■"-*— v ft» OevefcaaV Štev. K .SLOVENSKI NAROD9 dne 18. (annarja I «20. Stran 3. o miru to da to že vse pripravljeno ta ■)*-no potovanje na Dunaj Izročila Uma Je tudi ptemo, s katerim ju cesarica Žita Iskreno prosi, naj bi prtpomosla k sklepu miruj cesar Kari je dostavil nekaj besed Ptinca se seveda nista upala Izvesti tako podjetje 6rez dovolitve antantnih oblasti In sta Izrazila željo, naj bi svak poslal kakega zanesljivega pooblaščenca v Švico, s katerim •e bosta posvetovala, ako Jima bo dovoljeno Da ne vzbudita kakega suma, sta ?e povrnila čez Italijo v Pariz, kamor sta dospela 10. februarja Ko sta si bila izposIovaJa potrebna dovoljenja, sta se vrnila v Švico. kjer sta se sestala 13 februarja s cesarle-vim pooblaščencem, ki Jima je sporočil da bi bila Avstro-O^rska pripravljena skleniti mir na temelju sledečih točk: 1. Skrivno premirje z Rusijo. 2. Vrnitev Alzacije in Lotaringije Franciji. 3. Status quo v BelcfH. 4. Stvaritev Jugoslovanskega kralie-stva, kj bi mu pridale Bosna, Hercegovina, Srbija, Albanija !n Crna gora O tem sestanku grof Czernin Se nI bil obveščen. Princu Sikstu se cesar levi pr?d logi niso zdeli zadnvotiivi Svetoval ie odposlancu vrniti se na Dunaj ter sonrnčiti cesarju, naj zapadnim oblastim odVrito ponudi mir na podlagi gorenjih točk, kaitl skrivna pogalanla že radi tega ne bi mogla Imeti zaželienega uspeha, ker hi Nemčila In Itaiiia, ki bi o njih gotovo polagoma izvedeli, nedvomno znali prenrečitl sklep takega, očito njunim interesom protivnes:3 miru Cesar nai bi poslal lasen elaborat, katerega bi princ Sikst mo^el predlofitl Interesira-nlm vladam In ki bi postavil Nemčijo pred falt accomnil Odposlanec nemudoma odnotule ns Dunaj, od koder se povrne 21 februana ? raznimi listinami, med katerimi so najvažnejše c1*deče: 1. Kota grofa Czernlna, tedanjega av-stro-ogrskega ministra za zuname zadeve, s katero proglasa monarhija svojo zvezo z Nemčijo In ostalimi zaveznicami za nera-zdrnžno. a zagotavlja, da nikdar ni bil nlen namen uničiti Srbijo Ako NemčHa hoče vrniti Alzacijo In Loreno, se Avstro-O^rska temu ne bo protivila. Belgijo moralo vse vojnjoče se vlasti odSVodlti. Avstro-Odrska nikakor nI pod političnim varstvom Nemčije, pač na se zdi, da le Francih nod onim Angfiie. Avstrija ne 7eli uničiti Romunije, obdržati pa I o mora kot zastavo, dokler nI racrotovHena Integriteta monar-hiie. Avstro-Ogrrstca se voiuje v defenzivne svrke. Vsi narodi Avstrtie so enakopravni: 2. lastnoročen dodatek cesarja KVla. risan v nemškem jeziku: »Wir werden Fr*mkTeich unterstiitzen tmd mit allen Mltteln aiif Deutschland einen Dnick aus-Oben. W|r haben die grOssten Svmoathien fOr Beljen nnd w1ssen, dass Ihm Unrecht f eacaeaea lat Cnteata nad mir verdea dla grossen Schaden verguten. W|r babee ca-gen Deutschland* vVlltea nicot mit Amerika abgebrochen Bel uos nerrscht die Mei-nung, Frankreicb stebe gani unter engli-schem Einflusse Bel uns gibt es keine Pri-vilegien far einzelne V5lker; die Slaven sind vollstandig gleichberecbtigt. tfinheit aller Volker und Treue fur Dynastle, linser einziges Ziel ist, die Monarcble in Ibrer ietzisen Grosse zu erhalten.« 3 Pismo cesarice Zite, v katerem ta prosi svojega brata v svojem, cesarjevem in grofa C2ernina Imenu, naj pride na Dunaj v svrho mirovnih pogajanj. S temi listinami se vrne princ Sikst v Pariz kler ga sprejme predsednik republike. Poincare, dne 5. marca oh pol 4 popoldne. Poincareiu se zdi Czerninova nota absolutno nezadostna in ne taka. da bi jo sploh mogel predložiti zaveznikom Cesarievi dodatki bi mogli dati neko podlago na-datinim pngaianiem Oha spisa hoče predložiti ministrsKL-mu predsedniku. Treba bo tudi poslati lu carju In angleškemu kraliu Ttžava bodo po mnenju Poincareievem z italilo. brez katere Franciia ne more sklepati separatnega miru z Avstrilo Itaiiia ne bo stavila skromnih zahtev, dasi se ćuti ^a-mo tako slabo, da vedno zahteva podporo ari\rle^kih in francoskih čet Ratt se le. da bo Itaiiia. ako se obvesti, vso stvar poročala Nemčiji O miru z Nemčijo seveda ne more hiti govora, ona mora niti poražena Drugi sestanek predsednika republike s> ar tac cm Slkaaoai se vrši v navzočnosti francoskega m »topflo reševanje va-lutnejra vpra so veC umeH. Zastrmelf so v svet s U> roko odprtimi ostmi, edmo dresirana lajna ie pela naprej svojo dobronaučeno demagoško pesem: »Kmet, osleoa-rili te bodo za šest milijardi Gorje ubogemu ljudstvu, gorje pa tudi socijalistom in liberalcem pri volitvah!« Polagoma so se usta zaprla in blamaža le prihajala do zavesti. Treba je bilo misliti na umik. izmislili so si potvoritev poročil: drugačno poročilo v Ljubljani, drucračno v Beogradu. Vse skopaj demokratska zvijača. »Ministrski svet Se aj izda' komunikeja. Kar le poročal o tem Ljubljanski dopisni urad, more odgovarjati dejstvu ali na tud! ne,« so na-nsnl. »Hočemo videti Prej oficijelni vladni komunike, presno moremo verjeti, da za vladnim Fk'epom ni kak pre-iu.lc.« In Ipdrof ^o poprei odrekli, če-rud" le' iz NikH^nfli r^Tlotrov. pravico mini*TT-«kf>!nii sve+u, rr^iti to vpraia-uje, tako valrliValo danes, da bi se bilo to lejM i že nr^i z«: dilo. re da bi «e h!lo ljudstvo razburilo. Kakor da bi ve* »vel ne v re'. k«'o ie z on«trukciio onemnsfočil reSitev te^a in vseh drugih \prasnnj! On. #a! Z*datel Usrvar'rl ho-'ete trdne remelle, tnr^a ne novi dr'avi, impak svoim fa^tnfm trdninvrm ki se >a sproti ru?i'o. u^r so temflil trhli. 1 iuHsfvo bof*e ard'ln »lbern'ce pri vo-litvo^«. vfi*; ra bo*?f nb^ortjlo. 9t Oemantl o razkolu v soc.-demokratski stranki Zagreb. 16. ja-nnnria »Piieč* pr;naša Iz Beoerada: Hlapovi o snori? v slovenski sociiai-no - demokratski stranki so docela rzmfjrfenl Vest da se ie v Ljublianl vrtrl sociiplno - demokratski zbor. na kn^erem so zmagali komunisti In dn ie za predse fan Protlć. Sef opozicije. Je pozval na konferenco drja. Lapmio in drja. Korošca. Kakor se govori, došlo Je med Šefi opoziciionalnib strank radi va-h'tne'ra vprašanja do velikih neso-^lasii. = Skr»kie m^le i»e§9*a entnišga-nla. LOU. Reoerad. 16. januarja. R^off-ra^ka »Pnoha« doznava 12 dobro poučenib krouov, da naš položaj orl mirovni konferenci v zadnjem času ni več tako neujroden. V vprašani« Reke. Istre itd. je naše stališče ono. katero ie minister dr. Tnimblč rarlo^il italijanskemu ministrskemu oredsedniV'i pri nbmem zadniem sestanku, kakor tudi pred vrtiovnim svetom. Olede Peke m Istre bi Jusro-slov^nl mocli pristati kvečjemu na to. da se kot meja določi črta reke f?»še. Reki bi eventualno priznali ono samoupravo, ki Jo le uživala svoi^časno ood ogrsko vlado, toda v vsakem primeru mora ostati naia suverenost nedntakniena. To bi bila skrauia mHa naše popustljivosti ele-de Reke. O kaki neodvisni avtrmom-ni državi (Zadar) ne more biti niti niti govora; naša vlada na nooen na-^in ne more privoliti v to. fstotaVo ie more biti tovora o Italiianskl suverenosti nad otokoma Vlsom In Pe-'acrrnfem ter nad kvarnerskima Porokoma T os'ml'Mn In i milem. 7adar *n omenienT otoki moralo biti brez-ooarofno na 11. ker so to popolnoma '»ro-osloven^k* krail. V n»l«krafne#em orimeni W mor^Mtl oristall na to. ^a se nodell 7adrn nekaka oHčin^Va -»vtonomlla M|«i#| 0 nevtralluaelll na-K.e obale odVlanlamo naioo1očn#|le: fo tomboli, ker s> ne vemo. kaVlen ^•lef nfer^nemo dohiti ori rardelltvl Mv^e^a a vetrn - or na ftalHanov v Jn-w*«lavl|l. NI l»Vllwc>no, dn se bo v vseb teb vornfannii dal nalH soora-Irl bo novoll«fi bi sprejemljiv trn r\*% fn re tt»IW»o#. s^ r^aee sea^^ce naf* Amamie« IIM1. Beorrad. fe*. {anoarHL — »Pnolta« lavfia Iz Pariza? V nonede* flek doooldne fe vrbovnl rav^zidslrl svet nndailes^l svoie nofivetovanje t nalitrd d«»l«»n^H ev. dr. TrninH^em. t amteiiii nr. Anfffjnenjf m ffeor*vi« tem Dr. TttnUi li »• vtiaar. nemu svetu naie stališče irlede Albanije, ki slove v glavnem: Ml nikakor ne moremo dopustiti, da pride ta avtonomna balkanska država pod pokroviteljstvo Itafiie. ki bi pomenilo za nas izvor neprestanih nemirov in neredov na naši meji proti Albaniji. Albanija irna postat! popolnoma neodvisna država brez vsakršnega oo-lrj**viteflstfva, pli pa se mora eventualno bofcroviteflstvo razdelit! i: cd Jugoslavijo ?n ftalfio; v tem primeru bi imelo ozerrfle do Črnega in Beie-era Drina nrfnasti pod naš protektorat. ozemMe tržno od te reke pa pod Italijanski = Italija in An^Ji'^. ^11 Plcco^o« prinaša iz Londona nnsle ^nie vradno poroći'o: »LlStl obiavliajo dolgfi brzo-favko iz Pirna. v kateri se poja^nuie duševno sfarne ft»f|anov. ko notule sedaj NHti v London srremHan. kakor pravi hrzo'^vka. no zelinh «:voi:h <:o-rtželanov, ki unaio, da se mu posreči Peke in drur'h Kadranskfll vprašanj, R>Ve !n dniirTh Kadranstrfi vnra^anjih. — So'lbe. ki se čujejo v Pimu. so v^e na^rihnipne fante* naivećie'ra nri^ateli* stva do An?! je. ki }e edini ve'iki na-r^d v Evropi s knrer*m m bila Itilia n«k^ar od rasa Ceznrjev dalie v kon-fPkfu — Brzojavka nr**:*avlia, da se pre^o^^vanig *eveća rajznlrniejo od naj-ikialneffa wenr|stor 'mali do najzmer-neKesra programa v smislu razlfčniU naziranl. fčorlli se načina reelovo; ni m^troče, da bt njena trad'ci-Jonalna politika v tem hipu napravila preokret v it^Iijan^k1 zerodovfni. Conte Sforza Je nekoč rekel, da so ministri, sklepaločl trozvezo, pravilno tolmačili Iskrena čnstva Italoe napram Anjrlij*, ko so zahtevali posebno klavzulo, ki bi imnlieite določala, da bi zveza S centralnimi velesilam? nikdar ne smela pripraviti Italijo v poloJal bolevati se Ptoti Ansrl'ji. Conte Siom In dmsri politiki so dali jasno razumeti, da je pojav pokreta nezadovoljnosti v Italiji proti zavetnikom tekom zadniih mesecev samo preboden vsled dolce negotovosti, v kateri se je nahaialo Italijansko vnrašanie na mirovni konferenci. IztavlH so, da ie vel:ka večina Italijanskega naroda prepričana, da Je prava velika nevarnost edino nemNa5 List«, Id izhaja v Trkutsku v cirilici in latinici. 2 Številki tega lista in sicer z dne 6. novembra in 13. novembra 1919 smo pravkar dobili po pošti. tfOpombo ured.) Pri tem polku sem rudi Jaz. Opravljam posle intendanta in skrbim za živila, ki jih nakupujcm večinoma na vstoku, predvsem v Harbinu v Mandžurij?. Tako sem prepotoval vso Sibirijo in Mandžurijo ter videl precej sveta. Danes sem v Vladivostoku. Prav včeraj je izbruhnila tu mala revolucija, katero je vprizor?! češki general Gajda. Bilo le precej žrtev. Tla postajajo precej vroča- BoJjševiki se trud'jo, da bi prodrli čim dalje na vstok. Da - li se lim bo to posrečilo, Je veliko vprašanje. Poleg ruskih in jugoslovenskjh čet se nahajajo tu Se ameriške, francoske In Japonske. Naši inoroslovenski dobrovoljski polki se Štejejo med zavezniške fn uživalo iste svoboščine, kakor Francozi in Američani. Uvalajejo nas mnr> jgo boU, kakor Ruse same. Doma si gotovo predstavljate, da se nahajamo *e vedno vjetništvu. Temu pa n? tako: mi smo docela svobodni. Dobivamo redno določene plače. Prejemke n^m izplačujejo Francozi. Casfnik pri jugosloven-skem dobrovoiiskem polku je dobival doslej 1500 rabljev mesečne plače, poleg tega pa vso prehrano, obleko in tobak. Sedaj so radi draginje povišali prejemke. Častnik dobiva sedai 3000 do ^000 rnbJlev na mesec. Sporočilo se ?e r.am, da ^ride ^emVsj v fca^kem naša vojna misija. Čakamo nanio že več kakor trj mesece, a je ni od nikoder. Ne vemo, kje je propadla. Češka misija je ?c davno prispela In tudi češka pošta brjhaja Že redno semkaj. Polivamo našo vlado, da poskrbi za to, da se vzpostavi redna zveza med nami in domovino, ker je čisto gotovo, da nam ne !bo mogoče, da b? ?e vrnili domov pred enim letom. Po suhem namreč ne moremo domov, ker bi morali prebiti PotgevfSko fronto, ali pa si izposlovati svoboden prehod skozi bo^^eviške boj-|ne Me. Prosto not bi imeli edino po morju preko Japonske. Ker pa zavezniki nimajo na razpolago potrebnega števila parobrodov. nimamo prav nobene nade, da bi se v doslednem času mo^li vrniti. Treba bo tore] še čakati, da napoči srečen trenutek, ko bo tudi nam dana možnost, da se napotimo preko Tihega oceana v domovino. Ker pa se tu v zadnjem času počutimo prav dobro in so tudi zdravstvene razmere ugodne, se nadejamo, da bomo z lahkoto prebiti čas, ki je nam že odmerjen. V imenu vseh Slovencev pošiljam iskrene pozdrave v domovino. Vsa pisma naj se pošiliaio na naslov: General Consulat dcs Serbes, Croates et Slove-nes Vladivostok, Sibirie. Karol S. flofc stališče. Na skupni seji delegatov dne 9. januarja se ie z ozirom na razpust Saveza v Zagrebu in na discioliniranje voditeljev, sklenilo, poslati dne 10. januarja deoutacijo organizacij k ored-sedniku deželne vlade za Slovenijo. g. dr. G. Žerjavu in sklicati za 12. januaru javen shod. Deputacija naj bi bila predsedniku pojasnila naše stališče glede razpusta stanovske organizacije In ica prosila posredovanja, da se vzroki razpusta v naše pomirjenie objavilo, da se preiskava pospeši in da se oroti obtožencem postopa obzirno. Na shodu smo hoteli predvsem slovenski javnosti dokazati, da ie vse naše dosedanje delovanje v slovenskih organizacijah in vse naše skupno delovanje v Savezi drugih pokrajin našega kraljestva Imelo izključno te stanovski značaj, to le. stremilo le za ureditvijo službenih razmer In Izboljšanjem gmotnega stanja lavnih nameščencev. Deželni predsednik gosn. dr. G. 2eriav naše deputacije ni sprejel. Sporočil ie, da so obtoženci že izročeni rednemu sodišču in da za posredovanje ni kom-petenten. Društvenemu predsedniku je še isti dan odsvetoval sklicati shod. ker bi ga moral nrepovedati. V seji delegatov dne 13. januarja se ie sklenilo, da se skliče izredni občni zbor osrednjega društva, ker nočemo s sklicanfem lavnega shoda spravljati v nevarnost obstoja skun^e organizacije v Sloveniji. Na tem občnem zboru naj člani razoravljaio o stališču osrednjega odbora, ki le nastopno: Če preiskava dofene. da so obtoženci golili politične nrotidržavne tendence, jih naša organizacija ne MIH, ker ni imela in nima nobenega stika z državi protivnim! elementi. Vsi slovenski Javni nameščenci bi kot zvesti Jo-gosloveni odločno nastopili oroti vsakomur. M bi poizkušal naše stanovske borbe zlorabljati za protidržavne ajd-iecsjc če se pa izkaze, da so obtolbe. kakršne razširja časopisje, neosnovana, in da se voditelje razpuščeneaa Saveza preganja le zaradi njihovega delovanja kot Izvršilnih organov naših skupnih sklepov, bi smatrali razpust Saveza in discipliniranje voditeljev kot poizkus, zatreti naše organizacije in preprečiti s tem solidarnost vseh javnih nameščencev. Prepričani smo. da so naši dosedanji uspehi le sad našega skupnega in enodušnega postopanja in da nam le popolna solidarnost tudi v bodoče potrebna. ^ Ista solidarnost mora tudi zahtevati zadoščenja onim našim nedolžnim tovarišem, ki za nas trpe. Posebej še poudarjamo, da Imajo za naše uspehe na stanovskem ooltu v odlični meri zasluge tovariši H rva ti e s predsednikom razpuščenega Saveza* dr. V. Renkovićem na Čelu. V Ljubljani, dne 15. januaria 1030. Odbor DrtiŠrva državnih uslužbencev kraljestva Srbov. Hrvatov In Slovencev za slovensko ozemlje. Karoflno pspedarcfto. Glavna določila načrta zakona o Narodni banki. Privi??s:irana Narodna banka kraljevine Srbije razširi delokrog na celo kraljestvo pod firmo! Narodna banka kraljestva SHS. Njena naloga bo rejrulrati novčni promet, truditi se za zaščito in krepitev valute, skrbeti za potrebe gospodarskega življenja po kratkoročni kreditih ter podpirati državo v blagajniških pesni z dovršeno organizacijo plačilnega prometa. Sedež ima v Beogradu, po kraljestvu filiatke v mestih, kier so bile doslej fjlialke avstro - ogrske banke, dajie v Bitolju. Skopim. Nisu. Cetinju. Fil-alke in agencije otvori po potrebi tudi v drugih mestih. Privjleg trafa 25 let, na njeno zahtevo se prjvileg lahko podaHSa. prošnjo treba vložiti tri leta pred p~fekom. Bančni kapital znaSa 50 milijonov dinarjev v zlatu, razdeljen v 100.000 delnic po 500 zlatih dinarjev. Akcije stare Narodne banke v iznosu 10 milijonov se smatrajo za vplačane na nov račun. Nanovo se izda akcij za sedai za 20 milijonov.. 40.000 po številu. Vplačati jih ie treba tekom oetih let. Rezervni zaklad se zbira dotlej, da doseže 20% vplačanega kapitala, od čistega dobička dobi ta zaklad letno 5%, Delokrog banke: eskont in reeskont (nakup) menic, kup in prodaja menic in čekov na tuja tržišča; kup in prodaja zlata In srebra: posojila proti zastavi zlata in srebra, državnih obveznic, pupilarnlh papirjev za dobo treh mesecev, izdajanje nakaznic proti polaganju zlata fn denaria za plač'lo davkov in carine; hranitev denarjev in vrednosti: tekoči račun, izdaja nakaznic, akreditov, čekov: žiro - računi, posojila na obveznice Zveze kmetijskih zadrug, reeskont men'c Zveze obrtnih zadrug: brezplačna blagajniška služba za državo. Na nepremičnine banka ne sine posojati. Temeliem svojega zlata in terjatev v inozemstvu ima država pravico zahtevati do 600 milijonov d'nariev, ta novec se ne všteva v redni kontingent bankovcev. Narodna bnnka ima edina pravico izdajati novčanice, ki so občno plačilno sredstvo v državi. Bankovce je na zahtevo zamenjati v kovinski postavni denar. Bankovc" moralo b?ti osigurani z zlatom in srebrom ^er drugimf trgov-cko - finančnimi vrednostmi. Kovinska znloea obstoja iz zln+a. srebra, terjatev v inozem^HTj. Banka sme Izdavati le 3krat toliko bankovcev kolikor * n a 5 a ta kovinska zalogra. Vsakih 8 dni objavila banka bančni izkaz. Na če*u banke je guverner, upravni svet se voli na Utrl le+a ?n štele 24 članov, od katerih mora 12 stanovati v Beogradu. Guvernerja predla sra upravni odbor trgovskemu mlmstru, imemrle se kraljevskem ukorom. Nadzorni odbor se vol? na tri leta In Šteje 0 članov. Menice, ponniene v nalnip, ocenJaJo eskontni odbori (cenzorji). Zbor delničarjev vrši se vs^ko 1e*o namoznete marca, pet akejj daje en elas, preko 30 glasov ti« more m'bče ;metf. Battka ima posebne pravice v sodnem postopanju, za dobo nrivflega Je nnro^Čena davka, tako glede svofega imetka in dohodkov. Knjige in knjižni fZv1er?M m lavne listine. Banko nadz'ra poseben komisar, H ea Imenuie krati. Od čistega dohodka banke vsako leto pripada nolovlca državi, druga se porabi v plaćanje dividende potem, ko se le dalo B% rezervnemu zaklada In 5% ca nagrado odbora, nadzorstvu, uredništvu. Dividenda ne sme presegati 10%, od vrednosti čiste bančne Imovine, za Izplačilo 6% se pa poskrbi po potrebi fndl tako, ĆM se plača iz prve. državi predstojeće polovne čistesra dobička. Načrt zakona Ima ob s t Ina ▼ členih 42 do 57 natančna določila mri-d| amortiziranja (uničevanja) bančrtb akcij in listin. V lodatkn ima načrt v 19 paragrafih prehodna določila, ki govore o zameni kron, prcvn« mu državne garancij« sa ao-x# novčaaice, o satotovitvll isrednega kredita državi v znesku pol milijarda dinarjev ter o začasni prepovedi plačil v gotovini (zamena bankovcev za kovan novec). Dokler traJa ta prepoved, se tudi djvjdeade ne plačujejo v zlata. Na podlag? določil tega načrta sa izdela statut Narodne banke. Pripomniti Je, da so se stavile ministrstvu tako glede prehodnih kakor gleda določil v načrtu zakona izpreminjevatne zahteve zlasti glede upravnega odbora, fillalk, načina volitev. in- ----——---- .m \wm^mmmm—mmmmp—i Sokolstvo. Sokol L |e vaoi v sadnji odborovl seli z obžalovanjem v vednost poročilo, da le hfl podan glede prodaje In delee zazidava trga Tabora protest Podpisi sami in način nabiranja podpisov kažejo, da to bili za protest tnerodaini čisto drugačni razlogi kot hijdjenski. estetičnl Itd. — Sokol 1. le bil prisiljen pri te) priliki zavzeti glede g. M. S p r e 111 e r-J a, trgovca v blizini Trga Tabora, naslednje stališče s posebnim dopisom te • le vsebine: Nikomur ne jemljemo svobode, vsakdo sme braniti svote opravičene osebne interese. Ker ste se pa uvrstili s svoilm lastnoročnim podpisom na skupno polo z načelnimi nasprotniki sokolske misli, ki so oddali uradno svol protest proti prodaji stavbne parcele na Trgu Tabor v sokolske svrhe in ker ste Vi osebno z izvedbo sokolske zgradbe ta-korekoč tietan&iranl. Izvolite vzet! na znanje, da Vam je odbor Sokola L v svoil seil dne 15 Januarja odrekel lastnosti In sposobnosti do sokolskeza članstva tn da Vas |e Črtal Iz svolega Imenika. — O tem obveščamo Sokolsk! Saves SHS fn našo Javnost — Telovadno društvo Sokol v L|tn>* Ijani Ima svoj rednf občni zbor dne 18. ia-nuarta ob 9. dopoldne v telovadnici v Narodnem domu s sledečim dnevnim redom: t. Poročilo odborov© 2. Poročilo odsekov. 3. Sprememba pr?vil (v smislu resolucij Sokolskega Sabor-* v Novem Sadu). 4 Volitve: a) odbora: b) preglednikov; c) delegatov za župni občni zbor, za glavno skupščino Saveza in za Sabor. 5. Slučajnosti. DnsStvo aa zgradbo Sokolskoga doma na Viču priredi v nedeljo, dne 25. januarja ob 8. zvečer v zgornjih prostorih Narodnega doma zabavni večer a plesom. Sodelujejo člani krat), opernega gledališča gg.: Povhe, Peček In baletni mojster Pohan. gdč. Svobodova, Bežekova, Franke tova, Mflllerieva In Vavpotičeva. — Koncertne In plesne točke Izvaja godba dravske divizije pod vodstvom gosp. ka-peljnika dr. Ceiina. Sokol Moste pri Uvblfant. Jntri popoldne ob 2. pri br. Kavčiča ne Selu sestanek, da se razgovorlmo slede občnega zbora, k) se vrši v nedelja dne 25. fanoar-}a ob 8. dopoldne v kavarni »MaH slon« v Vodmatu. Bratić! Sestre? Pridite potnoSte-vflno! Na zdarl — Odbor. — Sokol v Kaosa* u priredi 34. t m. ob pol 8. v prostorih društvenega doma Sokolski večer s telovadbo. Igro* plesom m prosto zabava V nedeljo 25. t m. ob poJ 4 popoldne se telovadba in Igra % Istun sporedom ponovi — Telovadno društvo Sokol v Ptlberln priredi dne 25 t m ob 20. uri v telovadnici tukajšnjo Narodne sole predpustnf kabaretni večer z zanimivim humorističnim sporedom. Obenem se naznanja, da se vr5l občni zbor Sokola dne 28 t m. ob 20. url v prostorih gostilne »pri Jagnietu«. — JugoslovensJc! sokolski koledar fe Izšel. Naroči se ga pri Sokolskom Savezu Narodni dom, Ljubljana. Radi ogromnih tiskovnih stroškov se je morala naročnina zvišati na 8 K. Koledar ima sledečo vsebino: 1. lugoslovenski sokolski sabor u Novem Sadu. 2. Svijest dužnosti prema sebi I drugima. 3. Iz zgodovine slovenskega sokol-stva. 4. Sokolstvo na optuženičkoj klupi. 5. Sokolske čete u borbi za oslobodjenle I ujedinjenje. 6. Ujedinjeno Jugoslavensko sokolstvo. 7. Sokolstva alkohol I treznost 8. Na II pokojnici. 9. Sokolstvo I presveta. 10 Steva Todorovič. II. Sokofetvo I tkaa* rlram. 12. Mane n naroda. 18. SokoM joio-«1 a venski dobrovoljci. 14. Slot m Praga. 15 Sokolstvo u Istri. 16. Sklepi stareimstva sokolskog saveza SHS. " Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. fmmmrja 1920. — Povrate* nrestofoiijaladafka ra-geirta Aleksandra v domovino, Včeraj ob 13*14 Je prispel z orljent - expresom na povratkn ?z Pariza prestolonaslednik - regrent Aleksander v fjobtjano. Ker le potoval Incosntlto. nI bilo na kolodvoru nobenega službenega spretema. V Imenu de/elne vlade za Slovenijo ga le pozdravi? predsednik dr. Ortror 2er|av. Na perona so Mi naviocl hali noveljnlk Dravske divizije general Krsto mitlanlč s tvojint Wabonv m€Sl-nf poveljnik polkovnik Potak bi mnogo ?a*tnlkov. Sprelemn le pHmmtvoval v fmenn zeloznislre vormve komisar pro-iiietne^a minlarr^jfa ffaimvvs. rnTeatolov naslednik regent ki le afonil It ankrn-skera vrm*. H le dal prmfstavlfl poMmv na dostojanstvenike |a Caslidka. KoIqw dvorski ***** te *•*! dosfor^n imglnslv kakor oincajnai ICo |g okclnatv^o amv znalo regenta, nra Je priredilo prtsrCaa ovadle. Regent se le odoelml fi Uol^ liane ob 13-34. Predsednik dr. Zarhrv Is spremljal regenta m tdtiovs) Imadao aposarls cMsastve^ da sa v bodoča aa obrača vaji zrn to poslaništvo v oseb-zdk ta trg. zadevaš, nego da od novega leta 1920 daNa rssava vsa taka vprašanja novoostanovBenl konzalat kraljevstva Srbov, Hrvatov ni Slovencev v Praal Dtooba tfida 43, docim spadajo v kompstsnoo kraljevskega po-slanišrva edlnola strogo politična, oziroma diplomatske agende. M Km OamUaaakem vseoclllic« sa |e doslej vpisalo na filozolićn! fakultet! 129 slušateljev, na medicinski 6S, na tehnični 258, na bogoslovsk! 09 slušateljev, skupaj torej 551 dijakov. Ker po navadi Šteje Juridična fakulteta največ slušateljev, bo ljubljanska univerza Štela v dragem tečahi, ko se otvori tudi pravoslovna fakulteta, gotovo okrog 1000 slušateljev. — Konstatiramo gleda vrednosti bankovnoga dmarfi In krona v našem prometu, da le sedaj službeni kurz dinarja enak štirim kronam. Vsa plačila davkov, carfn, po5triih pristojbin Je dopustno plačati pri nas tadl v dinarjih po tem rarmerju. Tud| zadnf komunike vlade glede valutne reforme govori tako. Nepravilno je torej, pa naj se godi od katerekoli strani, če kak »bančni konzorc;i«. kakor se čita v včera!5njem članka »Naša valuta«, sklepa, da bo dajal za 10 dinarjev 350 kron. Ce državna plačila lahko onravljam v dinarju za 4 krone, Je popolnoma nepravilno, v »prometu« dati za 1 dinar le 3 K 50 v. Za pot do državni blagajnic se vendar ne sme jemati 50 vinarjev prf dinarju. Tako ravnanje bi spadalo pred oderuški urad, saj toliko kakor oni trgovec, kt nf označrl cen v Izložbi. Mm, f f.initskj kapetan Aaton Dolenc V Splita je umrl, kakor smo že poročali, kapetan linijske ladje Anton Dolenc Z nJim Je preminul odličen slovenski mornarski oficir. Rojen Je bil leta 1871. v Lofn kakor sin okraj-ntpra sodnika diia ffinka Dolenca, slovenskega pisatelja, najboljšega poznavatelja Krasa in njegovih Čarov, ter njegove soproge, hčerke slovenskega pesnika Miroslava Vllhana - Kalskega, Pet gimnazijskih razredov je dovršil v Ljubljani, nato pa vstopil v mornariško akademijo na Pekf. Kot mornarski kadet le nato nastopil pot okoli sveta. O svojih doživljalih In doimfh Je pisal pridno domov v LJubljano, kamor je bil njegov oče premeščen. Tista pisma pa so bila atko mikavne vsebine In tako krasno pfsana, da jih Jo »Ljubljanski Zvon« prjobcevai pod naslovom: »Potovanje oiroti sveta«. V drugič jo premeril svet na Jadrnici grofa Colloredo-Mansfeida. Na tem potovanju se je najdalje morJI v Braziliji In v Zedinlenth državah, katere le spoznal m poznal kakor malokdo dragi. Vporabnost Antona Dolenca m pa njegova svetovna naobrazba —- govoril in pisal je Šestero jezikov, ga Je vsposobna za najtežje misije. Bit Je več let dodeljen momarf* čnl sekciji na Dunaju in je mnogokrat interveniral kakor referent momarie-nega komandanta pri delegacijah. Pozneje se ie vrnil iz dunajske službe na morje Poveljeval je na Ulann, Sv. Jurij«, nazadnje v šar*i kapetana linijskega broda; leta 1913. Je postal komandant drednota Tegetthorra. 2al, da ga fe ob volnlh naporih prisilila — naduha, da se je moral zopet umaknit! in Iskati zdravja v priljubljenem gradu Orebku. Pa dovoiienesra dopusta niti ni do konca užfval. Prišel je — prevrat in niti trenotka n* premišlal, da se Je takoj Jav|! k služb? — v vrstah jugoslovanskih mornarskih častnikov. Prevzel ia veleodgovorno zadačo, da se Je udeležil v zgrodovinskih dnevfti novembra leta 1°18. kakor mornarsk? ekspert razgovorov In pogajanj na Krtu. Tam Je stop*! v stik z naiodriČneiS'mi htgoslo-venskinrl politiki in karakterizacija, katero je podal precej po povratu o njih. |a povsem odgovarjala — poznejšemu razvoju dogodkov... S Krfa se Je vrnil v Puli in v Orehek. Ker pa mu je grozila Internacija, se Je odpeljal — v nezasedeno domov* no in se nastanil v LJubljani. Po kratkem odpočitku potoval je na novo službeno mesto v Kotor, kjer le bfl jmroslovensld momari-čn? fcomodore. Od aprila do avjmsta 1910 je bil radi bolezni na dopustu v LJubljani. Na to pa je odšel na novo mesto kakor delegat ratne mornarice SHS v Split Znano nam le, da Je napisal obširno spomenico o reorganizaciji ratne mornarice, katero Je pred kratkim predložil odločilnim krogom. Brez dvoma se bo njegov glas na pristojnem mesto vpoSteval. Sredi med delom za dobrobit naše mlade države ma sestavi koščena žena pot — do mv vik aepekov. Zapušča dva brata In dve seasrt Večnala jema pamfatt — trn naše vfeolrelftlee. M UsmU-rale v taneensarv. le tx> raspisu odteka za prehrano s dne 28. okt rs. L It II-33P dovoljeno okremlm aiavar-stvom Itdetatf Izvoznice za Živila, mod tesn tndl za ?o kg moke za osebo sa 2 meseca. Umestno ut bHo — tako oredlajra neka prizadeta oseba — da M se starši, kolib sinovi študiralo na Drmam, tega oosmžfrl Hi atapM nitanlTUall flffa. V ta mto naj M se sestavil ▼ LJubljani odbor« ki bi to nalogo prevzel In potom časopisja naznanil« kam in kdaj naj se živila odpošljejo, eventuelno denar« da se moka skupno kupi pri odseku za prehrano, — Zaprisega novincev v Celin. V ponedeljek dne 12. t m. ob pol 11. uri vršila se Je v našem mestu prvič svečana zaprisega naših vojakov - novincev. Zbralo se je preko 2000 naših mladeničev fe, zelene Štajerske ter Ma-cedouije, da polože v roke svojim predpostavljenim svečano prisego za svojega kralja tn domovino. Bila je lepa sPka, ko so se mladeniči po vznesenih besedah svoiih svečenikov o pomenu te prisege po svojem verolzpoveda-nlu — katoliki, pravoslavni in muslimani — zakleli, da hočejo slu2tt| svojemu kralju i domovini. V krasnih besedah je bodril naše vojake komandant celjskega baona g- major Vojislav DJ. Kostič, opominjajoč jih. da še čakajo Trst, Gorica i Reka na oslobodite*. Prisotni so bilf poleg vojaSkih tudj vsi civilni organi. Vojaška godba je svo-čanost še povečala. — Herostratstro delo. V znan t vsr-učfliškj debati stalno imenuje »Slovenec« predsednika dpaškejra odbora A. Novaka »nekega Novaka« alj »hero-stratski - slavnega*. Ali ga torej pozna ali ne? Ce ne ve, mu pravimo, da J« Novak 2e pred vojno ijrral odlično Jugoslovansko vlogo med diiaštvom in da ga Je Avstrija zato obsodila na — pet let ječe; »Slovencev!« so takrat bili zelo »slavni« Avstrijci; ali se Km zato Novak zdi »neki«? — Zadružna centrala. Kakor čujemo, nameravajo nekateri krogi SLS popolnoma sanirati v likvidaciji se na-hajajočo »Zadružno centralo«. Sanacija naj bi se izvršila tudi pod pogojem« da se pozovejo na odgovornost vsi oni faktorji, ki so zakrivili gospodarsko katastrofo centrale. — Splošno je zna* no m ugotovljeno, da Je bilo gospodarstvo te centrale, zlasti v skladiščih, docela zanemarjeno in »za nič«, kakor se je nedavno izrazil član likvidacijska komisije pred sodiščem. Znano je dalje, da so to zadrugo vodit« trgovski ne~ veščakl. — Ameriška oošfljatev daril. Ker dohajajo mnogobrojna vprašanja tz dne 1p5. decembra in ga vozi ameriških daril rojakom v domovini, sporočamo vsem Interesentom, da se je pošiljatev, ki je bila prvotno javljena, da odplove 30. novembra, zakasnila in da je glasom ravno došlega pisma blago od plulo iz New Jorka dne 16. decembra In da vozi ameriška ladja »Norih Plne«. ki pride direktno v Trst. Ko dospe pošiljatev v Ljubljano, bomo vse adresate oh* vesrjli potom dopisnice«. »Balkan«. — Prvo dmštvo hjinlh posestnikov v UuhflasU poživlja tem potom vse hil-ne posestnike in posestntce, da se pol-nostevftno udeleže Javnega shoda* ki se vril v nedeljo ćrrt 18. t m. ob 10, •ti dopoldne v velik! dvorani hotela »Union« in na katerem se bodo razpravljalo o našem stališču glede valutne reforme. — Dijake Iz zasedenega ozemlja visoko- in srednješolce« opozarjamo, naj takoj vlože prošnje za čevlje, kdor tega še ni storil. Pravico do čevljev imajo vsi dijaki iz zasedenega ozemlja, ki so podpore potrebni Prošnje naj se naslovijo na Poverje-ništvo za socijalno skrb, pošljejo pa v Pisarno za zasedeno ozemlje, Ljubljana, Pražakova al. 3. V prošnji naj bo navedena številka velikosti čevljev in naj bo prošnja potrjena in priporočena od dotičnega Šolskega vodstva. — Kje leži denar Iz Amerike* Cnjejo se pritožbe, da ljudje, ki Imajo svojce v Ameriki še sedaj niso dobili denarja, ki jim je bil odposlan meseca avgusta 1919 iz Amerike. Vprašali smo prt Čekovnem oradu, kaj more biti vzrok tej zamudi Povedalo se nam je, da tiči vzrok deloma v tem, ker zaradi poštnih zvez z Ameriko bankir Frank Sakser v New Yorku nI mogel dobiti pravočasno Čekov tukajšnjega čekovnega urada, pri katerem ima svoj konta Čeki so mu bili odposlani v novembru in je takoj nato nakazal potom čekovnega urada čez pol-drua milijon kron za 550 različnih na-slovtjencev v Jugoslaviji, večinoma v Sloveniji Nakaznice so že lzgotovlfe-ne In denar bo dostavljen v par dneh« kakor hitro prispe gotovina, ki io čekovni urad Ima dobiti od nekaterih bank v Zagreba za račun Sakserja. — Sodeč po vsoti denaria, ki Jo Je dal pripisati svoiemu kontu. )e pričakovati nadaljnfh nakazi! za ljudi ki imajo svojcev Ameriki za najmanj en mltt- — Fovfsovaafts be*»tmcev. Radi bfl-zatočih se občinslrih volitev se vsi v LJubljani stanujoči begunci pozivUslo, da se pridejo nrih. leden t. I od 19 do 24. t m. sglaslt v Pražanovo ulico II 3., I. nadstr. |n sicer vs*k dan od 9, do 12. ure dopoldne. Volilno pravico Imajo vsi on| 21 stari begune*, ki so bil| noflcflsko zglašeni pred 1. februarjem 1918 m U tuksl prebivalo kakor tudi vsi lavni nameščenci, ki Imajo ob rasv gmftvf volilnih imenikov v Ljubljani svofe bivališča. VoHlno pravico Imajo daOi irat omajra1 nositi neki Karol Lfpovšek. Spravili so ga na MjkuliČevo stanovanje. Dne 7. novembra t L zvečer pa so se sesti štirje nepridipravi pred Prešernovim spomenikom in se dogovorlU. da odneso tobak iz Mikulfčevega stanova ntaz pod masko »zaplembe« in »detektiva« ter ga potem prodajo. Volčič Ivan je predstavila! detektiva 5n so odnesli v resnici tobak ter ga potem prodal? znani veriSnici in tihotapki Marin* Zonfa, ki je stanovala v nekem hotelu. Tobak so prodali za 2530 K, do-čim ima Milan Srečnik, ki bi bfl kmaln Postal MHan Nesrečnik, škode v znesku 3270 K m 8no K za plahto, v katero le bil tobak zavit Čedna četveroperesna deteljica le stala včeral pred ljubljanskim deželn?m sodiščem na zatožni klopf. Zanimivi t|ni So te: Karo! U-oovSek, Josip LfoovSek, Kami Zbašnlk fn fvan Volčič. O Karlu ZbaSnfku nttl točno ne vedo, kje Je bfl rojen. »Po vseh cerkvah so v LJubljani rxrvr>ra Sova lf za nlegovo rojstvo.« Obsojeni *o bili hudodelstva tatvine tu sicer: Karol LlpovSek na pet JotfP Lfpoviefc aa deset, Karol Zbašnlk na Sest tn Iva« Volčič na net mesecev težke leče. — V Ptuja ie wmti omtotni Jffnm nik dr. Anton Greirorec. Pokojnik Je bfl v narodnih kresih m Stalen**« do- bro znan In vaJed evojeca veseleča »načaja la gvoje dovtipnosti splošno priUubUea. Oni ki sv svoiečasno študirali v Uraden, te ga bodo Se dobro spominjali, slasti pa tisti, ki so delali svoiečasno med graSkimi akademiki bruetiške Izpite, pri katerih ie redno nastopal kot vladni komisar, ki ie perfektno govoril latinski Bodi mu ohra-njen blag spomini — Na«" naročnikom, kateri ie ni-so poslali naročnine za letošnje leto, uljudno naznanjamo, da se bode poSi-Uanie lista ustavilo dna 2& januaria vsem. ki točno ne pošljejo do tega dne. Prosimo torei čim preje se poslužiti položnic. Kultura. — H of t mano ve pripovedke. Prva erad-atika pred suva v opernem gledališču se vrii v torek, dne 20. t m. ob pol 8. ari zvečer. Vstopnice po znižanih cenah' se dobe v pisarni Društva zasebnega uradni-Stva, Gosposvetska cesta U. I2/I. v soboto, dif 17. t m. In ponedeljek dne 19. c m. od 9. do 13 ure, v nedeljo, dne 18. t m. od 9. do 12. tire. — »Preporod«. Lanski letnik te dilaitfce revije Je Izhajal Se kot glasilo »Jugoslovanske dijaške Zveze«. Ko je koncem avgusta preteklega leta na shodu delegatov Jugoslo-venskege srednješolskega svobodomiselnega diJaStva JDZ likvidirala. Je nanovo ustanovljeni »Save* Jugoslovenskih srednješolskih organizacija* sprejel revijo kot svoje glasilo. Revija stopa torej znova na plan In sicer na SirSl podlagi In z novim, resnično Jugosiovenskim programom. Nam se list ne pošftja, zato ne moremo o njem poročati podrobneje. — Nobelovo literarno nagrado le prejel največ)! današnji norveški pisatelj Kmrt H a m s u n, ki dovrši letos 60. leto. Njegov roman »Glad« Izhaja pravkar v slovenskem prevodu. Njegovo najboljše delo Je baje »Pan«. Napisal je mnogo novel, romanov, pesmi In potopisov. Imenujejo ga »pesnika moči in zdravja«, »fantastičnega realista« in »prvega literarnega pefsažfsta«. — Geografsko društva Po dolgotrajni pavsi vsled vojne ie v oktobru 1919 začelo znova svoje delo tudi Geografsko društvo (ponrel: Srpsko geografsko društvo) pa predvsem upa in trdno pričakuje, da mu pristopijo novi člani iz cele naše ujedinjene države. Društvo ima dvojno nalogo: da pomaga geografskemu raziskavanju in proučevan Ju Jugoslovenskih pokrajin !n da geografsko vedo v teh deželah ?iri med našim ljudstvom. Oboje hoče doseči potom strokovnih in popularnih predavani, pa z Izdavanjem časopisa »Glasnik Geografskog Društva« in prirejanjem ekskurzij. Člani društva so: redni (strokovni delavci, ki plačajo letnih 20 dinarjev) in Izredni (z letnim prispevkom \2 dinarjev). Vsi člani dobivajo zato brezplačno društvena izdajanja in se odelefnjeio popularnih predavani m ekskurzij društva. Redni člani se vrhntega udele-luieio tudi strokovnih predavanj In smelo vporabljafl društveno knjižnico; Za ustanovne člane smatra se one državljane ozfr. zavode, kf poklonijo društvu enkrat za vse-tel najmanj 500 dinarjev v gotovini ali vrednosti: oni imajo vse pravice rednih članov. Vsa dru Stva m znastvenc zavode obenem pozivamo, da stopilo z nami v menjavo svojih publikacii. Geograisko društvo Beograd, univerziteta. Zdravstvo. — Zdravstveno stanfe mestne občine ljubljanske- V času od 4. do 10. t m. se je rodilo 36 otrok. 3 so bfli mrtvorojeni, 28 oseb je umrlo, med njimi 13 domačinov. Za tifuzom Je umrla 1 oseba, vsled nezgod 1, za fetlko 1 domačin to 6 tujcev. Oboleli so: ca grli o I oseba In sa vratico 1 tujec — Zdravilišče ca fetične na Golniku. Za invalide vojake, ki bolehalo na Jetikl oziroma okrevajo od te bolezni. Ima Poverjeništvo za socijalno skrbstvo na Ootnfka pri Tržiču na Gorenjskem na razpolago vsem modernim higiJenlčnirn zahtevam odgovarjajoče zdravilišče. Na razpolago Je Se okoli petdeset postelj.. Upravičeni reflektantl tiaJ prosijo za sprejem ustmeno ali pismeno pri Imenovanem poverfeništvu. — Razpis »trnove. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani razpisuje dr. LSschner - Maderjevo ustanovo za letoSnje leto. ProSnJe, opremljene z ubožnimi spričevali, naj se dopošlieio do 31. Januarja 1920 odboru slovenskega zdravmSkesra društva v Ljubljani. — Tedenski Izkaz fiatezfitvfft bolezni. Od 28. decembra 1919 do 3. januarja 1920 so bile naznanjene za Slovenijo te-le nalezljive bolezni: Skrtatica. Ljnbllana mesto 2 sluča-la; davlca. Ljubllana mesto 1, vell-kovSkl okraj 1 slučaj: trebuSnl tifus, brežllkl okraj 2. Ljubliana mesto I. litijski okraj 3. ljutomerski okraj 1, mariborski okraj I, novotneSki okraj 2. slovenjefirraški okraj f slučaj; *rt-Sju celjski okra! 1. mariborski okraj !, slovenjeirrasTci okrai 3; peeavlcju Ljubljana mesto t vojak: koze. bre-ZlsTci okraj I. celjski okraj 2, krsTd okraj 3t LJubljana mesto I, ptujski okraj 4 m velflcovMd okraj 6 sluča-J^____________________________ Boipoianli mil. fa- % NMalaTvaa4a aovjli kronskA mlatiti V apravi državnih fondov so tacali natiskavatl označbo kronske vrednosti na nove državno dinarsko bankovce od 16001 100. 50 f» 20 dinar-Jeau gakoc hitro bo to tiskanja torti*. ao, se bodo poiesnifi iz prometa bankovci po 1000, 100, 50 in 20 kron, en % Ribarstvo. Slovenska kmetijska družba naznanja vsem ribičem, da se dobivajo ribolovna knjižica vsaki daa med 9. lo 12. uro dopoldne. Ribolovna knjižica se izdaja samo za eno leto tn stane s kolekom 10 K. Po poŠti se bode pošiljalo le onim« U vpošijejo v naprej poleg predpisane pristojbine, tudi poStnlno ia osebni popis. — g Oddala ribolova. Ribarska zakupna okraja 28 c Dob In 20 e Moravče se bo- dala v torek dna 3. febrearja ob 10. ari pri okr. glavarstvu v Kamniku oddala v zakup potom javne dražbe la to za dobo 10 let BORZA. LDU Cniih, 15. januarja. (CTU) Borza. Deviza Dunaj 3.20, Berlin 10, Praga 6, kronski bankovci 2J50. ___ LDU Dunaj, 15. januarja. (CTU) Borza. Deviza Zagreb 241—251, Praga 329—344, jugoslovenski bankovci 225 do 245. nalnouelia poročila« REŠKO VPRAŠANJE V NOVI PAZI LDU Lvon. 17. januarja. (Brezžično.) Premijerji zavezniških vlad so sporočili jugoslovenski delegaciji da bi se Italija odrekla suvereniteti nad Reko In demilitarizaciji Šibenika. Reka bi postala neodvisna države, njena luka pa last zveze narodov; mesto SuŠak bi pripadlo Jugoslaviji. Jugoslovenska de-teeraciia se ie obrnila v Beograd do nova navodila: beograjski odeovor se pri čak u te za soboto aH nedeljo. Zavezniške vlade se strinjalo, kot se poroča, v tem, da dovolijo Italiji, da Izvede londonski pakt. če Jugoslovenj ne bi spreleti tega kompromisa. REŠITEV JADRANSKEGA VPRAŠANJA? — REKA NAJ BO LAŠKA? LDU Lvon 15. januarja. (Brezžično.) V sredo, dne 14. januarja so načelniki treh poglavitnih zavezniških vlad predložili jugoslovenskim delegatom osnovo za sporazum glede Jadranskega vprašanih V smislu tega novega načrta hi dobila suvereno oblast na Reki Italija. Jogostovenom pa bi se zagotovila svobodna uporaba reškega pristanišča. Dalje bi prešla železniška proga Reka - 1 iiibltana v popolno tast Jugoslovenov. Razen tega bi se priznala Jugoslaviji pravica, da raztegne svojo suvereno < hlast nad severno Albanijo do reke Drina- — Na nujno prigovarjanje Clemenceaun, naj soreimemo ta predlog, so jugosiovenski delegat! Iziavlll. da tega ne morejo storit) na svojo roko. amnak da morajo z ozirom na važnost take odločitve poročati o novem predlogu kraltevi vladi v Beogradu, kateri so takoj brzoiavill. Jugo-slovenski odgovor se pričakuie v oetek. Kakor upa »Petit Journal«, bo odgovor ugoden: v tem orimeru jugnslovenski vladi ne bo treba drugega, kakor samo Se sankcionirati odločitev, ki so lo in-teresirane stranke sprejele sporazumno. D» ANNUN7IO POSTAL REČANOM NELJUB GOST. Bakar, 16. januarja. Predvčerajšnjim popoldne sklicalo ie reško mestno zastopstvo taino sejo, ki Je trajata nreko 8. trre. Na tej se?J se Je razorav-PaV> o odgovoru ital'fan«ke vlade re-šVfm odposlancem. Mestni zastop je sklenil opozorit? d* Annnnziia na nevarnost, k? preti Pek? vsled njegovesra postopanja ter ga naprositi, da čimprej zapusti me^to. ZOPET ZASEDBA PEKE. Bakar, 16. Januarja. Na sudačko stran so prišli trije bataljoni italijanske volske. Oovorf se, da Je ta vojska namenjena za zasedbo Peke. ki se bo. kakor je izjavil poveljnik teh čet, v naj-krji*!eiii ča<;n zasedla. IZDA TALCA DR. FRANK IN DR. SACHS V ZVEZI Z ZAGREBOM. Bakar, 16. Januarja. Gdč. Radetič je bila ustavljena od mejne straže, ko Je orekoračila demarkacijsko Črto. Pri telesni preiskavi so našli pri njej pisma dr. Pranka in dr. Sachsa. naslovljena na centralo njihove organizacije v Zagrebu. Redarstvo le ta in nekatera druga pisma zaplenilo. Med zaplenjenimi le tudi oismo dr. Stipe Vučetica. v katerem se mu sporoča, da naj takoj odide v Jahfanico. kjer ga čaka ladja, ki ga prenelle na otok Rab. odkoder odpotuje potem z ttalilansko toroedovko v Ona-tHo, Frank piše Vučetiču, naj pride čimprej, ker se gre za zelo važne stvari. Redarstvo ie opozorilo o tem komi-sarilat v Kraljevici, ki je odredil areta-ciio VuČetiča, OPOZICIJO* A f CI V ITSTAVOTVOR-NEJH ODBORU. Beograd, 16. januarja. Opozicional-ni blok je pristal na odlok vlade glede ustavotvornega odbora pod pogojem, da dobj gotovo število članov v tem odboru. KAZENSKE NAREDBE ZA ZLORABE OB IZMENJAVI KFON. Beograd. 16. Januarja. Kakor do-znajemo. objavi vlada v kratkem naredbo, ki bo določala stroge kazni ori zlorabah o priliki zamenjave starih kronskih novčanlc STAVKA NA ITALIJANSKIH POŠTAH. LDU London, 16. januarja. (Dim. kor. vr.) Iz Rima poročajo, da se je s današnjim dnem začela splošna stavka vseh poštnih, brzojavnih in telelon«Vfb nameSf>*c«v v ItalUL MIROVNA POGODBA I MADŽARSKO. LDU Parla, IS. jamarja. (MU — Brezžična) Danes le bila madžarski mirovni delegaciji v ministrstvu za zunanje posle in v prisotnosti Qemen-eeana, Umrd Oeorgea. Nlttila tn Mat-sulja Izročena mirovna pogodb« s Madžarsko. LDU. Pnrfz* 15. Jančarja. (Dna. k0t» Brani) AftttOt HtVts pOfO&U Mirovna pogodba, ki se je Izročila madžarski mirovni delegaciji, je sestavljena v enakem zmislu, kot saint-germainska mirovna pogodba. Odstavki, ki se nanašajo na zv*zo narodov in na interese izven Evrope, nadalje na vojne vjetnike, reparacije, letalstvo, pristanišča, vodne ceste, železnice itd., se na obeh listinah glasijo enako. — Mirovna pogodba našteva nato natančnejše meje Madžarske. Madžarska priznava popolno neodvisnost srbo - hrvatsko - slovenske in čehoslovaške države. Meje med Madžarsko in srbo - hrvatsko - slovensko državo ter Romunijo določi sedmeročlanska komisija. Madžarska se na korist Italije (!), srbo - hrvatsko - slovenske države. Romunije in čehoslovaške odreka vsem pravicam In naslovom do onih ozemelj bivše Avstro - ogrske monarhije, ki so bila kot sestavni deli teh držav vtelešena monarhiji. Ceho-slovaška se obvezuje, da na desnem bregu Donave južno od Bratislave ne bo zgradila utrdb. Madžarska se odreka vsem pravicam do Reke in sosednjega ozemlja b'vsV^a ogrskeea kraljestva v korist Italiji (!) v okvirju onfh meja. ki se določijo kasneje, in se zlasti obvezuje priznati pogodbena določila, ki se bodo o tem sestavita. Nadalje se odreka na korist Avstriji vsem pravicam ogrskega kraljestva, v kolikor se tiče ozemlja, ki le/i zunaj določenih mej. — Vojaška dniočfla se strinjajo z onimi, vsebovanim! v sainteermainski mirovni pogodbi, ravnn tako tudi to"ke. ki se tičejo reparacije. Madžarska dovoljuje vsem zavezniškim državam opcijsko pravico do letne dobave gotove miožine premoga iz pečuških premogovnikov, in sicer za dobo petih let. Razdelitev in vrste tinančnih bremen Madžarske, v kolikor jih bodo nosile čehoslovaška, Romunija In srbo - hrvatsko - slovenska drŽava, se bodo po ozemlhi. k? orelde pod njihovo suverenost, določile v zmislu finančnih določil predstoieče oogod-be. kf so identična z onimi, navedenimi v sainteermainski pogodbi, toda z izjemo dveh dodatkov. Določba, da mora Madžarska vzdrževati armade, k! so jo zasedle, se ne nanaša na vojaške operaciie. ki so se izvedle oo trinajstem novembru 191S brez dovoljenja glavnih zavezniških držav. V tem primeru bo reparacijska komisija določila delež izdatkov, ki ga bo morala nositi Madžarska, Z druge strani pa se še posebno določa, da bo madžarska vlada poleg madžarskega Javnega dolga morala zajamčiti tudi tudi še svoj delež avstrijskega dolga kot prispevek k snlošnemu dolgu Avstro - ogrske. — Gospodarska določila so slična onim v saintgerman-ski pogodbi, Izvzemši nekatere točke, ki se nanašajo na gospodarsko razmerje med Avstrijo in Madžarska ZAHTEVA PO IZROČTTV1 NEMŠKEGA CESAR.IA. LDU Pariz, 15. januarja. (DKU) Agence Ha vas poroča: Ministrski predsedniki zavezniških držav so izgotovili besedilo note. ki se bo naslovila v imenu vrhovnega sveta na holandsko vlado in ki zahteva od nje, da Izroči cesarja Viljema II. Nota, ki se bo izročila nemara v nedeljo, se nanaša na člen 220. versaille-ške mirovne pogodbe, ki predvideva obtožbo bivšega nemškega cesarja. Zavezniki vabijo Holandsko, naj Izpolni ta Čin pravičnosti. Nota ima prijatel^V! značal. PROTI BOLJŠEVIKOM. LDU Haag. 16. Januarja. (CTU) General Semenov je rek ru tiral 3000 nemških In avstrijskih voinih ujetnikov In naprosil japonsko vlado, naj mu za Sibirijo stavi na razpolago še eno divizija USTAVOTVORNI ODSEK. Beograd, 16. Januarja. Minister sa koa-ttftvanto dr. Palecak J« poslal predsednika parlamenta dr. Pavlovieo pisma v katerem ga obvešča v vladnem sa kl lučku, da stopi v Bstaruivornl odsek H predstavlteljev De-mokratskt zajednice, 13 predstavlteljev eaoskljonalneta Moka, I tod la list- kown-atst, dr. PavlovkV di. Josip Smodlaka, Jala Prodanovtf la 6 vseuČUiSklh profesorjev hi sfeer ta IjabUamae vseocliuce dr. Leonld Pltanttc la dr. Bogomil Voftnjak, sa tagreb-nke vfamenliee dr. V. Polič m dr. M. Ko-•treaele ter ta beograjsko vseučilišče Slobodan Jnvanovic Is dr. K KvmaaodL EKSCKUTIVA LIOT NA20DOV. LDU Ljnsn. IT. lantaaria. (BresflcnoJ V petek tfuti al se le e anasatrstve tnae- liga narodov. Sejo le otvori Leon Bont- geols, ki le bfl na predlog Venizelosa radi Izvoljen sa predsednika. Po Bourteolsovf zahvali za Izvolitev so govorili lord Cur-son, g. Perrarts in drugI. FRANCOSKI KARDINAL NA POTU V JUGOSLAVIJO. Beograd, 16. Januaria. Kardinal Do-bols, skot v Rouenu na Francoskem, odpotuje te dol v Jugoslavijo, da se pouči o cerkvenih, političnih In gospodarskih razmerah v naši državi Kardinal se ustavi v LJubljani, Beogradu, Zagreba In se napoti nemara tudi v Bosno In Dalmacijo. OSEBNI PROMET V AVSTRIJI ZOPET USTAVLJEN. LDU Dunaj, 16. Januaria. (CTU) Začenši s ponedeljkom se bo za en teden ustavil ves osebni promet. Izpred sotflffn Zanimiv dogovor. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem, kazenski senat, je bila včeraj neka razprava glede sodov, ki so Jih bili ukradli pri Zadružni centrali. Kot priča je bila pozvana tudi neka Terezija Cešnar, kuharica. Govori samo nemško. Predsednik senatu, sodni svetnik g. Nagode: »Ali Je bil doma?« Priča nemško: »Er war zuhause...« Predsednik: »Kdaj Je Šel spat...?« Priča: »Abends vor sechs Uhr...U Tako se ie razvijalo vse zasliševanje te priče. Josip T. Je bil obsojen na 4 mesece, njegov soobtožeaec pa na dva meseca ieče. Društvene vedi in prireditve. — Z vera poitntb organizacij ▼ LJubljani vabi vse člane In članice na sestanek. Id se vrši v ponedeljek, dne 19. Januarja 1920 ob % na 20 uro v pismonoški dvorani na glavni poŠti. Zadeva važna In nujna. Pridite vsi točno In polnostevilno. Odbor. — Plesni vence*, Dalje služeči podčastniki gamizije Maribor prirede dne 24. Januarja t t svoj prvi plesni venček v ve-l!ld dvorani pivovarne G5tx pod protektoratom gospoda generala Maistra. Podružnica SPD t Kranja prtredl svof občni zbor v nedeljo, dne 25. januarja ob 10. dopoldne v prostorih Narodne čitalnice v Kranju. Kočevska čitalnica priredi svoj redni občni zbor dne 25. Januarja ob 4. popoldne pri Beljana v Kočevju. Med drugimi točkami le tudi volitev odbora sa poslovno leto 1920, Po članih vpeljani gostje dobrodošli I — čevljarska zadruga ta Ljubljano la okolico naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 25. t m. točno ob 14. popoldne preizkušnja za pomagača. Kdor se hoče podvreči preizkušnji, naj se zglasl do 21. t m, pri čevljarski zadrugi (Kari Kordellču), Rimska cesta 5. Na poznejše priglase sa ne bo oziralo. • — čitalnica v Murski Soboti Prošnja, Dne 9. decembra 1919 ustanovili imo v osvobojenem Prekmurju Narodno čitalnico z raznimi odseki v svTho narodne pobude-Sedež jI Je Murska Sobota. Naročene imamo skoro vse domače liste, poleg teh tudi par hrvatskih tn srbskih: a nedostaja nam Se knjig. Ker pa Ima čitalnica tudi nalogo — saj do osnutja lastnih knjižnic — nuditi tukajšnji šolski mladini potrebno čtivo, katerega Istotako primanjkuje, zato se obračamo do vseh slovenskih čitalnic bralnih bi enakih druStev, kakor tudi do Javnih In šolskih knjižnic, založnikov bi zasebnikov s prošnjo, naj nam blagovolijo v dar nakloniti vsakovrstnih knjig, tako beletristfčnni in znastvemlh, kakor tudi mladinskih In Šolskih knjig (četudi starih In že obrabljenih). Tudi starih letnikov naSih časopisov In revij raznih strok prosimo. Pošiljke naj sa blagovolilo nasloviti: Čitalnica v Murski Soboti, Prekmurje. (Potni strošld za večjo pošiljke se povrnejo). Vsak Se tako mal dar bo hvaležno sprejet — čitalnica v Murski Soboti. — Podpornemu društva fvgoslovenskla akademikov v LJubljani so darovali: Oosa. dr. Pltamic v LJubljani 1856 K, rodbina Krisper v LJubljani 100 K, g. Ivan Kenda, Bled 50 K, rodbina V. Rohrmanova Iz Ljubljane 200 K, tržISko občinstvo 582 K, okrajna hranilnica v Slovenjem Gradcu 400 K, gostnničar g. Selčar v Št Tlju 100 K. gosp. Bežek Jože. stud. med. 50 K. Za darove se najprisrčneje zahvaljuje odbor PDJD v Ljubljani. Acirovlsaciia- t Cenejša prebrana. Stranke, Id so do 15. Januarja vložile vpraSalna pole pa še niso dobile Izkaznic za cenejšo moko, naj se zanesljivo zglaso na magistratu, Oaleto-va hiša, pritličje. levo. In sicer stranke s črkami A do K dne 19. Januarja tn s črkami L do Z dne 20 Januarja — vsakokrat od 8. do 12. dopoldne. t Petrolejske Izkaznica dobe zamudniki. U niso prisil v soboto, dne 17. Januar* )a h kruSnl komlslll šele po 25. Januarju. t Prodaja krompirja. Mestna aprovi« zaclla Ima v zalogi Se nekaj vagonov krompirja, Id ga bo oddalala v cerkvi sv. Jožefa po sledečem redu. In sicer: za stranke Iz L okraja dne 17. Januarja; za stranke Iz IL okraja dne 19. Januarja; za stranke Iz III« okraja dne 20. Januarja; za stranke Iz IV. okraja dne 21. Januarja; za stranke Iz V. okraja dne 22.* Januaria; sa stranke Iz VI. okraja dne 23. Januarja: za stranke Iz VIL okraja dne 24. Januarja; za stranke Iz Vili okraja dne 26. Januarja; za stranke Iz IX. okraja dne 27. Januarja; za stranke tz X. okrsla dne 28. Januaria, vsakokrat od 8. do tt. dopoldne la od 2. do S. popoldne. Kilogram krompirja stane 1 K 50 vin. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Stran 0. .SLOVENSKI NAROD« dne 18. Januarja 1920. Itev. M. ali francoskem Jeiifcn. — Cenjene ponudbe pod , Jezik/402* m upravnistvo »Slovenskega Narod::«. 402 Hranili! firez imi 5vr5S£ za takoj ali pozneje. Ponudbe na poštno ležeče K. B št. 21. Ljubljana. 369 Oprava za jedila soUs a proda. Kje, pove upravnistvo »Slovenskega NarcdaV 396 —^»—^^—^—~^ ■ ^^—»—— i i ^— ■ i llrsdllib ^*c me3cCno 80bo* P° možnosti UIuljIS v b! zini Bleivveisove ceste. Ponudbe poc Šifro *Mirna straaka'4CS* na uprsvo .Slov Naroda". 4iS tfihl eventualno s hrano ISČe stalno t Sulf * Ljobljanl nameščen uradoik, Pona-dbe na J. Škarja, deteini tajnik, aedat la Mirni, Dolenjsko. 2fic N«n»rrH • -tr°3! 2a pekarno, blagajna U8|!lBLuj . (sistem .National"), lovski voz *n diuge stvari. Poizve se pri Kranjski stavbeni dmžbi v Ljubljani, Levstikova ulica It 19. 355 neroorrlri iHn?oi čiste montafonske CiiiGiljftl jUulCa pasme importtrane Iz Švice, mati prvovrstna mlekarica, te takoj proda. Vprašati v Ljibljani, Nunska «llca st 5- 417 dobro ohr'nirr.a, se kupi. Poanadbt nod »Itaii anšcina/303' na upravnistvo .So-Venskega Naredi* 398 TalHIf »wn''n5r!3f iUe mcsetno sobo ISUUift ii-iv.- - »Uiti a*o možno z eie ktrično razsvetljavo. — Ponudbe pod .Tehnik 405" na upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 405 Inteligentna BsMaa %At nemškega jezika, absolventka trgovske trgovske šole, želi primerne slotoc. Gre tudi k otrokom. Ponudbe pod .S. T. 800/409* na unravo .S'ov. Nar.4. 4 9 Odda 6Q fctJJSi strsa&i nre: otrok pohištvo obstoječa iz koTfpletne spalne, rezilne •obe in kuhinje v caea — Ponudbe ped ,M6bilije 4M* na upravnistvo .Slovenskega Naroda«. 400 tjjlfp fodh Mn Jllnb nlOijli idil u v velikosti 47X6^ C"1 priporoča nerodna Mm i UoMlaiii Cena v trdem ovoju po pošti S 18 Brnita « skoro ^ ■*•* *tmaii ••••* nuul K Poizve se? trgtviai Jefcea k Rataa daiina. 411 DriniHlirimil t»rfaafevee 45afc. Zaiam&no rilMBlSifilSi čilega nudimo za ceno od K c0-— po Lo/o, hanko sod, stanica Nava Gradiška. joft^ 61eg|n frtaar ESTCS: vseh panog3h vrtnarstva, z dolgoletno prakso, lice ? domofiai prisarie itiinf alazbe. Ceni ponudbe pod , Vrtaar si* na upravo .Slovenskega Naroda 315 B min £Sr5 55? sadja, hos-a. a\'\t s tremi h'sami itd M radi od klenosti mojeea bival If a proda. — Pr Tamslfi, |t Jnri ob jsžal f t letalci. Mfl Imam na proda, okrog 35 he-to Ista 62 203 oioz?lskcgi viia Cena po dogovoru. - Fran« Bamto, Ljcblana, 6oaposvetaka o«ata fct t, U. nadsiropto. 401 Proda sa lopo tbtrka D^Iasi se pri asooćai ra»od Drag« Be-ieljak lloblana. Cankarjevo ejbr. 5. 418 Osni u najem no aH dve atokbovsnaJ ali prazni sob ' sredini mesta, pfool vhod, električna uč tudi 2a ptearao kdor mi r>o«*od; 5.00 kron ob popo'ni varnost1. Poand->e na uprav. Slov. Naroda pod »Posodo 39T". 397 Soroda se rak ta srednjo pasta**, tak a t s vetlosvllenim telovnikom za vitko isebo, vsako po K 1000* - in stena* c 9 *d.-t la z zlatim okvirjem *a 30D K )g eda se lahko ob delavnikih od 1 to 12 ure in ob nedejan, od 3. do 5 ire popolian. — Naslov pove uprava Slovenskega Naroda«. 412 kratkoČasne zgodba, spisa' Blat PflbTi- NajzabavneiSe berilo za san ske in pc ročene! Cena a poIHno K 6*50, Na roča M v Narodni knflgarsJ «anaaaaaKaaaaaaaT»^M«Rav«*«^aaaBiHaaBaHK.''- nitW\&i\it ml .i/ n\r1 KU sprejme tsKsj mm Jtom&m Herodu". Zahvala. Vsem, ki so nas tolažili ob teiU ločitvi od naše ljubt name, gospe il v I v hifi^O I fllfCO kS$^gP&*%* &atlo#> II ia#W z reka m o tem potom prisrčno zahvalo. Osobito st is zahval j« jemo ?is!ani požarni brambi Šmartin3ki in vsem prijateljem za časteče •premstvo na zadnji poti nase mile pokojnice. 405 Smartflo-Ljflbljans, 16. Januarja 1920. Za roe *e Hče **^nri. koii|ofa k aaOaaia pafcv sna PaSaol aao. ^issniaa aasfa L t d. ho? amaM MfMda\BHis doaaaai nsaaV-vajoaa awi pnasaat snsesanasak G. Flux sjsaasaaa sasa a» v aaaosrsaja srsa\ lat fzuBnii pnsalall ^zt:^ t — Ponudbe s prepisi sončeva) pcy .Ptadsjafta ItaO4* upiav. Slov. Naroda aaaaaVll flatiin ,ck"J* PiccoHfs Mamil InallBiJ v L|ubljan<, Du- aaitaa cosss, arepčs želodec, pospoouji prtaovo ter odprtja talesa. — Naro€fi proti aovsetio. fO*4l lafamakil od CM 40 konjskih sil, fa UHIHHD biikat »Gobron et Briliie ovsem oaombtn in nenoSkodovai proda tskoi Krsofska rversica teljezne ii brsfsrskc robe ■ Kaaaasta. 3nt ua> te \m l\mni\ Wi r¥f*M >d C. J Banaan, Nesmi trg 8 Dobro izurjena Šivilja se sprejme. Hrana in stanovanj« — v hiši, plsr*a po doejovoru — i. BAgTMAH, mm. m - Sirilo - v itreactb kanuje PBAN KOS v Ljubljani ftterata allca S 191 Otroški voziček *e rabljen a dor.ro ohranjen tO koal Ponudbe i navedke cena pod .Otroški voz*£ek/2904 na uaravo »Slov Naroda«. Jamski les i kopi vodjo množino ftt Jantari pistaasjoaiaa Aa*. J okli, SraaoM. Doioatnko. 3&J —--—— prvovrsten žnjnr v tooanl loomlh ttdtiko« Igor. ftomtUaia p. Št Vid nsd Ljmbiitno. •Služkinja • vešča rodi goooodinia, so ajattast se ■a dotoka. M; a ti ti aa lo prt VM* Bratovi Tki. Vamelfae, p. It Fl Md fcfirofjsno. 387 :•:•: Kni vodji:-:-: m tort- Issrttaondont. vrat vs€ Jsefkov, tr«awaao vstatraasko verziran, za apna oseba, at isVe za manufakturno veletrgovino. Oktlrne oonudbt aa »Psdkd srsdsl M- Ljubljana. 268 "tSSr"Wrlaa\ JSS'S. roati. ve9Ča s4ov, nam. in nekaf fra ne. jezfks. ki M instruirala 2 dsftlci v Šoitkem poduku in klavurja, (zadnje ni neobhodno potreamo) a v. pomagala v foapodlnjsrva, as iiet na deželo. <— Ponudbe samo z dobnrat spričevali In sliko, naj sa roSHtk> pod litra .Trg/aal* ns unravo »Slov. Naroda*. 3I> Koncipijenta aejodaiaai pogo|| a p r e f m o tartoj dr. rieiiaa KatoTeo, M Aenl les nale vrste ii nato USEio kasprate tadsel neka domatVi litaiiataai w StWeiil|t Ponudbe aa oprav. .Slov. Naroda". 384 Mleta ae aa teke* alt peaaefe dve aH eno soba prva za asaarao la druga kot mssstns 50OS v stjrtfkfffl mosta. ISoSstaoint st plata ovenauoloo v prontoa/ta. btotam •e kavi tadi 18 atoth aH atarib koetv u listje. Ctnfane toaadbe pol: Tiltatii KsvsC, VJabfssa. fleisUSks tfHt T/UL Zenitna ponudba! OHdsanem ksaaeoaafkl moMar aeee-bar in sasamitar, star 32 k. asti se-laoatii v svoko SkaaSkrt s banko go-apodsaao aH vdovo kota otrok do nate starosti Pogoj: Doaarao Bftmtaaaje ali pojtatvo hiše v ksktm mostu aH kliiini. Resne pooodbe in dopisa no uprav. Slov. Naroda pod ^Srasa/flt**. Ženitna ponudba! mtetiftnasa, V let star traenrat v ma-itai riettu aoavsnUn ISot gusaudblnsk kt Ima votatjo do k no*—, jt 0#tvt in sodno aaaaaoajooa Isr^e^anbd aa jsa stara, v svfko pjaa4is%. wasa potayrttp tigavtua jt traka aasnsj sootttsTtaas. Saaao faaaac puaaaiko. lo aMpoat a •faso pod .Laaa aftatdaaal tla- aa AaaanM sovo7^Dsaao nasanjal l* Miaaa, Caakajrkfto aaar. t m KlinsArlt, ■abaat k ktasTaa aw-kvtak asif zaati OdDD Rlllllaf injam Mfcvai sta IPkas^____^M ^ tnalo rabljen pisalni stroj .K ,n- IviVf II m2 Cl« zler* CSchnellschreibma*' me • • 'tanV ^aaFtaasl «aaf%Bf Mod, 3) z latinskoslovar 4 i mi črkami, za ceno 7000-— K. Oaieda se lahko stroj v d^ ^ev\\\ .Adrija* pri grosp. Cvančara, Šelenburjrova ulica. Proda /e nerabljena sobna kredenčna omara (Schuhladkasten mit Aufsai kasten) iz ČreŠnjevega lesa, lepo delo. Cena 3.500 K. Naslov pri upravnistvo .Slov. Naroda" 362 II •• J* •• '*** aa totem o asa|al Zahteva IaflftlinffllQ se P°PoIno znanja dvojnega kn)igovod-nHUlIllui IM s1va' saniostc>}ne^a vodstva pisarne in |U|f1|ly f sJUIU znanie sloven^k fa in nemškega jezika. i 3 " Prednost imajo oženjeni in tudi srbohr- vaščine zmožni. Nastop takoi. F>1aća po dogovoru. Ponudbe na upravnistvo .Slovenskega Naroda* pod .USNJE/391*. 391 Stanko Žargi trgovec Melanija Žargi roj. Kham poročena, Liublfana, 18 Januarja 1920. Naznanilo! Vljudno naznanjava, da ava prevzela starosnano garante-rljsko trgovino * V. SIRK, naši. d Ptuju. Prosiva, da ae dotodaj izkazano zauoanie ohrani rudi nama ter zagotavljava, da se bova potrudila si. občinstvo kar najbolje zadovoljiti a solidno in točno poatreibo. Z odlični« spoštovanjem V. Sirk nasl. Snoj l UrbantH. PTUJ, to. Januvarja toaa Jutoslooansko inženirsko podjetje drulba z o. z. Iitfanirslta pisarn« In stavono pod|at|a UiaHana, Sok. da II2 Maribor, flrtrtitklni da & 34 Snojem aaaktO: Ja> — Ijatflaaa ar— Bankar n^^taavSw a. ?t t|SBnl, proračuni. Nasvttoranjt In za stop. Pretoki te stavbena nsaaktjassVo« Oddelek ■• Vodae grsdbt; laraba vodnih sil; poljedelska aaettojraaOs. Oddelek m. Be-on. laitsobeton. Želscna laattaaaaastpTn Oddestak IV. Zeteaales, ceste, predori, atessesi. Oddedek V. ladeatrljaka in gospodarska pot*opje. Oddelek VI Komercljsuto rtapecavanjs gradita, orodja ba laduserr)Slrth tvartav Harodna tijipa v LJubljani. Prešernova ulica 7 je prevzela zastopstvo vstk aarodnlk ta historičnih Jugoslovanskih slik izdanih po Potrti atsstatsdnai Opozarja aa slasti as nsjnovejso aa najboljšo rtprtdnkcijo naloga rogenta Slike se ogloda ktkko v toaisjarat, kjer se dobe rudi vas nekmsas pojasnila. Harsitaa kansarna iaČ~" ~ ' Vr Xll 837/10/21 0 imena aligoveia MKnnstva Braijo! DtMno sodlSle v LJnM)aal ft razsodno takoi 1.) Milan Holevar, rdfen 5. marca 1194 v Cdja, tja aristojeii, kat oienieii trgovec v Ljakljani, le pndkaanonan: 1.) Josip Slibar, rofen 6. marca 1884 v Trstu pststofau f MoravihV kat samski trgovec v Ljubljani, ptettasmraaovan; sta kriva U tis rtretea *m M nsajk 1918 v UisMead veatmso trgovala i milom, s tam a sakrlvflj paaaislet po } a, L 4 m. nar. z laa H mrnam 1917 Itev. 181 M. sak. in aa obaodHa po I a eea. mar. a dae §4. BL 1017 kt. 181 dat nt i uporabo I M k k. a, veak ae tal teokse sarigieji aeaere. peessaeaega s istim leMeaa ate teema ta veak ae MDK gteoe oeiroma v slučaju adsmripvoeti aa a dal laoore; pol« dtiraae ntredke se raz-glasi sodba v 4 tjuNJesnskili dnevalkik 3toveeeki Narod, Slovenec, roceoitvvpt la Neprej aa sknaake oklnlaamv ia nakita aa okčinsltl Jotki lieMraasmJ, po $ 44 Iste aerettke na isajoko okftne pravice M eao lata prt obeh obteiermlk; po f 8*9 fc- p. r. morata povr-bW STjemm atvmaaami p0at0fia|i soUeerno, aot izvravc kasni pimkism ZasemaT v^eJelesrec UftmmK h pa po | 301 le p. r. aavreča aa pot dvmae atevee. LJUBAMA, ame U. Jamt|a Mit, , Itev. 14. .SLOVENSKI NAROD*, dne 11 januarja 1990. Stran "7- Specialna rubrika. Avstrijska trgovina in industrija. Trgovci, nabupoualcl! Kdor hoće ceno, dobro in U trn- nesiiivepa vira na ka p O va ti prvovrstno blago, komur je na poSteni. solidni, hitri In zanesljivi postrežbi, naj se s polnim zaupanjem obrne na mojo firmo. Stalna ven ka zaloga vseb kemičnim predmetov a. pr.: iedkl natron, vžigalica, bakren! vi tri o i, vanil|a9 galun, žveplo, |esiiiova kislina, parafin, gorak! vosek, ceresin, smola, mmijevini ttd-, HiRolans Frustilil Wm l FlKiulmiark! 1. TtMu 18.270- Iilfjr: Mr. „OrimJmt, Wa". 28614 iiiliJAB najboljše in najlepše nadomestilo zm iičntke. Zahtevajte ponudbe tud za drugo hišno in kuhinjsko orodje. J. Altaorn A Bm dar Wlaa VII. netabaragasam Mr. 31. -rodaja se tamo predcrodajateem. ______Prav izplafRv predmet. Juli« Banng artea ft Sfthne Vcreinigtc Papierwarenfabrikef Kommanditgesellschaft, Wicn VII Seidengasse 42. „HTLHS VtfERKE" Wicn VII. Neustiftgasse 66 dobavl|a|o stroje za čevlje vseb vrst in za mali in velik obrat in vse potrebščine za izde lovanje obnval. 2864( Hromili diname, napeijevalni in elektro tehn. instalacijski materijal dobavlja z zaloge NS* flamber 0. ni. L l Wien VII. Neubaugasse Nr. SS. Brzojavni naslov - Aggjegator Wien, Telefon St SI — ? 23. 287* TUBES-ET'PAPIE&r j >VCIGARETTES- USINES: \X/IEN-S2E ji KonstantingasbeZ'8 M.S69 Stroji zo orodje za obdelovanje železa, kovin in lesa. Orodje vseh vrst. Dvigala (škripci vinte, graniki) za ročni in električni pogon. G vil o tj Geeelaekaff m. b. H. Marlan-bara «- Walaa9 Wlan 3X, BolfZMamoassa 22. sa* Priv. avstr. drž. žel. dru!b: Iftfls«. L, Sdatntanamsse ■>. 8—10. Rav« avstr. fužin in tvomk Telegram: Stagvvarka Tej. 17543In 17644 OeL pni. trsr. straif v Dimi dies) l Toiofoa it. 90171 In 54304, Lokomotive na parni pogon za glavnin postranske železn ce za tire vsel 'irln, lokomotive brez ogma. zt rud nike lokomotive s stisni. zrakom, vs zadevni Specialni Izdelki n. pr elek'r in lo-oTioiivc za granike, popravil* lokomotiv vseh sistemov 300-5 upeamnd. Drahtindustrie Ferd. Jergitsch -nma: MM (Dunl) FrMrtckstrasM firu, (Gradec). Hagtnfurt (CilovtO wm»w m pletenin« Bon s: Sita. Železno pohištvo. Katalog FHS gratis. 26641 Dvigala F. Wsrtheim & CornpM Af Gf Wien i1/., loui jengasse 6, Budapest VL, Lebeiutta 12. Osebne, tovorna in dvigala za jedila n akte vseh obratnih vrst Dvigala ca prevatanje oseb (PaternosteraufzOge) po preizi-.uScnem sistemu. Žerjavi (graniki) v* »h vrst 28642 ftmouCma empcdlcHa H.DaHttIlflcM.a.fi. P—zj. jgjaaj l/L JLflaltaiaaa l Via XX, Oriaiif tfHiaaat 75, B. nottaauaa A Contp. rteaHitt-lalittrit k. 0. Bata test VIL KcrcftsJ Ut 44. Dobavitelji za: kompletne naprava s stisnjenim zrakom za rudnike, kamenolome, tvornice, ladjedelnice Kompresorji. Č palke vakuum Parni ftrnji, Cevi velika zaloga, Črpal ke kratkodobnl dobavni termini. Armarfure. Usodne cene! 28298 Sil i fjynami veak velikosti In aapatoatt. J Frankel, Wlen I«. Bafbanastr. L Ravnokar je izšel Veliki tasti spisoii: :birka pisem, listin in vlog za zaseb-)ike, trgovce in obrtnike, sestavil Bear i k ><>tfkraj*ek. profesar aa kr. Olivni sorta! oli t Ljubljani. — Cen* B 24------- >t i poroča knjiga, neizog bno potrebna m pisemski cromet ta vsakega v vseh 2-vljenskih dneh. Naroči se lahko v .seh knjigarnah ali oa pri zaiožn ku g. p\. Kieioraarr & Fed, Banberg, LJob liana, Kongresni trg 2. 10647 BCTanBBBBBBBBZaaaBBB^*HBC»aBBBBBalBBTeBBB* Držani gozdar. "»'iftS?" , umnega gozdarstva in gozdoreje ve5č9 celotne gozdne manipulacije in krv go- ' vodstva, irvežban lovec In voditelj lovov • 2cli izstopiti iz državne sluZbe In/sto-t p ti v prlva'no kot oskrbnik mani Sega 1(800 — 1500 ha) gozdnega kompleksa ali kot manipulant h kakšnemu večjem« i lesnemu podjetju, kjer bi zamogel v i polni meri udejstvid svoje znanje. —• f Plača po dogovoru; razen tega Zeli t zasiguranje bol.Sega socialnega stali« • sča kot ga ima v državni službi. —« r. Blagohotne ponudbe pod .Testna nof |!72* na upravo .Slov. Naroda". 72 Živila se iščejo za zdravilišče I samo najboljša kakovost na podlagi zakonitih določil. Ponudbe na I« TALK, Wien Josefstldteratrasae 16, eforeh Aononcen* feflro Schalek, L, Wollzaila 11. Spralma aa apratan, aamaatalaa atarajil horespondenf nnoŽen popolnoma slovenskega, hrvatskega in nemškega dopisovanja kakor tudi stenografije in strojepisja. Vstop takoj. Poaudbe aa tvornico žganja in likerjev D'EUA & HOLUJEVIC, Z&greb, Kukovićeva ulica 30. 411 Proda sa valiko, lopo posestvo ia Koroškem ob glavni cesti proti Beljaku. Hiša z gostilno, (pripravno tudi za mesarijo) in gospodarskim poslopjem, ob jezeru s kopališčem, dvanajst oralov (johov) zemljišča in tri orale gozda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 404 m ■ i —»J— m........... • ■■ ■ ■ ' ■'■ ——^—»————— i ———^— larodna banka d. d. v Zagrebu potrebnje dva Izvrstna upravitelja za filiale v Dalmaciji in v Vojvodini. Reflektanti naj pošljejo ponudbe na tajništvo zavoda Ilica 7/1 kat 414 Splošno mizarstvo Pavla Nikolaievifa, v lastni hiši v Ljubljani, Spodnja Šiška, Kamniška ul. 186 te priporoča v napravo vsakovrstnih mizarskih del. Tudi se dobi gotova sobna in kuhinjska oprava i. t. d. Izvršitev solidna in po nizkih cenah. Prosim blagohotnih naročil. 403 Zanesljiv ararski pomočnik se takoj sprejme. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod št. 270. 321 Korile goni (bobne), pločevinaste kupuje v vsaki množini ter po najvišn c^ni tiroma Breznik Št rritsen, tnr«*Tina z želcžaro Ljabliana, Caakarjeva aabrežje it. t. 97 Čevlje na debelo in drobno msnk Oolat, inMjan. t^ Hr Kupim -*m vsako množino brastovili hlodov od 25 c m debeline naprej, kakor tudi hrastove deske 25 do 30 m in debele oziroma uažagane frizc za parketne deščice. Ponudbe s ceno franko vagon Ljubljana ali odpoširjalna postaja na Ivan Šiška* tovarna parketov in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica 4. 10938 Miii - podgane stenice - ščurki In vsa zalega morm poginiti ako aaotreblie moli aaihsll fskolena (n pevsodf hreljen« ir Cstva U9kor: proti potisnim mišim 7 K. za podgane in mi*i stene K 7*—; za *£er**e K 8—; rosebaa močaa tlnktora za steitee R ?•—; uvteevalee molje? K •* -: pra pravila glaavaU. Krznarska moda M Nemoderni sMt, l>oe i.t.d. se modernizirajo in Iz-gotovlja v najkrajšem času. V zalogi doma izdelane garniture ter špedjelno damske kožuhovinste čepice. Prevzamem vsakovrstne kože v stroj ter jih popolnoma izgotovim v najmodernejše garniture. Lutfoulk Rot, krznar, ffradlšco 7, nasproti Dramskoga glađallion« Tvornica atefeiinovih in pllnovih gorilcev Breimer-Urc 0. m. b. H. NOrnnerg. Sonsigaaoltalca akladlico In karaapondaniaa pisarna aa driavo SBS, Cehoalavaiko, Madžarsko pri našem glavnem N. Ufeissenberg, IVien, VU Aegidigasse 12« M varaisoiiam) naj aa navada potrebovana konOna. 310 „Times" Uvoz-Izvoz Društvo 2 0.1 aaaaj L Brsofavi asouiapajnamo v. Vtmmas-Peaal. Dobavlja takoj: Posjedel^kt tmmajt Is orodje, kmetijske vozove; lopate, motike, krampe, oobtttva za spalne aobe, masiven trd lea, kuhinjsko opravo, usnje Itd. r^anausa? anamaa anaai aa loraasaa. KsaHcaa^Isamleaa tu latnuKevMit afotavode mnuiriaake preparate. Stroji '- mriia ■■ uai laimlflir HrTrlrn rnArril In —r*"-—v Praga B. Brsolsvi VaolavskO namastf 00. Tlamas-Fraga Olaiira: CmaIHrano (postekleno) posodo. Porcelan in steUenlna Šipe, stekla z» ogledala ta brušeno steklo. ■aoslinl prolavoOL — UilijaBca. Stavbni materijal vseb vrat Železniški materijal. Zekune kooitrukcfie. Stroji in orodja u vse obrte. ZaMevoofte ■■•• naiugodnejie ponudbe. Strm 6. »SLOVENSKI NAKUU*. dne 18. Januarja i*20 «n. 14. Irafnl: Eslrssptsa. SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA LJUBLJANA. lEUNBtiaOOVA ULICA ITSV. 1. HI. ItUTi Hlf. Hi. INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ISKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU. ■...... Izvriuje vse baniee U uiiaenstte nsjkussnfoeia. i _________PeMAHNe VtOGl. — NAKUP m PttOOftJ*: OTKTOV, OEVtt, V»M»T. — «WHPT I HIIIC, TMJATCV, FAKTURA. — KRCOtTIVt. - BORZA. si Kont^siinla ssl s prakso, prvovrstna samostojna moč, popolnoma vekca »loven Kegat n>. mš*f ga bi vsaj de'oma hrvaškega jezika v govoru In pisavi, ttenograftie stro)epdn mi p gop takoj sprejme Ponudbe na apravnistvo »S>ovenskrga Naroda« pod „si, iVO'• 3 0 Naffeca). Na vlastelinstvu Lstnlcl i. u Zanesle imi se ooounfti sljedeće mjesta Jedno mjesto vinograoara I plvnlćara Isu mora imati te<»-fetičkn I piakt:^nu naobrazbu. Prednost ima koji je neoženien D<»b»je obskfOu D naravi i niaću a gotovem Ova mjesta vtaeHira, koji treba da su potpuno upućeni u vinogradarski posao. — Isti Imadu prednost, koji su neoženjeni te koji ueimaju ma»n djecu. — Dobiju plaču ko i deputat a gotovu — 334 I Tovarn« J s Refch l/uMima. Ptlamki nasip 4. Podružnka: SHcritxiriwa ul. 3 P dr ni«: ci a 4 ar Ih om n ©osnoit * i'ci te*. 38. ;-■ ■3 «ea sam* «*. vsakovrs« no Danffl ..... hlagr. KernKno čist* ....^ SSI IBL^^^ti jHSelBE^ f^aeasTtt domače perilo ipo e^"ff * ^© lije r*n*i«» na dom i ifit I .ašsssbV ^" ^^eCe^sstf/ J*^^BYsesBr\i Jsem ^ 4esY Sie^—Z3 c^Tc f r 11 i* r r ' X-.5€L3QK U"Bi3flwq __ ^* *ra* kon*wanaal Bras kaanareaee! Jtt$oskioenskfl industrija papira Cftittav St>H«matin9 Zaereb, MtkelUcve uf. S. Val ■lan be. I II Sree|e*rf t lip Niste (Me* a 3. a c n« jSa d< navi in bogato skladište: raznih vrst papHa kakor : tiskovnega, pisati m toacaataaaa, dokimes'neaa, konreetnega be- ga i. L d. Pipi nit h prtov a r tri » '» ro'icr ( -c!a?t-\ trs wskib ta kane omotov, map, kaset in ost;; eca v to strok«! »p^d.i o'ei'» blaga. Skaboform se zoaet diva! Proti srhenu. svrabu, lisijem, neeistoaHai kole zahtevajte v naj-bKžnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. peseh? originalno Skabifonnovo mazilo. Ne maže, ne pu^ča barve, brez daha. Po vteranju puder „Skaboform. Dobiva se po v&eb lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico R'h rd JSitLS*s-sll«r —mmm— „pri Zi-rtte« !•!•■«" XV. MarlfiB trfl. —._.__ ■ prvovrstna moč, v vsakem ozrru zaneslfiv. se spre de tabel cziromi nekoliko pozneje. Biti m >ra zmožen izdelovanja vseh vrst mesrvh 'zdelkov, mora iraetf ve* etno pralne n najboljša spri evala. ?iaća izvrstna oz roma tudi oo dog«w.i^u del čistega dobi-rna. Stanovanje n vrt za lUejasa doo bre*p!a čno, Prednost imajo oženjeni z nekoliko kavcije. Pismene ponudbe sprejema tvrdko Janlo Popovic t» LioMiani, B!aiwelsova c?t? štev. 32« IVAN JAK in sin Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana. fivatai stroji in i tro j i ga SjjOjOjSJe. — Irborna konstrukcija in elegantna izvrSitev u tovarne v Uncu. — Ustanovljena leta 1867. SMS" Vm««fe soofrai« br«*»ia«BO, "W™ Plsolni stroj! JHte Ceniki zastonj in franko. lef#%SsOe^ «onriw !\OieSo tovarn Durkepp, Styria, Waffenrad mom mm iičitelj »Glasbene Matice" in ?d zapriseženi izvedence dež. tod.i^ (rsVster. ssssaaiajssaj aitzssia. Statesasisr its^j Velikanska zaloga rseh glas-r bil, muzikalij in strun :: LJUBLJANA, Kongresni trg. št 15. Psssaaajajaj susska oerkwe>» PopravSla in ttfljniovanja sirolfOviisfsillLu In ceno. r Zbirni promet: Wien-ZagretrBeograd Od jrama ta doeraosa svakovrstne (obe transitiianje ocarin'ense intervencje g'ede bimva in m'iwa m r A 7 en turni ta kamlaljattalal addalak izvršuje nakup in prodajo v komisijo tudi za lasten račun. ^^—— ■ Transportno in prometno društvo Središnjica: Zagreb, fflcs 45. Telefon 2-20. Podrezale*: Beonr d. ¥aka Earadiiea ia. Tataloa t—IT. Brzojavi: Transport ItS^.a Vse inforetadje takoj In brezplačna. LiuMiarisKc Kreditna konto v LiubljanL Poziv k subskripciji novih delnic. Vsled sklepov občnih zborov delničarjev Linbl)anftke kraditne banke v LfaUiaari e dne S. maia in 21. daaambra 1919 v to pooblaWaa je sklenil upravni svet na temelju odobrenja Poveriaaiatra ta notraafe »aalave daaalne Tlaele za Slovaniyo v Ljubljani od 2T. oktobra 1919, št 9068 v svoii seji dne 21, dercna&ra 1919 praveefci zv**eaie delniška glarnioe N od BBS S 2€,000.000a— na SES K 30,000.000-— z izdajo 23.000 norJk dMalc po SSS K 400-—noaa. t afcaanom maata E 10,000-000-— pod aledeČiaii pogoji: x 1. Sabsknpcija prvih delnie se vrši rnl II. te M. IsMesssffss ltSO a) pri L ubljanski kradftni banki v Ljubijaai in njenih poelraloieah v Spasla, Traan, Sarajevu, Goriai, Oalja, Maribara m Borovljah; b) pri Hrvataki trgovinski banki v Zaarabu in njeni potraefceVci v Oeiteka; c) pri Ž vnostenaki banki v Prafp in njenih podrnlniaah v Čoboalovaafci in d) pri Podružnici Živnostenake banka na Dunaja v Naaaasti AvatfOf. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico pravcati na potila«! vaakih S sMssffk t M¥i ekseseM A ■ 4t0*— Mest. pO SeU B 700-— tel qnaL ki so plačljive naenkrat pri anbakripei)i Oe!loaiki delni« se psa tem ne vpiasavajo. 3. Novim intercaentom se pnnadi ostanek Sttt MiseU k K 400— naaa. kakor ta« morabiaai ostanek doaiiaajam delasiapatn pripadajočih delnic, ki jih iati ne aubakrfbirajo, fO 8Bfl B §•••- tal q*Me, ki ao pUAlfi^o naenkrat pri aaaakripdfL 4 Nove delnice ao delažne Čistega dobitka aa laso 1920 er opreatlfaM ■ Insfonom aa lato 1990. b Pri subskripciji aa morajo praaloalt. anketo ta ia}s*aaaa esaaai v lforaj narasianam roka pMal sUrih dalaac t avrho osnačha, da je pravica do opcija iavriena, docim imajo imetniki delnic zadnjih 2 easJarj, katarfli iidata vsle4 tekaianih taprek ni bila do aadaj mogoča, pravico do opcije v določenem su b škripci j akem roka na paellafpi toaaiavnih plaaiaaah pai^aasaia hi gašaaaih noar4il o vaJaianik daiaiaah. 6. Od ažrfakega knranaga dobitka nova amtaija aa dodali po adMekm atreetkav ha iaklad ta a%ss4efi SHS K 1,000000— pokoiaiaakema zakladu banke, ostanek pa pripade aUjakamn raaarrnamn sakiadn basaka 7. Nove delnice ae isroča anbskribentom tekom lasa 1920 proti iaročitvi zaiSassaah potrdil oziroma obaaounov o suk inaeksiiBih dalnicah« 8. Baparticijo daiaic, doloa>aih za nova dalniterje, ai pridatafa aaaavai ■vat pa kiasemam WBikripet)aseam raku. * Y Ljsdri|ssae% dna 29. decembra 1919. sT^Bsssseeksesseeess^Bl ^ssssa^sessr ssr.^Bsaaes Isssesaessaleešsas sseaassnsses naejsai ssš^s^aeassssses.