120. številka. Ljubljana, četrtek 25. maja. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti preieinan za avttro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta H ^Id-, sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po pošti prcjeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Fr::nc Kolmanovej hiši št. 25—2« poleg gledališča v „zvezdi".
O n r a v ni 51 v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Evropa neče.
Opazovalci trdijo, da jo navadno mej rado-vidnimi gledalci pri izvrševanji smrtnih kaznij na vešalah, z giljotino, s svinčenko v posebno obilem številu zastopano ženstvo — „nežni" spol, kojega „ rahlim" čutnicam menda dobro de, videti smrtni strah vtisnen v obličje nesrečnika, videti posledni boj, katerega bojuje človek: za življenje zoper smrt. Civilizacija naše dobe in njena mačeha evropska diplomacija, prva: nališpana, precej zrela gospica, druga : brezzoba starka pripadata brez dvombe vrsti omenjenih radovednih gledalk. Kajti tu doli na slovanskem jugu se vrše — kmalu bode leto — za omenjeni dami jako „interesantni" prizori: Raja in Turek obsodila sta jeden druzega k smrti ter izvrševata to smrtno sodbo v mnozih slučajih na jako interosanten način, namreč s „kolcem". Baš to je nemara kar nerve naših gospa prijetno pošegače, vsaj iz njinih dejanj se le h ko tako sklepa. Jednajst mesecev in črez uže divja boj barbarov proti svobodi zatiranega naroda, ljut, nečlovešk boj, a evropska civilizacija se nij vspela do boljšega čina, kot je pomilovajoče priznavanje, da se tu doli bori ljud „za človeka vredno bitje" in diplomacija ne do boljšega, kot so po izkušnjah slabo znane turške „reforme". To storivše pravite, da je dosta storjeno za njijno čast, ter prijetno vzburjeni gledate daljo strašne prizore: nwo hinten weit in der Tiirkei, die Volker auf einander schlagen". To pa zarad tega, ker pravite, da je zanje varnejši tako stanje, nego odločanje na korist bojevnikov za svobodo. — „Evropa ne bode do pustila, da Srbija stopi v akcijo" rekel je And rassy avstrijskim delegatom pri debati o orijentalnom  vprašanji.   Sicer  se je uže
Kako umirajo pesniki, pisatelji in učenjaki.
(Konec.)
Leigh Hun t, umri 1859. 1., dal si je do zadnje ure brati, ter se je zanimival za literarične izdelke. Ljubil je godbo, torej jo prosil svojo hčer, naj mu kaj zapoje. In pohvalil je jo še tako glasno, da nihče nij menil, da bode tako kmalo ugasnil. Ali kmalo po petju je postal nezaveden, in ko se je zopet zavedel, omenil jo jednemu poleg postelje sedečemu sinu: „Kako težavna se mi je smrt dozdevala, a sedaj, ko je prišla, čutim da je lehka." —
In kako umirajo slovanski pesniki, pisatelji in učenjaki V —
Anton Martin Slomšek je umrl 18G2. 1. Malo dnij pred smrtjo je omenil pri duhovnih vajah:   „Bratje! solnce mojega živ-
pred tem izrekom dobro vedelo, kaj zadržuje Srbijo v nameravane) vojni zoper Osmane, v imenu evropske diplomacijo pa je naš grof to stvar oficijalno naznanil z namenom, da se na široko čuje po političnem svetu. S tem pa je odločenje mej bojevniki potisnjeno daleč v negotovo bodočnost, ako nemara Srbija ne bode delala kljubu odrečeuem dovoljenju Evrope na svoj račun in — gospica civilizacija ter gospa diplomacija bodeti lehko še precej časa zadostovali svojej nenaravnej pohotnosti: po jednem pretečenem letu menda še jedno leto vsled Andrassy-jevih besed: ,jedno leto se bodemo še vzdržali nad vodo". Dobro se zabavajta, moji dami, da bi se vama ta gro-zovitost nikdar ne vračala v jednakej meri.
Oglejmo si gospodičinino pomilovanje. Ona prizna, da je boj na balkanskem poluotoku: ,,boj za človeka vredno bitje11. V spomin nam pride pri tej doslednosti slovenski izrek o Turku, ki jo kristijanu glavo rezal, rekoč: „ne boj se brate, ne boj se!'* Človeška bitja, ki se bore za njo pušča brez pomoči, da poginejo pod udari njenega „ded-nega sovražnika", pa si ne zakrije lic sramote. Je menda uže vajena, ali se je po-magjarila, ker le Magjarom bi utegnilo odločenje na korist slovanske svobode ne perijetno postati.
Kaj pa turške reforme, katerim gospa govori besedo ? Te bodo gotovo storile mir na slovanskem jugu. Saj so uže vsaka druga beseda v sedanjem političnem razgovoru, tako jih je mati diplomacija hvalila in jih še hvali po širnej zemlji. Se ve da: zavoljo Andras-svjevih je sultan svojega ministra klofutal, — to je bil jedini njihov učinek. Kdo bode zarad njihovega novoga izdanja v podobi Gor-čakovega memoranda klofutan, ne vemo, le to
se nam nedvomno zdi, da bi bile reforme magjarskemu narodu grofa Andrassvja ravno tako potrebne, kot temu narodu sorodnim Turkom.
Evropska civilizacija in diplomacija nečeti svobode Jugoslovana, a ta jo hoče in jo bode privojeval z vstrajnostjo na nastonljcnom, če tudi trnovem po tu. Vsaj mu ne bode potem zanjo nikomur treba biti hvaležnemu, nego samemu sebi.
Razdvoj diplomacije.
Najvažnejša novica prihaja iz Angleškega. V parlamentu, v gospodskoj zbornici je angleški minister vnanjih zadev lord Derby, na vprašanje Granville-jevo povedal, da je Anglija odbila ponudbo Gorčakov-Bismarkovo, da ny hotela pristopiti k predlogom, katere so tri severne cesarske velevlasti o orijentalnem vprašanji v Berlinu zložile. Zakaj se je Anglija od druzih vlastij odločila, Derby ny povedal jasno nego je celo rekel, da dokler nijso konferenčne predloge objavljene, tako dolgo je uzroke povedati teško. Le to je dejal, da uzrok angleškega nepristopa nij v tem iskati, ker se Anglija konference udeležila nij; ko bi se bilo moglo misliti, da bodo te predloge vodile do mirazvstaši, bilo bi tovpliv ime 1 o. u
V tem poročilu sta dve za veliko politiko prevažni strani. Prvič tu Angleži, v orijentalnoj politiki dozdaj vselej odločilni politiki, na ravnost svoj dvom izrekajo, da bi ta nova Andrassvjeva nota „do mira z vstaši" vodila, torej to izjavljajo kar mi in vse Slo-vanstvo. Drugič je pa gospod Andrassy še v soboto v delegacijah svoj „optimizem" prodajal in tolažil svoje Nemce, verujoč odločno (mit aller Entschiedenheit), da bode tudi Anglija
ljenja zapada, čutim, da uže ne bodem dolgo pri vas, kmalo me hoče gospodar vinograda poklicati na račun.*' V duhovnih nagovorih je nadalje omenjal naroduosti trdeč: „Sleherni pravicoljubnik se mora radovati razcvetu našega materinskega jezika in narodne pro-svete, vzlasti katoliški duhovnik. Kdo nam more za zelo jemati V Kakor so hvali krasota odbrane neveste, isto tako naj so hvali krasota materinskega jezika." Dne 23. sept. se nenadoma vlegel. Naslednji dan ob treh po polu dno je miren in udan omenil svojemu spovedniku: „Orate pro me, videtur esso ulthna hora." Naj rajo je zrl na podobo žalostno Matere Božje ter molil. Po sedmej uri pride nekaj priljubljenih duhovnikov. Slomšek jih prijazno pogleda. „Ste po slovo prišli ?" smehljaje spregovori. Kadar zdravnik opazi smrtna znamenja, začno duhovniki lavretanske litaniie moliti in umirajoči apostel Slovencev je še več potov razločno odgovoril: „Ora pro nobis," ter ugasnil.
Anton J a n ež i č, oča slovenskoj beletristiki, umrl je 18. sept. 18G9. 1. star 41 1. Koliko je ta nepozabljivi mož minil za povzdigo in razcvet slovonskega slovstva, ne gre tukaj naštevati. Noč in dan je delal, vse svoje dušne in telesne silo je posvetil slovenskemu narodu. Dobička nij imel; delal je zgole ljubezni do domovine do zadnjega trenotka. A slovenska domovina nij dovolj spoznala in cenila tega bisera.
Na smrtnoj postelji so požrtvovalnega rodoljuba polile grenke solze, in je zaplakal: „Oh, kaj bodo z mojo družino." Prijatelj njegov, g. Einspieler, ga jo potjeeil rekoč: „Slovenski narod tvoje družino ne bodo pozabil in zapustil."
Slovenci! Ali nas kaj polijo grenke solze moža, ki je z ljubezni do nas — brez premoženju umrl'?
Dr. Lovro Toman je ugasnil 15. avg. 1870. 1. v Rodaun-u pri Beču. Še na smrtnej postelji je z besedo in s čini pokazal, da gori
pristopila, kakor brž bode poznala obseg predlog. Anglija ga je pa brzo in britko demontirala. Tako mu bodo daljni dogodki tudi druga magjarska upanja prekucnili.
X ne le to, nego ta razdvoj velicih sil v glavnem vnanjem političnem vpraSanji utegne še večje nasledke imeti. Mogoče je, da zdaj naredi Kusija koalicijo zoper Anglijo, katera itak vso kupčijo na-se vleče in Evropo, razen Francije, hudo tare. —
Iz J»«*f4^rl»urffftft 18. maja.
[Izv. dop.]
Ruski listi se o berlinskem shodu diplomatov prav hladno izrazujejo ter smatrajo za jedino sredstvo, po katerem se da rešiti orijentalno vprašanje — vojsko. „St. Peter-feurskije vjedomostiw ne morejo verjeti, da bi memorandum kneza Gorčakova imel boljši vspeh od projekta grofa Andrassva. Jako mogoče, da tudi ti predlogi, ki se zdaj diplomatom zde dovoljni, bodo se morali v kratkem času korenito predelati, kakor se je to zgodilo z Andrassvjevo noto. Kon sultan t i-diplomat i se zastonj trudijo „ bolnega človeka" na noge Bpraviti.
„Sin otečestva11 od diplomatizovanja ničesar ne pričakuje. Položenje Turčije je v političnem, finančnem in administrativnem odno-fienji od dne do dne hujše.
Nove, še nevarnejše katastrofe se ne dado Odvrniti in bode končno prisilile h kace m u si bodi radikalnem rešenju.
„Novoje vremja" ne ve za drugo radikalno sredstvo, nego za — voj n o. Zmedenje Je uže tako narastlo, da se mirnim potom ne da rešiti; vojna je samo še vprašanje as a.
„Golos" se je naposled tudi razvnel nad turškim škandalnim gospodarstvom in zahteva, da se naj muselmanskim fanatikom daje kak mogoče kmalo silna lekcija.
„Moskovskije Vjedomosti" prihajajo do zaključenju, da vzhodnjo vprašanje nasilno dira „k orožju."
Celo pohlevne „Sovremenija Izvestja" se togo to nad Avstrijo, da jedina še Turke očitno 1 podpira.
General Čer naje v, ki je pod generalom Kaufmanom z odličnim vspehom se bojeval v Turkestanu, odpotoval je 28. aprila iz Moskve v Belgrad, kamor je došel 6. maja, da prevzame komando nad prostovoljci. Černajev slovi
za slovensko domovino, kar nam njegovi „Glasi domorodni"  skoraj na vsakej strani pričajo.
Sužen biti je strašno !
Tako je pel v pesni: „Prostost." Zategadel je z vso silo svojega duha, z navdušenostjo in brez strahu pred tujo silo delal na to, da razbije okove „milej Sloveniji," da pribojuje „čest in slavo maternej deželi."
— od tebe me nič več ne gane Dokler da v deželo petja ne grem. Te prisege pesnik in neustrašeni boritelj nij prelomil, kajti zvest je bil Sloveniji do zadnjega izdihljaja. Ali v deželo petja se ny z domače, ampak s tuje zemlje vzdignil, kakor da je slutil, ko jo pel v svojej mladosti:
Teško je pač ločen biti,
Dom in drage zapustiti,
Toga, tega se bojim,
Ker le z brati vkup živeti,
Z brati svoj'ini vkup umreti
Vedno, vedno si želim.
Da je
Z glasi zadnjimi še zvoat umiral Za Sloven'jo blago, dragi dom,
kar vsi ruski časniki priznavajo zarad svojega velioega vojn«pra talenta <m rarnd-ovoje
iskrenosti i brezkoristne udanosti do Slav-j an s t v a. „ Mi in vsi ruski ljudje želimo generalu Černajevu najboljši vspeh z oairora na važnost naloge, katera zdaj predstoji Rusiji in Evropi. Če še nijsmo na razmeji vojne, -pa smo v vsakem slučaji na tej razi noj i. za katero sledi od Stopinje do stopinje hitrejše umiranje museltnanskega gospodstva."
Iz tega kratkega posnetka morete Slovenci zopet videti kak duh pri nas zdaj vlada, duh po mojej sodbi za veliko slovansko idejo vole dober. In kar je najvažnejše i to zanimivanje za vse Slovanstvo je v ruskem narodu sto-prav sedaj, s to jugoslovansko vstajo tako živo vnelo se. Kar je prej bilo le v posameznih krogih slavofilov, v družbah učenjakov, postaje sedaj narodova last.
Jugoslovansko bojišče.
Vstaši v Hercegovini znajo ljuto kaznovati izdajnike. Nekov Filipovu1, jeden vodjev vstašev, prišel je v sum, da je Turkom za plačo povedal namene in pota vstašev. To so ti zvedeli, sodišče sestavili in po kratkem posvetovanji je bil Filipovie" na smrt obsojen in ustreljen.
O tem kako se je vstanek v Bulgariji začel, ima „P. C." dopis, ki pravi: Upor v Bulgariji se uže sedem let pripravlja. Skrivni davek se je po vsej Bulgariji pobiral od rodoljubov, ta denar v skupno kaso odborom dajal, kateri so orožje pripravljali in razdelje vali. Denar je šel iz dežele ven, od zunaj je prihajalo orožje. Tudi je bilo moškim naročeno, kam imajo ob času iti, kje se zbrati, zato je sedaj skoro cela Bulgarija naenkrat vstala. Voditelja sta vidno zdaj Bulgara Volov in BenkovBki, a za skrivnega glavnega poveljnika se še ne ve.
Dunajski „Neues Tagblatt" prinaša pod naslovom „bulgarske pesti" (bulgarische Fauste) članek, ki se lepo razlikuje od pisarjenja naših nemškutarjev in ustavovercev, ki divje Turke hvalijo. Rečeni list se odločno stavi na stran ubozih toliko let tlačenih kristijanov Bulgarov, kateri so na orožje vstali, da se turškega tirana, tujega tlačitelja, štambulske pijavke, oholega gospodarja iznebć.
O žalostnih razmerah v Turčij i piše ,,Augsb. Allg. Ztg." iz Pere pri Carigradu: „ Dogodki v Solunu so pri nas  izredno raz-
to nam presijajno pričajo tisoči, katere je volil „slovenskoj matici".
Zadnje pismo, ki ga je pisala darežljiva njegova roka v domovino, konča se tako-lo:
Živila „matica slovenska" 1 Živila „Slovenija" !
Po pravici se je Toman pritožil g. Ur-bančiču, sedečemu pri njegovej smrtnej postelji : „ Srce me boli, da me moji rojaki nete razumeti!"
Blaž Potočnik tudi na smrtnej postelji nij zgubil svojega dobro volj nega humorja, ki ga je spremljal vse žive dni. Dalj časa ga je noga bolela, a nij ječal, nego je popova! tako, da je bilo veselje poslušati ga, kakor pravi v nekaj pesni:
Slovenec jo rad vesel; Kaj, da bi ne pel, Njemu pesni iz srca tt;k6.
Najraje je sedeval zunaj pod milim nebom. Malo pred boleznijo mu nek poteznjač ukrade lep brevir z velikimi črkami, ki je ležal
burjenost prouzročili; mi tu sedimo na vulkanu, ki mora vsak trenotek ogenj i/bruhniti. Dogodki v Bulgariji so na jedenkrat velikansko razširjenje zadobili. Še predzadnji ponedeljek je BTurquie" rekla, da je kacih •00 ljuilij vstalo, da vse vkup nema nobenega pomena. A včeraj isti vir priznava, da je uže 8000 mož na nogah, ki so z orožjem in strelivom dobro obskrbUeni. Kamor pridejo, vse požg<S ...
V Hercegovini je Muktar-paša sedaj prišel zopet v Gačko in bode z vojsko v tretjič skozi sotesko Duga marširal proti Nikšiču, da to tvrdi^javo zopet z živežem oskrbi. — V Suto-rini so se zopet začeli pogovori o novem premirji.
Tudi v Mostam nij več mirno. Celo mo-hamedanci se upirajo turškej vladi. Avstrijski konzul Lichtenstein je bil od turške vojske insultiran. n
Politični razgled.
Motrtuije rt>dsele.
V Ljubljani 24. maja. „Montags-Revue" poroča, da se «lri#ivn( vhor snide zopet prvega septembra in bodo imel na dnevnem redu postave o novej nagodbi z Ogersko, proračun. Vlada velika važnost i v to stavi, da se posvetovanje o kazenskem zakoniku in civilnem procesu dovrši.
O razpravah, katere so uui it i.* t »• i Lasser Depretis in Chlumetzkv z ogerskimi v Pešti imeli, izvedel je „Hon,wda se nijso mogli o ničemur dalje zjediniti, samo colno in trgovinsko pogodbo so na papir spravili. Čolna konferenca bode 7. jun. na Dunaji.
Stari M**tIno-• i/ je nevarno zbolel; ker je visoko v letih, bati se je hudega.
V odseku delegacije govorila sta škofa Havnauld in Schlauch „s krščanskega stališča" za bosenske begunce. To sta menda jedina dva politična Magjara, ki sta proti Turkom.
V ogerskem delegacijskem odseku je An-drassv jednako o vzhodnjem vprašanji govoril kakor v soboto Nemcom. Pristavil je še, da bi se raja lehko (?) vrnila v Turčijo, ter da evropske konference za to nij bilo koristno sklicati, ker bi se bili razen Turčije še drugi bolniki oglasili, kar bi razpor rodilo. Viitiflijjv iirAitvi*.
Iz Cn*%i$$vtM<l<* ima angleški list „Daily News" telegram: Tukaj se je bati revolucije. Vsi poslaniki imajo svoje ljudi v orožji. Po-morščeki so vsi pripravljeni. — Softi nameravajo novo demonstracijo narediti, če sultan
(Dahe v prilogi.)
zunaj na mizici pred lrišo. „Ti šema ti", dejal je, „čemu bode mu moj brevir! Kdo mi bode novega kupil? Mar meni, da jaz v denarjih sedim!"
Nek petek proti večeru ga mraz strese in se vleže. Prideta dr. Mader in dr. Fuchs iz Ljubljane. „Gospod župnik! nogo bode treba prerezati", pravi dr. Fuchs.
„Ne bodete jo ne!"   odgovori Potočnik.
„Ako noge ne prerežemo, bode smrt — kmalu"!
Naposled se bolnik odloči in dovoli: „Naj pa bode no! Alo, hij fuks hijl" in zamahne z roko.
Pred smrtjo pokliče svojo družino. Družina pride in se vstopi ob postelji. „Veste, nekaj vam bodem povedal", izpregovori bolni humorista. — „Ta stari bo kajžo „črez dal!" Vsi se posmejejo.
Njegovo poslednje slovstveno delo je „pratika" za 1873. L, katerej je to-le voščilo na čelo zapisal:
Priloga „Slov. Naroda" k št. 120., 25. maja 1876.
ne skliče nek parlament, ali narodno zborih v, ki bi turško državo rešilo. Zmešnjava velika.
Iz tii'ffi»;v naznanja telegraf, da so pri volitvah provincijalnih svetovalcev v Ant\verpenu in Niuellesu, kateri dve mesti sta bili dozdaj po klerikalnih poslancih zastopani, zmagali liberalci. Tri volitvah v zbornico računajo liberalci na dve tretjini večine.
Vb'hw9€*om:i 4t zbornica je dovolila 125.000 frankov za to, da se nekaj delavskih učiteljev pošlje gledat na svetovno razstavo v Kila-dellijo,
Pri dopolnilnih volitvah, ki so bile v nedeljo, izvoljenih je bilo šest republikancev, štirje bonapartisti in jeden kraljevec. Dveh ožjih volitev je treba še. Šest rečenih novo-voljenih republikancev vstopa v zbornico namesto šest bonapartovcev, katerih prejšnjo volitev v dotičnih okrajih zbornica nij potrdila.
tipua/si. t minister Canovas jo predložil osnovo postave, po katcrej se senat odpravlja.
š ttfttftt »i s kit ministerstso jo z Rot-šildom v dogovoru, kako zmanjšati odkupnino italijanske črte južne železnice. Avstrijska vlada je proti vsakej zmanjšavi. Torej iz tega lehko nastane majhen razpor. Rotšild jo posredovalec. Za to ga naši olicijozi kličejo na pomoč.
I%ewni^€t ministerska kriza vslecl Camp-hauscnove odpovedi je baje le po osobnem vmešavanji cesarja Vilhelina odpravljena bila. Camphausen se protivi nekaterim Bisniarko-vim centralizujočiui osnovam.
Dop
ISI.
Iz. im rndCtt 21. maja [Izv. dop.] Jaz opažam, da je življenje po slovenskoj domovini, odkar je prva vstajniška puška naperena v krvoločnega Turka pokla, v živahnosti mnogo pridobilo. Ne samo, da je zanimanje našega naroda po domačih krajih za vspeh in oslobojenje raje vseobče, ampak tudi v naj-daljnejših od tujega elementa obkoljenih slovenskih srcih bivajo simpatije do bojujoče se bračo vse vekše. V drevnom, nekdaj čisto slovenskem Gradci ima še donos nad trideset tisoč Slovencev, katerim mislili biste, da jo uže življenja luč ugasnila, ker se le redko o njih govori in kadar se govori, čitajoče domače ljudstvo razumeva še le slovenskega dijaka. Temu pa nij tako! Slovenci v Gradci strinjajo tretjino prebivalstva in najdemo jih kot uradnike, profesorje, agente, trgovce, posestnike in delavce. Večina se ve, da je zastopana o delavskem stanu. Da se pa malo o nas govori, da u lt rane niš k a stranka je še tako arogantna, da nas zelo ignorira, krivo je to, da so se mnogi ponemčili, še več pa jih se je rekel bi aklimatiziralo, t. j. občutijo se še le Slovence, no duha slovenskega več ne-
Naj bežijo dolgo rove, Bog razjasni temne dneve.
Skoraj smem trditi z zanesljivo gotovostjo, da ti vrstici imate ta-le pomen. V prvej želi konec nadlog in zatiranja iužnej domovini slovonskej; v drugoj pa jasne vesele dueve v črno viharno noč zavitej materi cerkvi. — Prekrasno voščilo ugašajočega duhovnika in rodoljuba slovenskega!
Srčno rad bi bil Potočnik učakal zlato mašo, prvo nedeljo oktobra meseca, katere se je toliko veselil. A nij jo dočakal. Umrl je v nezavednosti po noči 20. junija 1872. 1.
Rad bi kaj omenil še o druži h slovenskih pesnikih, pisateljih in učenjakih, a žalibog ne morem.
Kdor kaj ve in zna o naših zaslužnih možeh, naj blagovoli obelodaniti, da so ne pozabi. Fr. J—v.
majo. S takimi repre/entanti Slovenije došel sem večkrat v dotiko in mislil sem da z Nemcem drugujem, in le slučaj je hotel, da sem pogosto v takih Slovencih odkril in zatiral je zopet v domači šator. Jaz vidim vsak dan, da ljudje, ki sem jih prej za Nemce dr/al segajo za „Slovenskim Narodom" in čitajo kako, da se raji godi. Zagotavljani, da smo le po vstaji naših bratov — sicer žalostni pri-godbi — v innozenm odpadniku vzbudili zopet narodno zavest.
Da je stanje  naše v Gradci tako tužno nastalo, mnogo je temu krivo, da smo od slovenskih krajev ločeni, in da društev nemarno, v katerih bi so ljudstvo naše, okolo narodne hrane zbiralo.  Pa tudi to jo pri nas Slovencih veliki greh, da se ločimo po stanu. Nam je zaradi tega greha  uže  večkrat, kadar bi sloga bila zilačna, izpodletelo. Le slišite, višji uradnik prezira nižjega, gimuazijalni učitelj „trivijalnoga" trgovec delavca in študent lili-stra v občo.   To ločenje v kasto je krivo, da so mej pretežnišim nemškim prebivalstvom povsema izgubljavamo. Židov je dosedaj tukaj hvala bogu — še malo, pa vendar preveč, ker čutimo jih dobro, Židi dasiravno posebne narodnosti, prištevajo se voljno k nemškej strani, pa vendar oni Sedaj uže strinjajo veliko in močno korporacijo in trdo se načela drže, da ostanejo židi.   Židi moj  soboj ne pravijo razlike in mi vidimo, da lo potem povsodi dobro vozijo. Toda zdramimo se, gibajmo so in spoštujmo svojo reč pa delajmo tudi lo za njo! No kakor je skoro za vsako delo in opravilo potrebno neko orodje, tako jo tudi za pov-zdigo narodne zavesti in vzajemnosti potrebno močnega orodja. Najboljša taka orodja pa so narodna društva.   Teh  nemarno, moramo jih zato ustanovljati.   Društva   uaobrazujoča in pevska društva imajo največ privlačive sile in pokazala so moj vsemi narodi najlepši vspeh. Na razvalinah pokojno „Slovenske besede" moramo ustanoviti novi trdnejši in stalni narodni dom. Za razveseljevanje napravimo si pevski krog. Kar se tega zadnjega tiče, morem vam uže denes  poročati, da nastojamp ustanoviti močno slovensko pevsko društvo, ki bodo so sestojalo iz udov različnih stanov, po izgledu nemškega „maenuergesangsvereina" v kojem ravno tako doktor kot komij, uradnik kakor črevljar poje. Vsak, kdor za kater lep glas izve, naj ga pridobi in v društvo, kakor hitro bode to ustanovljeno, prižene.   Vsi rodoljubi v Gradci naj to podvzotje pospešujejo in obdelujejo, da čem prej se izvrši. Za Slovence bode tako društvo v Gradci velicega pomena.   Ono nam bode telo zastopajoče nas kot narod,  ono nam bode središčo; iz katerega ima se roditi   izpoznaustvo, mojusobna ljubezen in še večja ljubezen do naroda in domovine, ono mora biti ognjišče, kjer bodo se sežigale strasti, iz katerih mora splamteti neugasljiv žar narodno prosveto.
Da nam bodo lajso to delo izvršili, prosim slovenske dijake, da to prevzamejo v svoje roke. Dijaki imajo za tako reč vselej več močij, ker pridejo ložje in hitreje v do tiko z našimi pevci, in tudi razumejo lilistra prej pridobiti kakor drugi menj vpljivajoč človek: Dijaki so vsigdar bili nositelji in izvoditelji lepih idej in načel in so vedno potezali so za blagor domovine kadargod so je reklo isti bodi si rešiti, bodi si pospeševati. Noder, draga slovenska mladež, stvar ta je mala, pa znamenita, če se izpelje, in za našo sveto reč, prevažna stori tudi tukaj rodu glas!
Ta misel se je uže davno rodila v krogu nekojih vrlih tukajšnjih rodoljubov in pridobila je pri vseh naših, katerim je uže znana, obče priznanje. Mi se uže veselimo, da bi le tudi užc ta reč skoro kost in meso postala.
Ie 14 i'i.l4«»»»a 21. maja. [Izv. dop.] Se svežna je prst na gomili prerano umrlega rodoljuba dr. Rostaharja, kateremu smo mi-nolo nedeljo 14. maja na Krškem pokopališči tužno zapeli: , jamica tiha" in „blagor mu ki se spočije'", in denes plakamo na gomili mladega rodoljuba Ivana Kaplerja.   Kakor bi se neisprosljiva   smrtna  roka  proti slovenskim rodoljubom zarotila, tako nam z mrzlo roko obsekava vejo za vejo iz  drevesa domovinskega.   Ranjki Ivan Kapler, je bil rodoljub skozi in skozi, mnogo let obč. svetovalec Krškega, pravi oče kmetskega ljudstva kajti on, mož izobražen vedel je vsacemu dobor svet dati. Zato pa je spoštovan in ljubljen od svojih soobčinarjev. Vnet za slovensko reč, je večkrat naprosil pevsko društvo Krško naj pride k sv. Duhu,  vedoč,  da s  petjem se najbolj navduši' kmeta za domovino za narod slovenski.   Obljuba se mu je imela izpolniti nedeljo 21. maja in uže 14 dnij poprej delal priprave kako bode sprejel pevce. A žalibože, bridko nam je bilo, ko  smo  nedeljo zjutraj korakali tihi in zamišljeni, mesto k koncertu — peti na gomilo  preblazemu narodnjaku. Tužna nam majka Slava ! malo je mož vnetih za našo sveto reč tu v Krškem okraji in še ti, ki so z dušo in telesom udani svojemu narodu,  zgineva j o  kot jutranja zora. Izguba ranjcega Ivana Kaplerja je tukaj hud udarec slovenskoj stranki.   Z njim je izgubil kmet neustrašljivega zagovornika svojih pravic, slovenski narod vernega sina,  prijatelji ljubljenega soboritelja.    Tolaži nas pa to,  da z ranjcim nij izgubljena narodna reč, kakor si domišljevajo nekateri Krški  nemčurji, veseli si roke manejo, češ Kapler je umrl, oni Kapler, ki nam je levite bral in kmeta za Slovenijo navduševal.
Gor k sv. Duhu naj bi se potrudili gospodje Krški renegatje in prepričali bi se, da narodno seme ranjcega nij palo na skalo, nego na rodovitna tla in to semo klije, kakor klije na Goriškem ideja Lavriča mej mladimi učenci. Koliko je bil ranjki spoštvan, pokazala je velikanska množica ljudstva od blizu in daleč, mej njimi mnogo inteligentne gospode. Ko so Krški pevci obstopili rake v mrličevo je zadonela tužna pesen: „blagor mu ki se spočije" je malo katero suho oko ostalo; jednako je bilo ko se mu je na gomili v zadnjič zapela ,Jamica tiha."
1/. ftloTeiiMUe Bistrice 23. maja.
[Izv. dopis.] Pri nas smo tudi mraz imeli, ltitoznoj (Rittersberg) je najhujše zadelo. Tamošnji posestniki imajo toliko škode, kakor po lanskej toči. Šmitsberg, Nova gora in Vi-sovlje so obvarovani, škoda vsaj je neznatna. Tudi v dravinskej dolini je baje bilo mnogo mraza, pa poročila so uokoliko nasprotna, nekaj pa tudi prvemu vrišu nij vse upati. Tudi deževno vreme je prouzročilo veliko škode. „Na Pečici" pri Poljčanah se je splazilo več vinogradov v dolino, jednako jeden vinograd v Prebukovji in tudi od drugod se slišijo tako žalostne poročila. Samo pri jednem posestniku cene škodo na najmenj 100<> ti. Temu so gotovo krivi podzemeljski studenci, ker.se jo tako plazenje celo pri vinogradih pripetilo, ki leže bolj po ravnim.
V Mariboru je bil led, vinogradi so vsi ožgani, isto tako se čuje iz Lobmerka in Ormuža.
Ie «ro ■• i Nt*«* okolice 24. maja [Izv. dop.] Necega dne se snide nas več prijateljev iz dežele v Gorici, ter izvolimo si iti v čitalnično restavracijo na kozarec vina. Precej, ko v gostilno vstopimo in si stolico za sesti pripravljamo, pride krčmarica ter nas hitro vpraša „se comandin". Na to odgovorimo „liter vina". Krčmarica „blank o neri". „Mi: „belega". Na to se mi nevoljno pri čaši o našej žalostnej nam majki Slavi pogovarjamo. — Črez nekaj časa prilomastijo trije fantini, najbrže tisti, o katerih je „Soča" nedavno pisala in naše Slovence opominjala, naj se tacih ljudi j varujejo, ki se po krčmah potikajo in ljudi na sleparske igre vabijo. Precej, ko se ti v sobi blizu nas posedejo, ukažejo si pijače, in hitro začenjajo sami mej soboj svojo igro, češ, da bodo jednoga ali druzega od nas na limanice ulovili. Ali ubogci goljufali so se. Nam pa se je precej dozdevalo, da so tisti tatovi, ki ubo-zim neomikanim ljudem z goljufivo igro denar iz žepa kradejo.
Zato smo se začeli mi sami mej soboj hudovati in čitalnični odbor grajati, da on bi moral svojemu krčmarju prepovedati, v narodno restavracijo no pustiti take ljudi,
Videči potepuhi, da jih poznamo in da so o njih šo hudujemo, plačali so pijačo in pobrisali so jo s „patroni signori" in mi pa za njimi „srečno pot".
Ker smo bili uže polni tistega slovenskega duha, ki je v čitalničnej restavraciji, kličemo po strežaju „račun", kar pa ubogo revišče še razumelo nij. To je narodna restavracija goriška ?
Če užo čitalnični odbor ny mogel si slovenskega krčmarja dobiti, naj pa od svojega lahonskega krčmarja terja, da , vsaj jednega slovenskega strežaja ima, da nam Slovencem iz okolice slovensko odgovarja. Sicer nij treba da se zvoni, da naj Slovenci z dežele v čitalnično restavracijo zahajamo, da bomo dobro postro-ženi, kajti največja postrežba za nas Slovence je tam, kjer se spoštuje, kar je nam sveto, naš jezik.
Domače stvari.
— („Slovenski Narod") je bil včeraj zopet konfisciran in sicer zarad dopisa iz Celja, v katerem dopisnik omenja, da tam graški pevci 12. avg. nameravajo nemško demonstracijo napraviti. Če naš dopisnik Slovence na to opozoruje, s tem nikakor neče h kakoj nepostavnosti zavesti jih, kakor to morda g. državni pravdnik v naš dopis poklada, za to hočemo proti tej konfiskaciji ugovor pri sodišči vložiti.
— (Umrl) je 20. t. m. Janez Ladislav Krsni k, gimnazijami suplout v Vinkovcih na Hrvatskem. Pokojnik je spisal v slovenskem jeziku zgodovino avstrijske državo, katero je lani izdala Slovenska matica, torej hvaležen spomin svojih rojakov. Bil je stoprav 25 let star in je več let na pljučnej bolezni trpel.
— (L j ubij anski mostni z bo r) je imel včeraj v sredo ob petih po polu dne javno sejo. Na dnevnem redu je 1. Volitev podžupana. 2. Volitve v posamezne odseke. 3. Volitev jednega uda v upravo realno -šolskega fonda. 4. Poročilo policijskega odseka o ustanovljcnji kopališč. 5. Poročilo pravnega odseka a) o nasvetu c. kr. deželnega šolskega sveta za izpremembo od mestnega zbora nasvetovane linije priho-
dnjo privožnje ceste od mesarskega mosta do južne železnice; b) o rokurzu kranjsko stavbene družbo zarad zidanja glavnega kanala;
c) o povišanji najemnino za štante vsled novo-uvedenih mesečnih živinskih semnjev; d) ob odškodovanji vsled zidanja lastniku hiše štev. 159 na starem trgu. f>. Poročilo šolkega odseka
a) o prošnji ljubljanskega „turnerveroina" za   porabo   telovadišča  na  zgornjej realki.
b) o računu za izdajo za modeliranja na obrtniškej šoli leta 1875; c) o napravi telovadnih aparatov za I. mestno  ljudsko šolo;
d) o peticiji ki naj se na vlado piše, da bi se ozirala pri organizovanji obrtnijskoga nauka tudi na Ljubljano; e) o razširjenji mestnih ljudskih šol.
— (Čitalnica ljubljanska) napravi v nedeljo 28. tega meseca veliko dobro-dejno tombolo in besedo v korist onim prebivalcem ljubljanskega močvirja, ki so vsled povodnji veliko nesrečo trpeli. Svirala bode vojaška izvrstna godba brezplačno v ta blagi namen. Darila za tombolo so bodo pobirala pri č. občinstvu ljubljanskem. Več bode povedal program.
— (Sokolski večer) zadnjo soboto nij bil sicer tako živahen, kakor bi bilo pričakovati po dolgem počivanji, vendar je bilo precej udeležbe. — Godbi se mora prizanašati, ker jo početnica.
— (Koglalce) opozorujemo, da je v čitalnici keglanje za krasne dobitke v zlatini (na korist dramatičnemu društvu) samo še denes, torej naj se vsak podviza.
— (Godba v Ljubljani) bode letos po leti: vsak vtorek večer velik vojašk „zapfen-streich," vsak četrtek vojaška godba v zvezdi, v nedeljo pa soareja v kazinskem vrtu. Odbor čitalnico naj bi se morda potrudil za kake soareje vojaške godbe v čitalniškem vrtu.
— (Rojanska čitalnica) naznanja vsem čestitim gg. udom in rodoljubom, da se bode dno 14. t. m. napravljena beseda, katera je bila zaradi preslabega vremena jako slabo obiskana, včetrtok dne 25. t. m. nekoliko ponavljena in sicer s tombolo, p etjem, igro „Ra z tre sonca" in plesom. Tombola so bode na prostim igrala, torej jo začetek ob 6. uri točuo. — Ob odločno slabem vremenu se prestavi veselica na nedeljo 28. t. m. Odbor.
— (G. Waser), predsednik višje sodnije v Gradci je postal c. skrivni svetovalec.
— (Zmrznil) je 16. maja 501etni kmet Jakob Pešelj iz Zagozdca, ko je šel v Črnomelj svojega sina od vojaščine prostit. Opra-vivši svoj posel se je, morda malo vinski vrnil domov, a drug dan so ga v snegu zmrzlega našli. Čudna prikazen v maji, pravi „Laib. Z.", iz katere smo to novico posneli.
— (Ubil so) jo v Trstu predvčeranjem nek vojak našega kranjskega regimenta. Padel je z okna tretjega nadstropja v kasarni na ulice in precej mrtev obležal.
— (Medved.) Iz Kočevja se pišo tukajšnjemu „L. T.": Matija Verderber, izkušen lovec, jo sledil po snegu, ki je 15. t. m. padel bil, medvedji sled, in dobivši zver, z dvema streloma jo usmrtil. Medved vaga 4 cente. Pravijo, da je v kočevskem gozdu več medvedov, ter da so prišli iz Bosne semkaj, pregnani od vstašev, ki so gorske šume zbrali si za stanovanje.
— (Prejeli) smo sledeče: ..Slavnemu vredništvu „Slovenskoga Naroda" v Ljubljani. Slavno vredništvo se  naprosi v št. 118 „Slo
venskega Naroda" od 23. maja t. 1. pod napisom „Poboj" prineseno notico v tem smisli pripraviti, da je bil pri omenjenemu tepežu na st. Jakob'skim trgu stražnik Altman nazoči, ki je za enim razsajalcem potekel in ga tudi poprijel. Mestni magistrat v Ljubljani 23. maja 187G. Županov namestnik Jeras."
— (Iz spodnjega Roža) na Koroškem se nam piše: Cele tedne je brez prenehanja šel sneg ali dež, in je tudi precej na debelo v nižavah sneg obležal. Od 18. t. m. imamo pa tako hud mraz, da vsako jutro voda zmrzne, sadno drevje, ki je zdaj ravno v cvetji je popolnem pozeblo in tudi na polji se tako slabo kaže, da se je zopet bati zelo slabe letine.
— (V savinjsko dolino) je bil prišel 19. t. m. Štajerski c. namestnik baron Ktibeck gledat reguliranje Savinje.
— (Ptujski nemškutarji) so sklenili v svojem društvu poslati do državnega zbora peticijo naj zavrže novo nagodbo z Ogri.
-~ (Iz dobske in domžalske okolice) se piše „Sl." V veliko korist so našemu okraju v Domžalah naseljone slamniške tovarne; smem reči, da se vsako leto skoro za pol milijona gold. proda in prevede slamnikarske robo. Na ta način pride v naše kraje veliko denarja in si po zimi vsak otrok svoj užitek zasluži. Tudi nam je jako ustreženo, da smo pred 5 leti dobili pošto na Viru, ki je v celem političnem okraju kamniškem prva za kamniško.
— (Trojčki) Iz KoSane se piše: Izreden primerljaj je ta, da je 18. t. m. tukaj porodila kmetska žena trojčike in sicer 3 deklice. Prva je bila rojena o polu dne, drugi dve ste še le o polunoči za sestrico prišli gledat, kako je na tem žalostnem svetu. Vse tri živo in se dobro počutijo.
— (Občni zbor Marijine bratovščine.) Pretočeno nedeljo zbralo so je nad 300 udov v magistratnej dvorani pod predsedstvom g. J. N. Iloraka. Predsednik začelje zborovanje s sledečim nagovorom: „Leta 1875 jo predsedništvo imolo 4 redne in 15 izrednih sej. Pri občnem zboru 28. febr. bila je volitev 4 udov v vodstvo, kjer se je oddalo 123 volilnih listov; tudi je bil izvoljen začasni zaupni odbor, da naj pregleda društvene knjige in račune. V ta odbor izvoljeni so bili gospodje Kgidij Jančar, Karel Laha j nar in Anton Klomenčič; vodstvu pa se je naroČilo, da naj v najkrajšem času skliče izredni občni zbor. Ta sklep jo vodstvo 23. maja 1875. 1. izvršilo, in pri tein zboru se je tudi naznanjalo poročilo začasnega zaupnega odbora, in tudi to, da so bili izvoljeni 4 udje v vodstvo. Tu se je tudi ugovarjalo zoper način kako se je volilo, in nazadnje se je izreklo, da so neveljavni vsi volilni listi, ki so bili brez vnovič zapisanih imen. V seji, ki jo je 24. febr, 1870.1. imelo vodstvo, izvoljen jo bil namesto umrlega dr, Etb. II. Goste, g. Miha Pakič za predsednikovega namestnika in g. Ferd. Maček za zapisnikarja. Ko se je g Gašper Ah čin z dopisom 3. junija predsedništvu pri Marijini bratovščini odpovedal, prevzel jo po odborovom sklepu 11. junija in po izročilnem zapisniku 17. junija predsednikov namestnik vse društveno premoženje v varstvo. Pri tej seji jo bilo tudi določeno, naj se g. J. N. II o rak privzame kot ud v vodstvo. V seji 12. oktobra se predsednikov namestnik izreče, da no more daljo predsedovati društvu, in določilo se je, da so bode  društveno vodstvo 14. oktobra 1875. 1.
-volilo. Omenjeni dan* je bil pri tej volitvi za društvenega predsednika izvoljen gosp. J. N. H o rak, za predsednikovega namestnika g. Matej Schreiner, za blagajnika g. France Drašlar, in za zapisnikarja g. Miha P a kič, in gospodu J. N. II o r a k u se je po zapisniku 24. oktobra 1875. 1. vse društveno premoženje v varstvo izročilo. Leta 1875. je 66 udov in 22 njihovih otrok umrlo. V društvo jo pristopilo 118 novih udov. Ubožuim udom razdelilo se je 250 gld. Pregled društvenih računov in društvenega premoženja 23. januarja je dovoljno dokazal, da se je društveno premoženje to leto pomnožilo za 101 gl. 211/* kr. Konec leta 1874. je bilo društvenega premoženja 20.788 gld. 5V« kr. Konec leta 1875. pak 20.880 gld. 27 kr. Po §.11. društvenih pravil stopijo iz vodstva g. Miha Pakič, Janez Petrič in Matej Schreiner. Ti se pa morejo zopet voliti. II sklepu vodstvo izreka Željo, da naj bi se vsak posamezni ud prizadeval društvu pridobivati vedno več novih udov, da bode tedaj društvo moglo izvrševati svojo lopo nalogo, da bode namreč še izdatnejše podpiralo bolne in ubožne ude. Gosp. Klein predlaga, naj se namesto treh novih odbornikov voli sedem, ker je:lanski občni zbor volitev štirih nepravilno voljenih, dotično volitev zavrgel. Predlog podpira ud g. Arko, lemu pak zopet nasprotujejo gg. Regali, Pakič In Horak. Pri glasovanji sprejme se predlog g. Kleinov z veliko večino. G. Arko nasvetuje, naj se volijo per acclamationem sledeči gg. odborniki: A. Stepančik, hišnik in trgovec, Josip Regali, hišnik in mestni svetovalec; J. N. Horak, hišnik in mestni svetovalec; dalje Bokal, hišnik; M. Pakič, hišnik; M. Herman, hišnik; Fr. Drašlar, hišnik. V pregledovalni odsek so bili voljeni sledeči gg.: c. kr. stotnik Baraga; učitelja Praprotnik in Tomšič. Na predlog g. Arka se dovoli za zidanje hiše za neozdravljive v kravjej dolini 100 gl. injna predlog g. Regalija za družbo sv. Vincencija 50 gl. Odboru se je naročilo, naj pravila času primerno preustroji. Tako je po dveletnem hudem boji, vsled kojega je bilo mnogo vo litev in pisarij po raznih časnikih, vrnil se po dokončanej letošnjej volitvi zopet mir in re d v to staro, dobrodejno in za občni blagostan jako koristno društvo.
Zaradi denašnjega^praznika izide prihodnji list v soboto.
fjmrll v KJiiftljuiU
od 19. do 31, maja t Martin Ztipa 6ič, 70 1,, ujetnik na gradu, za jetiko. — Ivana An/Jo, de t o posestnika, 14 t In , v bolnici, vsled sl.ibo.iti. — Franjo Spreizer 10 du., deti mašinista, valed krča. — Anton ftrajšar. dete slugo 13 mes., vsled vnetja pljuč. — Franja Žitniki 20 1, v bolnici, za jotiko._
|P«Mj4 t!
22. maja
Pri Klonu: Bar. Coll iz Gradca. — Seman iz Ogorskega. — Vodinčar iz Gradca. — Gostinčič iz Dunaja. — Jeraj iz Koroškega.
Pri Mallei: Poluk iz Dunaja, i— Honigman iz Kočevja. — Grostnan iz Dunaja. — Skarja iz Kranja. ■— Oblak iz Dunaja. — Peco iz Tržiča. — Kanka iz Dunaja.
Pri Zamorci: Petrič iz Rateč. — Kavčič i/. Trsi a. — Hofbaueg ti Tržiča._
Slovenske knjige.
V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Doktor Zohev*', originalen slo-1 vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „Kalijomake povesti" od Bret Harte a.   Cena 50 kr.
3. „Ttifjomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena GO kr.
Dunajska borza 24. maja.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih	.   65 <ld. 56 kr.
Enotni dri. dolg v Rrebra	■69   .   - .
1860 tri. posojilo ...	107    .   75 .
Akcije nirodne b*nk»»	821    . —
Kreditne akcij a            . .	132   . 25
London .	. 120   . 20
G. k. cekini ...	9    . 59
	5    . 70
	102   , 50
Uvajenec za lekarno.
Mladenič, kateri je z dobrim vspelmm nižjo gimnazijo .dovršil, in kateri jo poleg .nemškega tudi kacega jugoslovanskega uarečja /možen, sprejme se takoj brezplačno. Pisma pod naslovom F. 117 naj se pošiljajo administraciji „Slov. Naroda".
(152—1)
Loierl j n«' <«recite.
V Trstu 20. maja: 60. 3. 75. 23. 37. Št. 4527. ———
Mesečni živinski sejmi.
Vsled dovoljenja visoke c. k. deželne vlade od 28. februarja 1876, št. 98G9, bode ljubljansko mesto razun sedanjih pet letnih in živinskih sejmov še vsaki 8. dan meseca, ali Če ta dan na kako nedeljo ali praznik pade, prihodnji delavnik živinski sej m imelo.
To se s pristavkom splošno razglasi, da se prvi mesečni živinski sejm 8. junija t. 1. na navadnem živinskem trgu v Ljubljani prične.
Mestni magistrat v Ljubljani.
dne 8. maja 1876. (137-3)
S „Prava Franck-kava"
najbolji, najfinejši pri dat ck k indijske j kavi
^5    Henrik Francka sinov v Ludwigsburgu.
M/  1'oNOHtiilk  iM-terili   fabrik  v Iai<lwlgMburgu,  Klcth,   Brctteu,   Jleinishein in
GroNSgnrtnchu.
BSBVBl Zaloga v vseh boljših špecerijskih štacunah tu in v okolici.
Mnogo fabrikantov ponareja ime Franck na način, da morejo prodajati svoj fabrikat povsodi za pravo Franok-ovo.
Jedino zunanje izpoznevalno /namenje „prave'* Franck-kave je podpis Henrik Francka sinov.   Vsi zaboji, paketi, na katerih nij pisava
„Hciirik Francka sinovi46
je ponarejen fabrikat. Trosimo tedaj nujno, pri kupovanji vedno natanko na podpis, kot jedino zunanje znamenje za „pravo" Franck-kavo paziti.
V Ljubljani, meseca maja 1876. (149—2)
Zastopnik Henrik Francka sinov v Lmlvvigsbnrgn:
Ivan IJiiinger v LJubljani.
nnuuxnnnuxxxnnHU*nuHUKUMUUu
^^^^^KisWA.      Za K™»Jsko jedino in samo pran pri
podpisanemu 1
Poleg orlicluMlnili
Elias Howe-jevih šivalnih strojev:
imam v zalogi iselcl ju<v*l]ivo le jaz
Originalne Singer & Grover & Backer
Šivalne stroje
po fabriškej ceni na debelo in drobno.
llazun toga imam vedno v zalogi tudi najboljše ino«.unsko stroju po jako znižanej ceni in sicer: IVIteeler A Wiltton, Grover đt Bncker gtttv. 19, The I.ittle Wan/t>r (zadnje na željo amerikanske), Tajlor, <-t-i-miiiiiii, Naxonia, nilcoi «V CiibbM, Esprt'MM, I.inkolu, Cilinder l'.lHstic stroji za valuti itd.
Ponarejeni aii uže rabljeni, in iztcceui stroji dobć se po okol&činah si ve da 25 do aO"/u cenejši, so p tudi za 50 °/0 NlnbeJAi in manj vredui kot zgornji.
Todaj i>revi<luoNt pri izbiri I Kdor tedaj solidni in dobri stroj želi, obrne naj so zaupljivo na uie, jaz sum so vedno trudil S zanesljivim postopanjem ohraniti inojo dobro imo.
<n ta ivi im-i j ta %ttiiv«ljftvu. — Tudi na vplačevanje v obrokih.
(458-11)
Ljubljana, judovska ulica štev. 228.
S odličnim spoštovanjem
Franc Detter.
.S« //<>. *t fi-ri, iittinhf. aparate, pripravo -r« prsne fjune Ud. imam vedno v rclifaj izbiri v zaloiji.
Pod Želi sprej ma moj potovuler, g. Anton Grebene« nij udno vsa naročila, ter ob jeilncni podaje potrebni poduk.
Zaradi od drugih strank doltajajodifa ponudeb jedinko imenovanib strojev naj so #t nikdo no da motiti, ker vsak -kdor mojo' mnogovrstno zalogo obiščo, so prepričati moro, da je J# resnično, kar ju zgoraj povedano.
XXXXXXXX$tXX&XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Na dokostno oziranje!
IMuno  podpisani  usoja so 8 tem p. n. občinstvu naznanjati, da je odprl poleg dosedanje, še do sv. Miliela v najemu imajoče  štactine  v judovsko ulici, tudi še drugo itaeuno
■ na glavnem trgu št. 168 W\
m Uni ijerej h i Si.
Tudi i .im k. ■ i  prodaja šivalne stroje, pri-
Srave, svilo, cvirn itd.   Zahvaljuje  so  za dose-nnje iuu skazano zaupanje, ter prosi ono ohraniti tudi v prihodnje. (155—1)
V Ljubljani, 23. maja 1876.
Franjo Better.
Franc-ove esence za enje.
♦ Gotovo in skušeno sredstvo proti večini
bolozrdj l vspeftnim  učinkom  in  sicer  tako, <j>
da bi mora'a vsaka gospodinja tako zdravilo +
pri hiši imeti.                                 (53—10) t
Je<Hno pravo dobiva se pri ♦
C*nl>ricl I*IccolI, t
lekarju, na dunajsktj cesti v IJubljani. Z ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
■■ Strelovod h
najnovejše konstrukcije,
za obrambo za vsake vrste posestva, cerkve, samostane, graščine, gospodarska poa'opja, tnagacine, parne dimnike itd. prodaje prav po ceni
Ignacij Ta« Iclclit.
/iiio^a jo na Dunaji, v mestu, Heiligen-kreuzerhof, cl. Schbnlaterngasse 5). Stroškino ceno razpošilja zastonj. Naročila
iz dežele se takoj izvrše. (151—1)
■■ Zaradi uze pripetenega zamenjanja imen, prosi se uljudno, ime in naslov natanko napisati.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦I
Podpisani usoja se p. n. občinstvo uljudno naznaniti, da je z denašujim dnevom otvoril
restavracijo
na starem <i*mi li. štev. 107.
Ustrezal bode čestitim gostom z izvrstnim *lol«nij-Mltiiu    vinom   in    lio/liTjcviiu    >i it i~s.<*i* -
pivom. Kavno tako bode ustrezal gostom z okusnim zajutrkoui in dobro večerjo, tudi sprejema goste mu. o»hm1, ter se vsak dan lehko abonira.
Prav obilnega obiskovanja nadejajo priporoča se z odličnim spoštovanjem
(150—1)
VVeber, restavrant.
« I ća
41 ca
«, jg.
«! 3
« I
Cd
-"
«1
cd o
Gostilnica pri Virantu (Sternvvarte).
P. n. občinstvu zahvaljujem se za dosedanje mno-
SobroJHo obiskovanje, ter ob jednom naznanjam, da sem ones odprl popolnem novo ured jeni in sedaj senčnati
vrt m kegljiščem
vred. — Točim izvrstno tnrzrlo v ledenici shranjeno Kozler XMiirzi'n-i»it o in okusna dolenjska tirna.
Tudi vedno skrbim za dobre jedila, za zjutraj, o polu dne in na večer.
Na dobri in ceni obeti sprejemam vsak dan goste. Z najodličnojštm spoštovanjem
(154-2) Tine Grčar, gostilničar.
Gostilnica pri Virantu (Sternvvarte).
o
o
ca
CD
Jedina trgovina na Dunaji!
katera je ugodna za tako slabe čase, sklenila je cene blaga še za 30°/0 zniiad in ta je
Kineskega srebra fahrikna zaloga
II. llottellieimti «V Co..
■i Veljalo je na primer.
g'
G žlic za kavo 6 navadnih žlic 6 nožev za obed . , 6 vile    „    „    . , 1 vel. žliea za juho , 1  „     n    n mleko 1 moka sktedica z žlico
prej 3.50, 7.50, 7.50, 7.50, 5-, 8.—, 6.-,
sedaj gl 150
n --75 „ 2.75 n 2.75
„ a.»o
bazarju.
prej sedaj
Za dame opazovanja vredno!
Za mao plačilo podučujem temeljito jemati mero in risanje v ure-zevanji in prireze van |i oblek za dame in otroke po nekem jako lehko zapo-padnem geometričnem preračunjenji, kakor tudi iz jodnoga in istega uroznega izgledka, umeriti drug urez vBake velikosti.
(153_1) M.   11 <klll*0, učiteljica.
Stari trg štev. 16, n. nadstropje.
8
1 posodica za sladkor s pokrovom gl. 4.—, gl. i.20 6 mal. tas ža sladkor „ 3.50, „ i.ao 1 posodica za maslo „ 3.—, „ l.so 8 korko s podobami „ 3.—, kr. ttO 1 par svečnikov . „ 6.—, gl. :i.— 1 majolka za čaj . „ 8.—, „ (t.— 1 posoda za olje i oset „ 8.—, „ 5.— l?o««?i>ii<iu;ji opaaovtuaja vredno!
6 uožov, 6 vilic, 6 žlic G žlic za kavo, I
vseh 24 komadov v elegantnem e in i ju namesto gl. 21 sani n !> gl. !i0 kr.
G desertnih nožev, j vseh 24 komadov v vile,     (elegantnem etiiiju j namesto gl. 4J
G        „ žlic, G postavcev za nože
20
samo gl. 9.75.
H
Najnovejša pust u za čiščenje zlatnine, srebrnino in kineskega ebra, škatliica 25 kr., G skatljic gl. 1.20.
Jako lepe tase, majoiko za kavo in čaj, service za čaj, stojalca za pogrnene mize, girandole, poaipalci za sladkor, Čašice za jajca in garniture za jajca, posodico za zobotrebce, sponke za servijeto itd. itd. Na vzunaj razpošilja se točno in vestno proti poštnem povzetku. Na zahtevanje dopošilju se tudi ražločeni cenik lire/.plačini. (142_ly
Izdatejj in uredmk Josip Jurčič.
učinka
Sledeča priznanja donašajo najboljša dokazila izvrstnega
##//// f/### O V€>€JU
scimeebergskega žepnega allopa.
Gospodu Pranju Wilhelmu, lekarju v Nounkirchen! Izpričevalo.
S katerim potrjujem, da som užival ž dobrim vspehom, od
Sospoda Pranja VVilhelma iznajdeni schneebergBki zeljiščni allop za ripavost in hudi (kreni)  kašelj; in to s takim vspehom, da 86 nijsom le samo v nekaterih dnevih ozdravil,  temne tudi prej tako mnogokrat se ponavljajočo bolezen popolnem odstranil. Neunkirchen, 7. februarja 1856.
Filip Hogel,
e. k. poštni administrator.
Gospodu Franju V7ilhelmu, lekarju v Neunkirchen! Vaše blagorodje 1
Pribitim, da Vam izrečem javno zahvalo zaradi izvrstnega učinka naznanjenega schncebergskega zoljiščnega allopa za prsne in pljučne bolezni.
Jaz sem primoran v ostrih dolžnostih mnogo z otroci in druzemi osobami občevati, in glasno govorjenje večletno škoduje mojemu zdravju, ter prouzročuje izstišonje prs poleg pa tudi kašlja-nje, v zvezi s hripavostjo, osobito takrat, ko morem dalje časa peti.
Užival sem uže različno pripomočke, a hrezvspešno. Odkar pak schneebergski zeljiščni allop uživam, čutim se zdravejši in drznem se vsacemu, katerega mučijo jednake bolečine, najtoplejše priporočati schneebergski zeljiščni allop.
Osobito je velike vrednosti ta allop za povce in govornike, ker pri veČkratnej hripavosti in suhem glasu (zaradi mnozega govorjenja in popevanja) učiii prsa takoj lažje in glas čistejši, tedaj v zgori) jej bolezni vsled lastnega prepričanja pričakovani učinek popolnem dovrši.
S posebnim spoštovanjem (41—5) Josip Holler,
nadučitelj in pevovodja. Neunkirchon, 24. marca 1856. W7^m%m^m'    ()»» P- T1- kupci, kateri že'ć dobivati  izvrstni pravi fU^VBfc      NehneebergHki zeljiščni allop, katerega jaz od leta 1856 sem izdeljujem naj blagovolijo izrecno zahtevati
Willielmov schneebergski zeljiščni allop.
Ponarejevalci
tega varstvenega znamenja kaznujejo se po postavnem zakonu.
Samo   takrat je moj izdelek, ako je na vsakej stek-lenici ta pečat.
ilakazanje. a rabi a ml a se vsakej steklenici.
Zapečatena originalna steklenica velja 1 gold. 25 kr., ter jo vedno v BveŽnem stanji in su dobiva le pri izdelovatolju
Franjo Wilhelm,
lekar v Neunkirchen na Spodnje-avstrijskem. Zavijanje zaračuna se sć 20 kr. Pravi Vt'ilhelmov schneebergski zeljiščni allop dobiva se tudi samo pri mojih gospodih odkupcih v Ljubljani pri Petra l.uNMiili.ii, v Novem mestu pri Voui. Itizzoliju, lekarju; v Postojni pri J. KupferN«;luuldtu, lekarju; v Zagrebu pri Nig. ilitllluM-liu, lekarju.
Zaradi prevzemanja zalog naj blagovolijo tržtva zeljni prijatelji obrtioti se. pismeno do mene.
Neunkirchen poleg Dunaja (Spodnjc-avstrijsko).
Franjo \\ i I lir I m,
lekar.
IOOOOOOOOOOO
Lastnina in tisk
837999^
GW22