180 številka.
Trst, v četrtek 30. junija 1994
Tsčaj XXIX
■f Iznaja tmJe dan
«dl ob nedelj ab in p razni tih) ob 5.furi, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj.
PMIMZM itevllks se prodajajo po 3 movč. (6 stotink) ~»nogin to bata mah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, ^•iji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, &t. Petru, Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. #jl*se In naročbe sprejema uprava lista „Edinost", h« Mc'ia pSocolo štv. 7. — Uradne are td 2 pop. do 8 zvečer. Co»e ogl? s >m 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON it v. »70.
Stfitt
Glasilo političnega društva „Edinost'4 za Primorsko.
P edinosti je moć f
Naročnina znaia
za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kros« Na naročbe brez doposlane naročnine se apiava te ozira. Vsi dopiBi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NafrankiviM
pisma se no sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: Ulica Torre Manoa štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. JuaBtnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna koncorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 1» Poštno-hranilničn l račun Št. 841.6'»2.
(Brzojavne vesti.) Povelje generala Kuropatkina.
PETROGRAD 29 »Ruska br*.. agentura« je spiroč U včeraj iz Liaojaog* : Ga neral Kuropatkia je iz lal ni armado povelje, naj 89 g padiimi aii vjetim. J»poaci p stopa lepo, kakor B3 to pristoja hrabremu nasprotniku ; naj sa izkazi padlim vojako^n vojaš ce časti in na; ee skrbi za ranjerc?, enako kakor se ima skrbe'i za Ruse. Ta ukaz m j bi služil za odgovor Japancem, ki so lepo postopali z vjf t mi ruskimi vojaki. Žal, da prihajajo v z-dtjj čas poročila, kiko surovo da postopa,o J por:ci z vjef.m: in ranjenimi Risi, da jih muc jo ter zlasti mrtve pohabljajo.
Vojaški list je priobčil, da ^ts bili dne 21. t. m. na denj pri Saimatsi 2 pohabljeni trupli ruViih strelcev ter navaja ss v. 5 ia-oh slučajev, kjer so Jap >nci celo b č s:n ki grdo ravnali. L kt dostavlja, da so zi&topniki armade radi ver e'i, da se imajo omenjena trpinčenja prip'sovati Kitajcem in ne J :pon-crm. Sedaj ee ja |» i dogjalo, da se japDmki vojaki, kat'rim nisj njih predstojniki t?c h grozodejstev zabranili, v ničemur ne rjzli&u-j®jo ol divj h azijsiih narodnosti.
Vrhovni povelj aik je podelil poiči3t-niku Volkov u veliki križ sv. Jurja. ker se cju je posreč lo zbog znanja kitaj-ikcgi je *ika v kitajski obieki priti v Siunečenu v tabor sče Japoncev t r si isto ogledati. Po-t«m, ko je o tem poročal svojemu poveljniku, je dospel v nek* cd Japoncev zasedeno vas, i-jer je nal tel na 13 mož broječo japonsko } atru jo, ki je pozvedovala o pol žaju ruskih vojnih čet. Počelo se je sum<jati in Volkov j« bil zaslišan. N.s to je oo z revolverjem
častnike in 100 mož. Japonci so zaplenili 2 t jpa.
Iz Vladi vostoka
PETROGRAD 29. »Novoje Vremja« ima iz Vladivistoka poročilo, da ostanejo križarke v pristanišču dlje nego 3 tedne, da očistijo kotle, pregledajo stroje itd. Tudi tor-pedovke, ki so na z doji ekspediciji vsled viharja trpele, potrebujejo raznih poprav. Ko bodo ta dala dovršen.*, tedaj odplu;ejo kri žarke nasproti baltiški eskadri, da se ž njo združijo.
TjONDON 29. Ša nepotrjene vesti iz Hokaida poročajo, da je bilo v ponedeljek z t: pa z ti b izo obrez a več vojnih ladij, navidezno vladivostoška eskadra. Enaka poročila prihajajo tuli iz drug h krajev severnega obrež a. Vendar ne veruje japonska po morska vlada t:-m poročilom.
Ruski napad na Gensan. BEROLIN 29. »Vossische Zeitung< je prejeli iz japonskega glavnega šotorišča preko C fa sledeče poročil«) : Pričakuje s», da bodo Risi nap-* Mi G^nsan. ker zbirajo tam Rusi znatne vojaška sile. Neprestano so m li ruski o idelki nadirg)vali Japonce med Hasahen gom in Gan'-anom, tako da so b le odvedene od tam ženske in otroci v varneje kraje ob zapadnem obrt-ž u.
Japonski dementi.
DUNAJ 29. Tukajšnja japonsko poslaništvo preklicuie poročila, da Japonci trpinčijo rmk« vjet^ vojakr.
TOKIO 29. (Uradno). Poročila razšir jena cd ruskih 1 stov o grdem ravnanju z
t h na Bvojem potovanju na Angležko občudoval angležko brodnvje. Saušal j8 potem kakor vladar po angležkem uzoru povzdigniti tudi nemško mornarico. Zahvalil Ee je kralju, ki se je o isti pohvalno izrazil. Na tej na-pitnici re je kralj Edvard zahvalil v nemškem jeziku z napitnico, v kateri ie nsglašal prijateljske razmere, ki vladajo med angležko in nemško mornarico.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 29. junija 1904.
V zadnjem svojem članku dokazuje Hugo Soh\var, da Mandžurija absolutno spada v fcf^ro interesov Rusije. Če Anglija križem vsega sveta uveljavlja B"Oja, tli resnična ali namišljena prava do dažel, ki spadajo v sfero njenih interesov, potem pa tudi Rusiji ni smeti zameriti, ako sili na jug in skuša dobiti odprto morje za svojo veliko vztočno-azijsko drž_vo. 8chwer meni, da se Anglija in Rudija že s. orazumeti giede mandžurskega vprašanja. Političaa nasproLstva Rusije m Anglije v Aziji se dajo lahko vzravnati, a tudi gieie komercijelnih interesov bo možno najti modus procsdendi. Ce se Anglija in Rusija sporazumeti v A z i, bo rmena nevar no3t odpravljena za vse čase. Rusija premaga in mera premagati Japonsko, kakor je Anglija premagala južno-6f iški republiki. — Ruske zmage ne morejo preprečiti vse japonske »r*ce«, ki pla\ajo od Rmenega morja sem, odkar ja zapričela vojna, ic katere potem
ustrelil več japonskih vojakov t^r je na ti p begnil na japonskem konju. Japonski to-! govorica, d -, so bil. Rusi včeraj 25 verst pJvi ne n sijo t.ko daleč kakor luski. Ja - i vzto5a » od Haičenga por ženi, zbeg naglega
r.iskimi vjetimi vojaki so razburila tukajšnje ! ijubeznjivo še bolj maste v naši Evropi, vo aške kroge. Is .i smatrajo te raztresene no-1 Seveda ima Rusija težak posti, ker se jej je v ce k»kor poskus, da se ž njimi s stematično ! horiti z izborao vojsko, urejeco po nemškem nahujska javno mnenje v Evropi.	uzjiu, z vojsko, ki ima izooren materijal, z
Boji v južni Mandžuriji.	vojsko, v kater, žive vojevite tradicije in
naravnost pranapeta domovinfeka ljubav. A vrhu i tega so dogodsi Ras jo presinet 1 .
To ireba uvaževati, da umejenao,
T1ENTSIN 29. (Reuterjev biro). Š ri se d t so bili
ponei se poslužujejo se vedno granat, ki razširjajo o eksploziji strupene piioe in ki so po mednarednin pcgodbth prepovedane.
Izpred Port Arturja.
TOKIO 29. (Reuterjev biru). Vest. ki ni od nobene tndi ne cd vladne strani po-lrjena, por^čda so v tedeljo Japonci napadli in zavzeli 3 utrdba na južaovztoČni strani po r ta r.: tir* k i trdnjave.
TOKIO 29. (pop .Iudn°) (Reuterjev birt). Utrdbe, ki so jili zavzeli Japonci so Ciko-vanšan, Citcm^san in Scčosan. Te utrdbe ho zavze i Japonci po celodnevnem boju. R isi 8J se um« kn H v zapadni smeri zgubivši 40 mrtvih. Štev lo ranjtnh je neznano. Z^ube
prodiranja Japoncev. Rusi so se pri Tasi-čavu hitro umaknili proti stve ju iz strahu, da bi ne bili zaje.i.
Brzojavne vesti.
Določena kvota.
BUDIMPEŠTA 29. Uradni list je priobčil na)v šj rožno pisaio na ministerskega ; predsednika gn f ^ Tisza, s katerim je določena kvota za č-js od 1. julija 1904 do 30. junija 1905 v sedanji uieri.
Kralj Edvard v Ktelu. KIEL 29. Na dineju, ki j;a je sinoči priredd princ Henrik je cesar Viljem napil an^lež^emu kralju E ivardu. V svoji napit-Japcncev znašajo na mrtvih in ranjenih 3 ! n ci je ce9ar povdarjal, kako je v mladih le-
PODLISTEK.
Azijske povesti.
iz zapiskov priobcuje Anatol.
VI.
20
zakaj
ni bilo doasdaj velicih ruskih vspehov. Ali na konečnem izidu ni dvomiti. Rusija zmaga — pravi Sehw*r — gotovo na kopnem in na morju. I^to rusko bro-dovje, o katerem sa je ta.iso govorilo, da je mrtvo, zaČLe v nedaljni bodočnosti dajati energična znamenja življenja od sebt>, a to bo zičettk koaci, začetek ruskih zmag. Mir se mora diktirati v Tokiju ob gromenju ruskega brodovja v yed9kem zalivu. Sic3r ne bi Japonci in Azijati sploh nikdar verovali, da je b la Japonska poražena. Za to je skrbelo — japonsko rt saicoljubje. Japoncev se noče zrušiti, kakor hoee Anglija uničiti Bure. Njihova stremljenja se bodo upoštevala, v kolikor so opravičena. Ali za vedno treba odpraviti možnost, tla bi Japonska še kedaj kalila mir Azije. Japonski bi trebalo odvzeti
tolažil; a kaj bo potem? T«ga si niti mi- ljudstvo, kar sem spiznal tudi v koči. Stara
s iti nisem upal, s mpak hitro f-em jo mahal naprej, d^ č m pr.-j pridem do ljudi.
Dva dni sem bodi po teh g zlovih. Tretji aau pa s-m prišel ob sulnSocm zahodu do s rjenske vaei, ki je h žala sredi gozde. V j olukrogu na okolu so biia dre
Ko sem dc?pel v išutkr, vhp, ki je le- j vesa posekana ; prav ob robu gozda je stala
i&ia teriaj ob fire-ski mej , bil sem brez-u;*n. Tridnevna ježa me je tako zdelala, da »fem bil bolj podoben ubeglemu kaznjencu, nego pa civil ziianemu človeku. Obleka se mi je bila strgala in je visela kar v capah ' 1 mene ; bil sem utrujen in izmučen. Tako tndi konj, da «va ee kemaj vlekla naprej, iial sem se ljud j, ker bi tako tem prej p -
majhna kočica, slična drugim, sezidana pol na ruski, pol na ost jaški način. Čeprav je bil prav tedaj položaj med Rusi in Sirjeni napet in sirjenski love niso zelo prijazni Rueom. se vend.tr nisem obotavl si vstopiti v koč >, zaupajoč' v mongolsko gostel ubno?t.
»Mongolsko ?c Z isto upravičenostjo, kakor se je nekdaj slovan-ko in germansko,
-t pozorni name, zatseemse izognil Sutke pf t m arabsko in indijansko, slavi se sedaj mon v velikem loku.	i golsko gostoljubje.
Kmalu sem prišel do znanih, velikanskih
t fcdov sirj.enakib. I'p, da bi kedaj prekora-' Ural, mi je vpadel ; kajti tu eem moral imauti konja, deloma, k« r je bil preveč utrujen, pcglavitno pa, ker itak ničem mogel
*ojim fez gorovje. Pmt 1 sem g» ttrej pri nekem kmetJ, ki mi je dal zanj različnih irobnjarij, ki ,ih potrebuje iovcc v teh kra-j b, kakor tudi hrane za dva dni.
»V gozdovih izginem«. S. tem sem se
O t^m ni smeti pozaUiti, da gostoljubje sploh ni navada posam čnega plemena, ampak vseh narodov, ki nifo v*č popolnoma divji kakor takšni Avstralci, vendar pa cd omike silno (ddaljeni, p s?bno, ako so nomadi. Vsaki nomadaiii narod je bil, je in bo gosto ljuben, od Cukča do Pamj anea in od Be
puška je visela v ketu, je enji rogovi, medvedje, jelenje, lisičje, 1 jsove kože so pokrivale stene koče v slikovitem neredu. V sredi koče ie lizala na nizki m:zi, ali bolje: klopi krača mladega jelena in ob stenah so stale prišle njene sulice, bati, loki, tuli s pušiieami in zraven na klopi posode, napolnjene z mlekom.
Di-Bi sem bil potreben okrepčila, sem vendar počakal, da pride prebivalec te koče, ki je bil očividno samec, kaiti nikjer nisem videl sledi prisotnosti kakšne ženske. Na tleh je ležala lepa losova koža ; legel sem torej na njo in tako počakal gospodarja, prvikrat brezskrbno počivajoči po petinevuem naporu.
Nisem čakal dolgo ; čez kake pol ure se je prikazala pri vratih poatava eirjenskega lovca. V rokah je držal lepo, novo berdanko, na sebi je imel ruske, trdne hlače in modro lovsko Braj.-o ; razen tega pa je bilo na njem vse mongolsko, od obuvala, podobnega opan-kam, do trdih, precej dolgih črnih las. V obraz je bil jako rdeč, to pa samo sedaj, ko je bil razgiet ; sicer je le lahna rdečica po-
du na do CSirjena.
Sirjeni sicer niso nomadi — pasejo pač j krivala njegovi rujavi lici. severne jelene, -- marveč p^paln ma lovsko'	(Pride šp.)
Brsdstvo, b katerim bi mogla v bodočnosti zopet nastopati agresivno. Za blago poBtopa-nje se Japonska nikdar ne pokaže hvaležno, kakor ne bo n:kdar hvaležaa na tem, da jej je Evropa na neumevno naiven način dovolila upogledati v najskrivneje kote evropBke vojne organizac je.
Evropa ima vse razloge, da želi zmago Rusije. Avstro Ogrska pa v prvi vrati. Runi j a j e j e d i n a evropska država, s katero se Avstrija še nikdar ni vojevala. Sedanje sporazumljenje med obema državama je najboljše. Rusija je znamenito tržišče za Avstro-OgrBko in more postati v bodočnosti še znameniteje toliko v Evropi kolikor v Aziji. Za iz tega razloga moramo želeti, da Rusija ne oslabi, ker mi trebamo za našo trgovino in industrijo solventne, čvrste, po kapitalu krepke Rusijo. Omenivši izvestne ekacese v Rusiji, pravi Sch\v8r, da ti nikakor niBO specijaliteta Rusije, ker kaj tacega se dogaja tudi v angležkih kolonijah, v Ameriki in — na Ogrskem ! Za izgrede pojedinčev se nei sme proglašati ruskega naroda odgovornim. Schwer zaključuje : T-adi Rusija hodi pot napredka. Ruska zastava se je razvila v vztočni Aziji s častjo in v dobro razumljenem interesu Evropa in nje civilizacije je želeti, da bi nikdar ne prišel dan, kobi se Rusija morala umakniti pred Japonsko!
* *
Tudi danes še nimamo nič avtent enega o bitki pred Port Arturjem dne 23. t. m. Značilno je, da ravno japonofilska poročila prikazujejo na stotine varijant. Sedaj trde n. pr. iz glasovitega Cifua. da se ni nobena ruska vojna l&dija p greznila, pač pa da so bile tri moČao poškodovane. Milanski »Cor-rieie della Serac pa priobčuje brzojavko iz Petrograda, ki pripoveduje, da ruski dopisniki z bojišča odločno trde, da se je afera na morju pred Port Arturjem zvršila z — vspehom ruskega brodovja!! Će ne druzega, morajo ta protislovja in nejasnost vzbujati vsaj resne dvome in napravljajo utis, da so imeli Rusi res precej hude izgube, ali — Japonci tudi. V tem domnevanju bi nas mogla pokrepiti vest is Tokija, da so tamkaj vzlio vsem sijajnim poročilom admirala Togo jako v skrbeh radi dejstva, da rusko brodovja sedaj poljubno izhaja iz pristanišča in se vrača v pristanišče portartursko. Boje da 89, da bi moglo priti do jako neprijetnih iznenadc-nj.
Na kopnem je precej živo. Vesti prihajajo iz ruskega in japonskega taborja. I> čim pa smo mogli včeraj zabeležiti o f i c i -j e 1 n o rusko poročilo, da Japonci nimajo vspehov se svojo ofenzivo, kriče danes Japo-nofili o zmagovitem napredovanju japonske ofenzive. Nu, mi ne moremo druzega, nego da ponovimo zopet, da so to le praske malih oddelkov, ki le pripravljajo bodoče velike dogodke.
Opozoriti moramo čitatelje na to, da se bo ravno sedaj veako, četudi nameri ano in proračunjeno umikanje takega ruskega oddelka razkričavalo na vse vetrove k*kur velike ruske poraza in iBt^tako velike japonske zmage. Prenašajmo mirno to ploho laži, tsko neumnih, da jim morejo verjeti le bedaki, in mislimo si: Rusi imajo svoja taktične in strategične namene in tem primerno uravnajo svoje postopanje ! La bedak, ki piše za bedaka brez vsacega k r t? rij a, bo vsako taktično umikanje označal za poraze.
Japonske baharlje.
Po bitki pri Vafankovu so se bahali v Tokiu, da so si Japonci prisvojili tudi eno rusko vojno zastavo. Vsled te trditve re je obrnil ruBki vojni minister do načelnika generalnega štaba z vprašanjem je li kaj resnice na tej trditvi. Odgovor pa je bil ta, da Rusi niso izgubili nobene zastave, ampak Japoncem je prišla v roke ena — zastavica za signaliziranje ! ! Eaa tistih zastavic, s katerimi se daja znamenje, kje se nahaja poveljnik polka in kje bodo čete prenočevale.
Iznenađeni Japonci.
»Beriiner Tagablati« je prejel iz Petro grada g e eče por, čila : Vjeti japonski častniki so ee v Vlad.vostoku izjavili, ca te bliža vojna svojemu ~oncu. Japonski narod da n e
želi nadaljevanja vojne, ker so posledice Drehude. Japorska vlada nadaljuje vojno na svojo pest. Iznenađeni so bili častnik", ko eo slišali, da Rusija niti še ni pričela prave vojne in da se ista še le prične.
Vztočno kitajska želtzuiea.
Iz Titi ea f or- čajo. da je v pomncženje osobja vztcčno-kitajske železnice v sredi junija 700 m_š rvBtov, kurjsčev in pomočnikov in 40 paznikov na izogib&lii&h iz zakavkaeke že:ezo ce od šio v vztočao Azijo.
Poreije generala SteseJja.
Poslov. Marica II.
Povelje gen era a Steselja od dne 23.
za čiea žetve. Ko ee je vojni minister p> p o vrnil z dopusta je pa ta sklep minister skegi sveta ustavil. V sled tega sa čutijo ostali ministri žaljene, a vojni minister je iz javil, da je le on k. mpetenten v stvari voj ske in da vsako umešavanj e o 3 zunaj ela*,i pripravnost vojske za hoj.
Ornagora in Srbija. Iz Cetnj« poročajo, da bo pri kronanju srbskega kra'ja Petra zastopal črnogorjkega kneza njpgov starejši sin Danilo; ki bo potoval v Btligrad z velikim spremstvom. Princ Danilo je svak kralj i Petra.
Trgovinska pogajanja med Avstro - O grško in Italijo pričnejo bodoči ponedeljek. V nedeljo in ponedeljek dc spejo v Rm avstro ogrski komisarji.
Spomenik padlim francoz-k i m vojakom. V torek je bil na bojnem poliu pri Vaterloo v Belgiji, fcjer je bil
apriJa se je glasilo doslovno :
23. dne aprila meeeea 1904. 1. Trdnjava leta 1815 od zdlllžeaih evropejskih armad
Port Artura. SI vni voji utrjenega rajona ! j P°r*Ž3n ^apeleon L, odkrit padlim francczkim
Keprjalj je 17. in	aprila prešel reko voJakom 8f>°«*en:k. L ieležili so se te slavno-
t i	v	_ i sti za-topmki f.-ancoztce in belgijska vlade,
Jaiu 7. vel k mi silami; nts so se ucaaknili |	\	&J	'
. , , ......	zastopniki več vojaških društev in ogromna
na pozicije, ki po jih ze prej izbrali in utrdili. I	J	fc
VčTgj :e pristalo ra kopno na Ljaodnnu,
x * j r» ■ j - .	i „ \r- x„„ i več govorov. Sjosienik predstavlja smrtno
juine;^ od Bidenve, brru zaliva Kincau,	&	r	r	j
precejšnje število sovražnika. Sedaj sa zače-
množica 30.000 oteb. Bilo je izrečenih tudi
k predstavlja s:nrtco raojenega orla, ki drži v svojih krempl ih
n;a n:še delo. Sovražni s «eveda raztrga Zveio
drog zmagovaine francozke zastave z napi-
t ? • •	.	. i. i j - 'sem »Slavkov Jena«,
po žeiezmci, a p tem sa potrudi, da oarite
nas clo P jrt Artura in na to oble ž trdnjavo.
Artur — e zaBlomba Rusije na daljnem
V z toku. Vi jo branite do prihoda vojsk, ki
n s csvobode. Jaz si štejem v dolžnost obrniti
vašo pozornost na to, da morate biti vedno
b Uči ia previdn;, pripravljeni srečati Be s
protivnikom v nejlef šem redu, vrednem
Dnevne novice.
Imenovanje v sodni službi. Vise deželno sodišče je imenovalo avskultantom pravnega praktikanta L u c i a n a L u z z a 11 o. Državni uradniki. Dne 27. t. m. se
s avn;ii ruskih vojsk. Naj se pripete naključbe je predstavila mmigterskemu predsedniku dru. kakoišne h čejo, pcmnit. morate, da se na Vojni Koerberju deputacija državnih uradnikov, ki v,e dodaja! In glede na to, nkiar ne iz- mu je	8poiuenieo, v kateri je izražena
gub j.;te zavednosti ! Spokojnost je glavn« ■ pro6DjSj da bi ge Q ođmerjanju pokojnin za-pog.i zm.ge. — Častnikom: pazite na svoje J ra5unavaJe tudi aktivitecne doklade. ljudi in streljivo! Z B žjo p močjo ispolaimo [ predor pQd }loutuco prepOTe(lan.
UŽKO	kl 83 J° dah m Bliam- Na Predvčerajšnjim predpoludne je bil županu
Č.Icik kvnntuus.ega utrjenega rajona, general-j dru Sandrinell:ju vročea odlok c. kr. na.
ljjtfco. n. Str. eij.	mestništva, s katerem namestništvo vlaga svoj
—""^^^»veto« proti sklepu mestnega sveta iz dne Drobile politične vesti.	j 7. aprila L 1903., tičačemu se predora
Dopolnilna volitev v h r v a t - Montuce <Sri<>, na k^terem stoji mestni grad) s k i 8 a bor. V torek ee je vrsla v okraju v s'rho g^nje električne železnice Goldo-Vel.ku GmJ« dopolnilna volitev v hrvatek; | nijev (leani) trg — sv. Sava. < »dlok c. kr. na-saber (remesto umrlega načelnika ofozicije j meataištva	kakor vzroke tega »veto« :
dra. Bresztyen»kega). — Izvoljen je bil z l' da bi fi^nČna podlaga nameravanega dela ogromno večino glasov opoaicijonalni kandi- poaojilo, katero je v to svrho ponudila dat, župnik Šief.n Zagorac. Vladni kan->od poitbao ugodnimi pogoji mestna hra-
didat je dobil le nekoliko glasov. Z.g>rac \n lnica in katei° > ob5ina	~ fc'«'
je dobil več glasov, neg) keda' Brea*tien*zky. bala ^aiviše sankcije, katera pa ni bila ni A dobil jih je uliHo, ker je pred vo itvijo PodeiJ€na ni "htevana, a 2. >da oni sklep izjavil, da ne pripada »fartimašd« stranki, lenega sveta preti važnemu interesu ob-to je stranki hrvatskih — Volbertov. Po tej c D;i<"
iz;avi so glas: vali zanj, tudi oni ki so m?nili gla-eovari za \elepo=eit Hr.baria. Za Zagorca eo glasovali vsi neodvi n elementi. Globoki počen te volitve je torej v rtoxenli, da se
Takoj ko mu je bil vrtčsn ta odlok, je sel g spod čupan dr. iSandrinelli k e. zr. uamistniku ter mu je izrazil svoje začudenje, da je c. kr. namestništvo potrebovalo nič
je c oz'c j a popazila s koncentriranimi m^čmi, manje nego eno leto in tri mesece za suspen-in j.a v tem, da cikdo rred nezavisnimi d'rati tako važen sUep mestnega sveta ; da elementi v Hrvat ki ni nasproten svečeni- j je namesmištvo pus:ilo, da ja občina ovršiia škemu Bianu kakor takemu, atnpa^: le onim že vse pripravljalne korake za izvršitev tega svečenikom, ki se da'ajo zavesti od tujin- dela, notri do oddaje dda samega privat-s tih, : ^rodu hrvatskemu eovražu h vplivov, nemu podjetju, kar je prevzročilo obč ni ve Vol t v v VTelik Gorici je ter^j eminentno j likih tr-.skov in še večih materija nih in tolaži ne naravi.	moralnih odgovornoćtj. Trdil je potem, da je
Pravde proti ogrskim železničarjem. Dne 2*. t. m. ee je izrekla razsodba v kez?nski pravdi proti štrajkujo-čim ž-.lrzničarjem iz področja uprave v K.CŠ cth. Tr je obtožetci so bili obsojeni vsaki t:i osem dnij zapora. Štirje to pa bili rešeni obtežbe.
Iz Srbije. V torek se je v Kruševcu odkn spomenik 1. 1381*. padlim junakom na Ivosov-kion polju. Zjutraj je bila slovesna služi,a b žja, kateri je prisostvoval kralj, vladi in ugronina množica naroda. Po dovršeni cerkveni svečanosti se je vrš.lo odkritje spomtn:k*. General Gruic je nsgovoril kralja ter je povdarj-d izlasti, da Je spomin na bitko na K' sovskenj ]>olju ohranil narod do današnjega dne, a spomin je ob enem moč, o kateri se narod nadeja, da jo zopet zadebi. Junašie žrtve na Kcsovem polju eamo oja-čujejo to prepričanje srbskega naroda. Vidov dan ma za tirLe dvojen pomen : ta dan je dan ža'osti za izgubljenim carstvom in dan spoznanja, da ee merajo stari grehi od prav. t'.
Spor med bolgarskimi ministri. Aied bolgarskimi ministri 'e nastal razpor. M<_*d tem ko je bil na dopustu vojni minister Savor, je ministarski svet poslal na dopuet 15.000 vojakov, da poteagajo doma
ta »veto« neutemeljen na oni isti pravni podlagi, na katero ga namestništvo na slanja.
C. kr. namestnik je g. županu obljubil, da bo stvar še tnkrat pregledal ter izjavil, da suspendira »veto« dj tedaj. A eno uro porneje je bil nameatništvsni odlok vnovič vročen županu.
Nemška omika Is sv. Lucije ob Soči nam pis?jo: V nedeljo dne 26. t. m. so slavili tukajšnji nemški inženirji predrtje svetoiuc jskega predora in sicer na način, ki je žalil in razburil vso va3. Zvečer se jih je zbralo kakih petnajst v gostilni Mikuz. Tu eo začeli popivati ia prepevati... ne — tuliti, kakor bi iili prišli isti hip iz teuton-stih gozdov med omikani svet. Domačinov se je kar trlo okolo Mikuževe gostilne, da bi videli, kaj se godi. A kako so bili do--i ačini presenečeni, ko so zagledali tam gospoda, ki so bili sicer lepo oblečeni, ki so se pa vedli kakor se vede pribl žno zbesnela poulična driiha). Vpitje, ki je obstajalo le iz H ch- in Heil-kFcev, bilo je tako silno, da je človeka prijemala groza. Pili so pa tako pridno ti nemški kulturonosci, da so bili popolnoma pijani. Za to je pričala množina napol prebavljen.h jedj, ki je ležala v po nedeljek zjutraj po tleh Mikuževega vrta in
kuž la ozračjf. Razhajanje in vpitje tfh vi-sokoamikanih Nemcev je trajalo do druge ure popoluncČi, tako, ca domačini niso imeli potrebnega nočnega miru. Čudimo se posebno nekemu c. kr. gospodu, da je vstrajal v tati družbi, ki je kršila prvič policijski red, a drugič tudi izzivljala domačine b svojimi H'.il- in Hoch kl c:.
Gispodom inženirjem pa tvetiveao, naj se vedejo dosiojnejše iu naj ne d^jajo kar nič duška svojemu pangermanskemu m š jenju, ako hočejo še nadaije m rno uživati našo gostoljubnost.
Iz Klanca nam pišejo: Včeraj je priredilo tukajšnje pevsko in bralno društvo »Slavnik« prekrasno vtsilico s pleaom, petjem igro, šaljivim srečkanjem in plesom v lepo z narodnimi in dvornimi praporji okin?anem vrtu g. župana A. Metlike. Pri veselici sodelovala sta iz prijaznosti pevska društva »Venec» in »Zvezda« iz Kozine in Herpelj. Občinstva se je udeležilo še precej veliko število. Program je bil zelo bogat in p ;sa-mezne točke so se izvajale na splošno zadovoljstvo, a občinstvo je pritrjevalo pevcem vseh društev z burnim odobravanjem. Burka »Ene uro doktor« izzvala je dosti smeha a izlasti g. učitelj Žagar, ki je bil spluh duša cele zabave je izborno odigral svojo ulogo in se svojimi uc sitnimi opazkami jako zabavljal občinstvo. Tudi drugi igralci so odigrali prav lepo svoje uloge. Burki je sledilo šaljivo srečkanje, ki ie tudi bilo zanimivo z orirom na raznoterost darov. Veselica je končala ob 7. uri a potem je sledil ples. — Na veselici opazili smo tudi lepo število ptujoev.
Občinske volitie t Podgrada. Iz Podgradi nam pišejo dne 28. junija :
Včeraj jo volil III. razred enoglasno. Za listo, priporočeno po upraviteljih Marottiju in Zaikoviču, ni bil oddan niti en glas.
Danes predpoludne je volil II. razred tudi enoglasno. Po upraviteljih predložena liBta pogorela je na enak način, kakor včeraj.
Po tem groznem porazu, ki ga je doživela protinarodna stranka, je dešel iz Poreča ukaz, naj sa poskusi v I. razredu mešati s pomočjo c« kr. uradnikov. In res. Na čelo agitacije sta se postavila slavnocnani svetnik P a u 1 i n in — kontrolor Sfiligoj ! Mi žao je, da navstana prav nepotreben boj, tembolj, ker je vladni komisar nekako omahljiv glede vprašanji, da li i<najo načeloiki zadrug (katerih je enajst med 49 volilci) pravico volti v imenu teh zadrug ali nt? Zi-kaj ta omahljivost? Saj so do sedaj vedno volili na občinskih, dtželuih ia državnih volitvah in je ceio c. kr. namestništvo sami, navzlic odločnemu protestu deželnegi odbora poklicalo v okr. cestni odbor načelnika Zejanske zadruge kakor najvišje davkoplačevalke!
Volitev za I. razred vršila 89 bo dane h popeludne od 4. d3 6. ure.
Včeraj pa smo prejeli nsi^opno brzojavko : Tudi v prvem razredu je zmagala naša narodna stranka z 18 proti 10 glasom.
Od sv. Ivana nam piŠ9jo : Pradvečar praznika sv. Ivana snao slavili tudi letos po starem, tradicijonelnem običaju. Vsa vas in ves III. okraj sta bila tako krasno razavet-ijena, kakor še redkokedaj. Po vasi je svijala naša domača godba. Tradicija je tudi pri na3, da se v večo proslavo tega našega posebnega praznika vrši prvo nedeljo po godu sv. Ivana tudi procesija sv. Rssajega telesa. Tudi letos se je ta carkvena slavnost vrš.la izrednim sijajem, tako, kakor morda ša nobenkrat ne. Vas je bila zagrnjena cd narodnih zastav, občinstva pa je došlo v sv. Ivan ogromno. Več tisočev ga je bilo. Procesijo je vodil prtč. g. kanonik Kosec ob veliki azistenciji svečenikov. Dalje sd eodelovali na procesiji trije pevski zbori — cerkveni, društva »Zvezda« in Marijine družhe — in 2 godbi, domača in vojaška. Cerkveno starešinstvo se posebno zahvaljuje društvu »Zvezda« na sodelovanju ter novemu društvu pri cerkvi, ki je najelo eno godbo.
Po cerkveni slavnosti se je občinstvo razialo po raznih javnih lokalih in se je po vsem sv. Ivanu razvilo najživahneje gibanje in življenje. Da si je to vrvenje trajalo ve3 popoludan, vendar ee ni dogodila ni najjuanja nepriličnost, ki bi mogla kvariti prelepi utis te slavnosti. Tako vedenje je le v čast na-lemu ljudstvu.
Slavnost na čast sv. Cirila in Meto dlja. — V Meti ki na Kranjskem je bila dne 5. julija 1903 pojvežena nova krasna
cerkvica giško-katoliškega obreda na č.*st slovanskim apostolom Cirilu in Metodiju ter izročena sv. etaroslovenskemu bogoslužju. Zbrala sa je povodom ta svečanost' (d vs?k strani velika množica Slovencev in Hrvatov, ki eo sa čutili na tej slavnosti, kakor eno srce, ena duša ter bi:i nadahnjeni z isto ljubeznijo in z istim oduševl'enjem. Tudi bodočo nedeljo 3 t. m. se bo v Metliki zopet vršila slavnost, kjer bodo zbrane pod okriljem sv. elovfiuskih apostolov velike množice Slovencev in Hrvatov. Iz Zagraba pridejo v Metliko pevci akademičnega društva »Svačic«, ki bodo pevali na slovesni sv. maši, ki jo bo s:užil ob 10. uri predp. v imenovani cerkvic: p"» grško-e!ovanekem obredu vČ. g. D. Njtnd', ravnatelj grško-katoliškega konvikta v Zagrebu.
Popoludne ob 5. uri prirede g*, akademiki pavsko-tamburaški koncert, katerega čisti dohodek je namenjen za podporo siromašnim visokošolcem.
Xa semenj! — Semenj bo! Pojdeš-li ?
—	Kje pa ? Kedaj ?
—	Ša tega ne veš ?
—	Jaz ne vem nič o nobenem semnju; k večjemu, če misliš na semenj v Sežani dvanajstega.
—	Pojdi, pojdi, to je že znan slar semenj, jaz pa mislim na stmenj, ki bo dne tretjega julija !
—	Povej no, kje bo ta semenj ?
—	V Novgorcdu!
—	V Novgorodu ? Kaj pa bledes ? Kdo pojde v semenj na Rusko, ti preveč zahtevaš, samo pot : koliko bi me stala !
—	I.j3 nikar se ne razgrevaj, duša zlata, prav lahko pojdeš peš tja in nazaj. Će so pa hočeš voziti, plačaš le par kop . j k.
—	Cuj, prijatelj, meni se z li, da ti ga imaš meli poi klobukom ! Midva bova o tem Bemniu rajše drugokrat govorila. Vidiš, ravno kar prihaja tramvaj; grem v kopelji v Barkovije. Zlravo!
Moj prijatelj je kar zdrknil ; k'ical sam ga, naj se ustavi vsaj še eno minuto, pa nič ni f omagalo, električni voz ga je — vze!.
Tako sva govorila v nedeljo zjutraj s prijateljem. Popoludne sva se zopet eešla v kavarni. Jnz sem čital novine, on pa me je potapljal po rami:
—	»Ni, so ti je skadilo prijatelj ?« Ker je pa leža'a na mizi »E linost«, sem jo tak >j razvil ter mu jo pomolil »Na, čitaj, ee za -š !« Prečitavši notico, je takoj izplaknil široki »a—a—a—a« in je pripomnil : »T rej pri Sv. Ivanu ? kako ca mi ni pr.šlo že zjutr ;| na um? Saj sem vendar cital ža to i;-:o note o tem Novgoroškem semnju ! »Veš kaj«, pristavil je moj j rijatelj, tar pozvon&kal na polno Č£Šj vode, ki jo je imel poleg svojega »kapneiner-ja«, ki mu ga je bil natočil Franc: »Posrebljem to p jačo — in če si za to, pa pojva takoj (gledat si p oitcre za ta Novg>-roški semenj pri S*/. Ivanu. Za kazen radi moje nevednosti, bom pa tam jaz dal za tlašo terana«.
Jaz se nieem pustil »grozno« nagovarjati. P acal je in oiišla sva. Mej pjtoma sva se razgovarjala o naših polit:čnih razmerah. Glavnim predmetom najinega lazgovora pa je bil »Novgoroški semenj« in njegov namea. Pogovarjala sva sa o l udih, ki živijo le o i tuje milosti, kakor le drugi hočejo in nočejo. Dospela sva do »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu. Na vrtu je bilo vee polno ljudi, a vzlic temu se nama je posrečilo stakniti rual (kroglo mizico, ki je samevala tam v ko-t čku.
Seia sva in kmalu je naju iitiknil ni-takar ter nama posiavil steklenico vedrtga tert nčka.
Preštudirala sva veliki vrt, ki se pa nama je zdel za prihodnjo nedeljo ven far premajhen. Upoštevala pa sva tudi veliko zračno dvorano — ter prišla do zaključka, da bo moral oiti ta semenj vendar la kaj imenitnega.
»Kaj bi ne, dejal je moj prijatelj, st<j k Sv. Ivanu zahaja vse rado — ljudje so iu jako zavedni in rodoljubni. — Vidiš, je ) ri-etavil, kako lepo hišo so sezidali, Baj je cela palača !«
»Le napredek« sem dostavil jez tsr posrkal za dober prst dobrega teranČka.
Mej tem ko si je moj j rijatelj n^ž gal debelo kubo, pritihotapil se je k nama prijazni g. P. katerega sem takoj povabil, i »j j prisede. Mož si ni pustil dvakrat reči ; natakar pa je kmalu priromal z novo steklenico j in še eno kupico.
Novo desli prijatslj je naju še balj na tanko informiral o tena in onem, posebno pa
je Dama razložil »Novgoroški sem.nj«. Pokaral je Dama : Kje bodo ncstopali pevci, kje bo ped; ia sodba, kje bodo stali šotorji, kje bo planinska koca ia v£e dru^e podrobnosti.
Hkratu ge je zaslišal klic : »Gospod
P.....gospod P.....Prijazni prijatej je
odvihral nsgl.h koraEov.
Ostala sva z pet sama ter menila, o g. P., da je jako agi'en in požrtvovalen mcž. »Kaj pa njegova soproga?«, d dal je naglo moj pr jatilj, »rak h žen b: tr«;t» lo! Sima požrtvovalnost in rodoljubje je je«.
»To je pa res!« pritrdil sem jaz nizcim
m.sani zbor. Gg. pevke in pevci so napro- eukrat vstavil. To je najveća daljava, ki jo sitnih tiskovnih pomot. Tako je v prvi lco-šeni da se polnoštevilno udaleže te pevske je kedaj prevozil železniški vlak, ne da bi Ioni 13. vrsta od zgoraj namestu »zgodi« či-vaje.	prekinil vožnje.	tati »zazdi« in 32. vrsta od zgoraj mora na-
O ibor. i Zrna toče težka 500 gramov (torej nad mestu »trilogično« stati »k r o n o 1 o g i č n o«.
Razpisani službi na srednjih šolah v pol kilograma) so padala baje leta 1775 nad V drugi koloni pa je v 20. vrati od zgoraj Gorici. Na d:ž;vnem gimnaziju v Gorici ;je mestom Mureio na Španskem.	namestu »mu« citati »jim«.
ra?p sano z začetkom prihodnjega šolskega	Sueški kanal. Čeravno je prva ladija	Druge manjše napake naj blagovole po-
leta mesto ^ici'elja klaaične filologije. Na dr- vozila skozi sueški prekop že leta 1865., je praviti čitatelji sami !
žavni reelki t a mesto pravega učitelja za bil vendar isti še le leta 1869. uradno izro-	___^———
neo-šii jez k k:kor glavni predmet. Prošnje čen prometu. Stroški za gradnjo prekopa so je predložiti do dne 28. julija c. k. dežel- zaašali približno 96 milijonov kron.
Zvonik se je porušil. V vasi Kezol blizo Arada se je v torek zjutraj med zvonenjem porušil zvonik. Cerkovnik in njegov 14 letni
nemu šolskemu svetu za Gorico Gradiško v TrsLu.
Nalivi. Zfdnje dni so bili tudi po Kranj -
po sklepu lista.
Eksplozija.
PETROGtiAD 30. Na baltiški ladije-
glrjs.»m ter prikimal. »Ta :ih žen bi pač bilo akem veliki nalivi, vsled časar so povsod na- Hin sta bila ubita, več drugih oseb pa težko delnici se ^e torpedovka »Delfin« na poskušnji
.	A.. _ *___ L* .. 1 ____ 1 ~	__X . .i.. -I	•	1	t . t	t	■	■	wl 1	1	•
treba tu pn nas. Kol ko je ona ž i storila za družbo Sv. C.riia in Met»dija, je nadaljeval moj pr jate j, koliko pri »Dramatičnem društvu« in sploh povsodi za narodno stvar ! Kie bi bilo sicer dan s toliko vnet h gospic in žen* pri sv Ivvnu in tako sposobnih igralk. To je v prvi vrsti Djena zasluga!«
ra*ie vode.
Novo justično palačo v Zadru so v
ponedeljek bi: godovih in otvorili. Palačo so
gradile nemške stavbene tvrdke. Pod vlado hajalo eevero-amer.kansko novinarstvo 2< dra. Korberja ni to nič čudnega!	letnico Bvo]ega obstanka. Prvi časopis jesi
ranjenih. Cerkev je tako poškodovana, da jo p0greZQila vsled eksplozije zračnega reser bodo morali tudi porušiti.	voarja. Trije častniki in 20 mornarjev je
Amerikansko novinarstvo. Te dni je ob- utonulo, 2 častnika ia 10 mornarjev je bilo
200- rešenih, sicer
izšel že 1. 1690 v Bostonu, ali takoj gaje vlada
prva
Veneziati na skupščini »Lege Nazio
jnale«. Naša pripombe na govor, ki ga je	zatrla, tako, da je izišla le prva številka.
• li nca!« s m pritrdil tudi jaz.	|ime| (jr Venezian na banketu povodom	Koncem aprila oziroma začetkom maja 1. 1704
V um hipu pa je bil naš prijatelj P. skupščine šolske družbe »Lega Nazionale«,	je ustanovil poštar in knjigarnar John Cimp-
zopet naju. Mož n .ma ni h tel ostati nič dol-1 prilie3emo jutri.	beli »Boston Ntwj Lett*r«, mal tednik osem
žan. Privabil je tskej na mizo še eno buteljko	Radi goljufije je bil aretovan včeraj	8trani, ki se je pa že — in to je značilno za'
s katero soio storili svojo dolžnost ter potem 30 letni weaAr Peter Cascot, stanujoč v ulici	amerško časopisje — v svojem početku ba-
Tovarna pohištva
ISZ
kmalu edišli.
Donadoni. Cescot je namreč cslepiril
Petra	V;ia 8 prinašanjem oglasov. To podjetje je
P si v v, se, s31 o si trdno obljubili, ne Thcmasa iz Vižinade za 5300 kron. Ta po-	j,o5aai napredovalo in še leta 1711 je tožil
leda se vlelež mo »Novgoroškega semnja« alednji je b i ak enil prf.d dvema letoma s	iziajatelj, da ima list le 250 naročnikov,
d i>> p h dni o ne e, > ; ri Sv. I.anu. mar- Cescotom pogodbo, s katero se je zavezal da-	g3 le 17i9 je bil ustanovljen v Bostonu in
več da b mo tu.l vsestransko in pridno agi- jati C3g(,otu voii ia teleta kakor klavno ži-	ie:očasno tudi v F.ladelfiji po en nov časopis.
vino s pogojem, da bo Cescot dajal njemu	New-York je dobil Še le 1727 svoj čdBopis.
1> - e 5a s prijateljem d» »< o ozze«, polovico dobička. P~Ieg klavne živine je pa	Časopisje, ki je tudi v Ameriki uživalo pri-
sem jo zavil jaz na evo proti »Barrieri«, Ce8eot ,.ahtevai od večkrat tudi de-	6atkom !e malo svobode, se je le
narja in sicer vsega skupaj 5300 kron. Ce-	razvijalo.
pričetka sevtro ameriške revolucijo
kjer stanujem, moj prijatelj pa na desno, Ž3
■ ulica Tesa št. 52. A.--
{v lastni hiSi.)
ZALOGA:
Piazza Rosarso (šolsko poslopje).
Cene, da se Bi bati niks^e feorak^rea-1: i.
Sprejemajo se vsakovrstna dela val po posebnih načrtih.
ilcatrcvan oenli: brezplačno In fir»xi:£©.
počasi
■e » • oddaljen kakta iest korakov, ko sem goot mu pa ni dal nik iar niti vinarja Gd do- Do ga i -z neg o poklical in mu zašepnil: Čuj bigkjl Qa prodanem megu kakor tudi Be ni m5 -e T. n; pa tvn'a soproga? Jeli poskrbela _mA -i	nnnminA TLm«9nV(. n«i ____
A
il pa tvo a soproga saj kramarije z i s;menj ?«
»Dozdaj se menda ne
pa
nič
dr
ne
»i!	že čital v »Edinosti«, da je tudi
nekaj podu ia!« »Kaj pa tvoja? o par , saj ti nisi oženjen !«
»Bolje taKo«, bi b i jez kmalu vsuliknil v evo i gr šni lthkom šljent sti, ali zaveiel sem ee ls srečo Š3 o pravem či=u? koliko kri vico bi bil ktsalu storil. Zato eeai odg >vo-ril le :
»Nič ce da. iM >rda dob m r»a ♦udi kaj za me. Sjj jih je pri več fl nnih —.
»Ti si ve ino — le čakaj«.
»Zdravo ! Na >videnje na eemrju v Nov-j;oroc:u pri Sv. Ivauu !
Kramj r.
Velika Teseiit-a, ki bo prihodnjo ne-ie: o na korist naš. šolski druž -i, obeta biti jajna, ako sccemo e odi ti po splošnem zanimanju, ki Ee š ri re s^imo med inteligenco, napak tu ii med nižimi 6!oji. Tako je prav a tako bi moralo biti vedno, kadar gre za
je bilo ustanovljenih 78 časopisov in zmenil za ponovne opomine Thomasove, naj neodvisnost severnih Zveznih držav je bila mu povrne p osojeni denar. Vridč da z lepa izvojevana, ne da bi imele iste še kak dnevne opravi ničesar, je Thomss prijavil vso njk. Kako so tedaj delali amerikanski novi-stvar policiji. A ko je Caicot zvedel o tem narji, poiazuje dejstvo, da je bila izjava ne-Thomaaovem koraku, je takoj zaprl mesnico, odvisnosti sklenjena na kongresu v Filadslfiji katero je imel v ulici del Pešce, ter jo po- 4. julija 1774, a priobčena v prvem listu pihal iz Trsta. Policijskemu oficijalu Juriju medta Š3-le 9 dni pozneje in še ia 22. julija Titzu je bila potem poverjena naloga, poiskati v nekem bostonskem čss ,pisu. Početkom 19. ubeglenra sleparja. Titz je kmalu zvedel, da ato!et a je bilo še le kakih 200 perijodičnih so Cascot nahaja v Kopru. Na to g^ je se publikacij, med temi 4 tili 5 dnevn kov, in z v j ■ čo zvabil, da je prišel včeraj predpo- a3 v sre<ii minolega stoletja so morali novi-ia semnju ]udje v p„t> Severla gaje Titz čakal ter ga narjj opravi ati še razne druge postranske .	v-anu lakoj aretov. 1 in spravil pod ključ.	služoe, da so se preživljali. Amerikansko
časopisje se je pričelo razvijati še le z letom 1835, ko je James Gor.lon Bčnnet ustanovil dnevnik »New-York HeritlJ«. Oj je bd prvi,
Uzeren soprog. 57 letni krojač Vid CataUnotte, stanujoč f=e svojo s progo Vin-C:nso v ulici delle Ac<|ue štev. 18, je jako
dober, uz ren soprog. P(jmislitef da je pred- ki ee je ravnal po načtlu, da je za časop-s sicočnjim, vsled cekega družinskega prepira, glavna stvar, da skrbi za dobra in točea streljal na svojo žeuo iz revolverja. Meril je poročila. Bennet je Lil prvi, ki je ustvaril v prs;, a k sreči mu ni biia r< ka mirna, amerikanski tip čas opisja in ki je v to pod-vsied č sar ni kroglja zadela, kaooor jo je jttje vložil tu<li vtliko glavn co. Ma-go jih je bil o; namenil. Žana mu je ušla ter Be za- HJed lo Bennettu ter so si nabrali milijonov, pria v nfko drugo sobo.	Danes izhaja v severo-fimeriških Zveznih
Včeraj predpolndne je pa policijski državah nad 20 000 perijodičnih publikacij, po Ipor > i zlasti v kulturne nimene. V ne- 0fi3jjal Titz slučajno srečal tega uzornega me<i remi 2200 dnevnikov in dočim je okolo
soproge. A ker je videl, da je jako razburjen jeta	prihajal na 26 000 prebivalcev po
in ve, da vedno preti svojej ženi, ga je — ea	prihaja danes že eien na 4000
sli,teč, d i se je morJa kaj pripetilo — vsta- prebivalcev. Na leto se tiska v=eh listov nad vil ter g.i povabil v svoj urt d. A ko sta sla 8000 milijonov, tako, da jdi prihaja pov prečno
Novi velik dohod
snovij za možke obleke
iz tu- in inozemnih tovaren za spomladmi 111 poletni čas.
Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma-
nifakturnih predmetov. Velika množina možkili srajc vseh vrst belih, barvanih ali od satena.
Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače.
ALOJZIJ €tAX.FERTI
naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST.
aročenci!
Kiupujte vaše pohištvo v d ibroznaui
i
ID
• ieijo dne 3. julija t<>rej vsi k sv. Ivanu : Saj vstopnina na to t-lavje je ttko mala, da jo premore vsakdo- Kdc;r bi bil zadržao, ntij šje koga družeča, da bo število ude'eža:ko^
tvrdke
franka Doreghini
tu mpozintne	Ako stor vsakdo svojo po stopnjicah redarstvene palače, sta srečala na T>0samičaika rai 100.
/ K;8t, bo sdtlnibl tako ogromna, da bo Viaeer.co, nesrečno Cuetalanottovo soprogo, ka-or^k šala eo lanskega leta pri sv. Jikobu. tcra je b:la prišla na policijo prijavit, kako Kotorski u^ki v Dal
Da pa do ežemo to — moramo biti vsi ngi tat r i. Odbora podružaic, ki sa tra-iita, da • r prav.ta udeležencem čim prijetne o zabavo, -e že v nt prej veseliti, da do^žeta svoj iamea v pjini meri: da poskrbita diuž >i epo pcmoč in da pr.redita t-ltvnost, ki bo -pon rala nasprotnikom. Na veselo svidenje t rej pri i od njo nedeljo !
Zaključenje otroških vrteov družbe -v. Cirila in Setodija na (rrefi in v Ko-
je njen mož presni večer streljal nanjo.	; Ko|jko sadnih dreves je na Češkem ?
Seveda je djal Titz krojača pod ključ.	v 6cškem krBlj<8tvu je bilo naštetih skupnoj ^^24 mdijonov eedn h drevts. Naiveč sadnih
RplT'Hf^	dreves imajo okreji Melnik 415.000, L to
VC5U'	merice 364.00U, F čin 350.000 itd. Na Ce-
Japonci rasteju. Nedavno je neki uče-	g^em je pa tudi 98 okrajev, ki majo le po
njak tulil, tia cb enem b polit čnim in socijal-	50 000 sadnih dreves.
nem napredovanjem poetdja o Japoei tudi	^———^^^m po postavi vedno večji. Ša ?načil&eje je pa
ulica Madonnina štev. 8 Dve veliki novi utrdbi bouo gra lili v Jamči se za solidnost in trpežnost bla^a.
Absolutno konkurenčne cene.
maeiji.
opazovanje, da Japonci na avojin obraz h (če i
mu l'j v K anu dne 2. julija H>04. ob ti je	5)m daije balj izgubljajo znake mon-;
Književnost.
1 uri zvečer v pi o štorih » Kod«, di ušt^a« Ro snu. Vstopnina 20 stot.
Za zasebni otn ški vrtec na Greti bo za-i iček dne 9, julija ob H. ari z utraj se sv. ia=o v Btrkovljib.
l>..e 10. julija bo mel sti o.roški vrtec jn zlasti za če^e v južnih pokrajinah mo-- i eo v > \ tinela l>omu« v Bark^vljah. : aarhije. Te nove un fjrme b »do narejeno i» i;ra:ri objavimo sv e i^l>no.	posebnega plataa in sicer v treh barvah t. j.
O občnem zboru trsOTCer Z jestvl- v zemljati »khaki« (rumenkasti) in nivkaBti. L j mi ia o mahinicjan, katenm imajo do^e- Najprej se vpeljejo pri 15. voju v Bosni in nji gosporiarj: v zailrugi zahvaliti svojo ža Hercegovini ter v Dalmaciji.
A. Aškerc: Četrti zbornik poezij.
golsie rase ttr se polag ma bližajo evropej ' L;ubljaDli 1904. Ig. pl. Kleinm^yer & Fed.
fcktmu tiFu.	j Bamberg.
Poletne uniforme za armado. Državno- y OCiQO te kUjit,e ki -J0 -e priQe9:a povojno ministerstvo nameruje u peljati nove po- ! ned?1jko a številka n.srga lista, je zašlo več letne un f irme in sicer LUče, b uze in kape

far
ulica S. (jiovanni št. 16.
Telofon št. 1632.
Odprta celo noč.
Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov.
:no zmago, zbiramo še gradivo. Zato ne čujemo Š3 danes včerej obljubljenega
p močila.
Roparske živali v Indiji. Po nekem poročilu, ki ga je izdala indijaka vlarla v B.un-baju, je bilo leta 1903 U3treljen:h 199 tigrov,
A kad. telin. društvo »Triglav« prire li t^da 190 ljudi so v enem letu raztgali t gri. ie 2.J V11/04. svoje 5. redao občno zbor o- j V nekem okraju je baje ena Bama tigrinja v n -j v društvenih prostorib. Dnevni red požrla 48 ljudi. Razun tega ee poroča, da eo i ) č Tanji zapisniki zadajega zborovanja. 2.) v centralni Indiji raztrgali panterji 180, vol-
poročilo odborovo. 3.) slučajnosti.
Pevsko društvo >Kolo« v Trstu na
saanja vsem svojim g?, pevkam in da ee bodo vršile v soboto pevske vaje
kovi pa 50 ljudi.
Hitrost železnice. Nedavno so iz Pitts-pevcem | burga v New-York — 700 metrov daljave I— odpravili vUk, ki se ni na vBej črti niti
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNIG0J
yia dei Rettori Ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - tit cerkve Sv. Petra v Hiši Mareczi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPL JITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
za
pp£Uu*CLf
se prodaja v Trstu po sledečih to-bakarnah:
RAUNACHER (zraven tiskarne »Edrnet«. STANIČ, nI. Molin piecolo 8. LAVRENĆIĆ, trg pred vojašnico. MAJCEN, ul. Miramare 1. (b izu kolodvora). MARTINI, trg Belvedere. KERSTEN, ul. Stadion 1. PIPAN, Ponte della Fabbra (blizu lesnega trga).
BUBNIČ, ul. Sette fontane 12. BEVK, trg Barriera vecrhia. KRATZNIK (pri Sv. Jakobu). BKL'SI (pri cerkvi Sv. Antona starega). > * • *-vnem kolodvoru.
Proda se
zaloga vina, ena hiša s kremo v Vipavi, ena hiša s krčmo pri Buzetu v Istri in en dvorec (vila) v Kozini. Ustmeno ali pismeno se je obrniti na g. Antonu 8 o r 1 i, trgovinska kavarna v Trsta.
V doti prodajalci pohištva
uilici Madonnina št. 15 u Trstu
se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni.
Andrej Vouk.
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra it. 2.
(Vogal ul. Torrente.)
Prva. za-o£fi izgotovljenih oblek za moške, dečke in otroke. Jope črne in barvane v velikem izberu nadalje bele od satena in platna, kostumi saten si platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri. ki f»e izgotove v lastnej krojačnici ; <»00 oblek po K )0 za mo5ke, 4C0 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z iz Jelki najboljših tovaren CeSke Kornjina m Červinjana.
PODRUŽNICA;
„AI.LA CITTA Dl LONDRA"
al. Poste nuove &t. 5. (vogal ul. Torre biaaca)
Syoji k svojim!
. AITE

velika zaloga z manifakturnim blagom
ul Nuova št. 36 vogal ul. Lazzaro, s p družnica ul. S Lazzaro št. 5.
<>i dovoljuje obvestil; ''avno občinstvo in svoje 'ie odjemalce, da je jako pomnožila svo» 7aloco kakor tudi povern u rros ore s ten:. U j: ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zste, da more v polni meri zadostiti vs^m zahtevam ct-nj. odjemalcev.
V obeh prodajalnieau dobiva se rsizno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, < vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in b mbažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Vidiki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trasov ::a društvene znake.
Sprejema naročbe za moške obleke 10 meri, katere izvrAi najtočneje in naj natančneje po cenah, da se ne b »ji konkurence.
Kupljeno blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadrško v.
Poskušati za se prepričati I
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
z alasratelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, e. kr. pri v. Ilojd. orož, e. kr. finančne straže v Trstu. Kopru in 1'ulju.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše voščilo (biks) ==
Cene nizke. Postrežba točna.

V oblastveno dovoljeni šoli za
izpite vojaških prostovoljcev
se je ustanovil
brzi oddelek, da se omogoči položiti ta važen izpit že 21. septembra t, L Pojasnila daje
VODSTVO, ul. Ponterosso 9.
■
Dr. N. Fertilio
specijalist za bolezni nosa, grla in ušes.
TRST.
1*1. Torre biam-a 4»
(vogal Torrente).
ORDINUJE: od 9—11 predp.:	pop.
od 4—5 pop. brezplačno.
TOVARNA POHIŠTVA
Rafael Italia
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetari]
-- T K ST =-
___ _____ Int.-	\i\\	-V-: e
/i-ipF,	h
: • • V N n j
ul M i H <1
\,'i i' I v , '1
* r>
y i i

. BSmit
J
O
p4
f Tovarna pohištva 3gnacij Kron, Trst,111 Cassa RiSiMi011
Telefon štv. 21«.
Združeno avstrjsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst.
ulica Malcantcn štv. i.
po zelo nizkih eeLaii.
Proda se 2 hiši
v Skednju, Jedna liisa ima šest, druira |>ct prostorov in vrt. Več se poizvč v skednju h ste v. ')%.
souscen v lite v.
Ulica Molin piecolo štv. 2.
Jint- 5. julija 1904. odpluje okusno urejen in novi brzi parobrod
ti<Cuton, pod vodstvom kapetana STUPAR1CH. Ta parnik je bil pred kiatkem s je urejen z n» jnovejšimi udobnostmi tehničnega znanja in modernih za
iz TRSTA naravnost v NOVI YORK
Potnina iz TRSTA v NOVI YORK I. razred K '600, III. razied K 180.— s potrežbo ini] hrano (vsak dan »vež kruh in meso) dobro vino. zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljen j in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu-
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2,
vodo,
*Grand Restaurant Hacker*
FILI JALK A
c. kr. pri vat.
kil i K. KREDITNEGA ZAVOD
za trgovino in obrt v Trstu
sprejema:
IZPLAČILA V KRONAH
•ia blagajniške nakaze prinoscu
proti 4 dnevni odpovedi 2V* 7„
> 30 > > 3 °lo
na naslovljena izplačilns pisma
proti 4 dnevni odpovedi 27i°/. > 8 > » 2 V/. » 30 > > 30/«
v z atili napoljonih na izplačiina pisma
proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 „ 3 mes.	„ 2,/4®/o
£	9l/
n ° n	»»	^ / j o
Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi.
liaiieog-iro v kronah
z 21/a°o takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napol*onl na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, k->ji se stavijo od časa dc časa in sicer po loka odpovedi.
Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu limpešto, Brno, Karlove vari, Reko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnograd, prosta stroškov. Se bavi s kupovanjem iu prodajo deviz, drobiža in vrednostij.
Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vaefc drugih iztirjevanj.
Daj a predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih.
Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila.
Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda.
Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia-* v italijanskih lirah ali v kronah
x>ooccccceccc do dnevnem kurzu. ccoccooccoco:
1 ™
Cres - (Kvarnerski otok) - Cres Prodaja po K 100.— hehtoliter svoje izvrstno domače, naravno namizno
maslinsko olje.
Na zahtevo pe pob ija vz re?-.
i Oi iTfc atfc tfTfc
i i§£i ^s tk
V mirodilnici
ALOJZIJA MERMOL
im si. LEBAN v Trstu, ulica Barriera vecchia 18.
se nahaja velik izbor barv. copieev, poko>ti, ti-ska-ii t It pol za tapeciranje sob, olje za barve, petrolej. špirit za ž:rati, najlinejši prah proti mrčesom, žveplo in modro tralieo itd. itd.
Dva krojaška pomočnika
sprejme takoj ataloo Drtgotin Angeli, kro ja« in ir£oven v Kunuln.
Sv. Ivana trg štv. 5.
Krasen vrt. Velika dvorana.
>ala>c pripravljena večerja za ca s, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne !	Največji konfort!	Postrežba točna!
Gostili „SECESSION"
l lica Kossetti st. (i.
¥ELIK EOIOEET
TKŽAŠKEGA i) 11K ESTKA
pod vodstvom gospoda F. Majcena
Svoboden vstop ~9tt Začetek ob 7'30 uri zvečer, v nedeljah in praznikih ob 5'iJO uri popoludne.
Vsako nedeljo in praznik Matinee
od 10*30 do 1 ure popoludne. Gostilniški prostori so popolnoma prenovljeni.
STEINFELDSKO PIVO po 32 nvč.
izvrstna
= VINA
Štajersko belo po 4i> — Istrsko črno po 44 — Opolo 44
Izvrstna kuhinja vedno pripravljena.
Mrzle jedi po 12 in Iti nvč., pečenka s prikubo 36 ' nvč., kosila po L't nvč., teletina in piske pečene aii po 36 nvč. porcija, volovska pečenka po nvč . gulaš 14 nvč., vampi 12 nvč. Točna postrežba.	Zmerne cene.
Za obilen obisk se priporoča udana Marija Butkorič, lastnica.
cvrte
LJUBLJAJNSKA KREDITIMA BANKA" v
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Podružnica v Celovcu.
Kupuje in prodaja
Trate rent, t ustavnih pisem, pri« ori te t. komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in tieviz.
'rom«»e izdaja k Tsakema arebacjn.
Zamenjava in eekomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovćaje zapale -	knpone.	-
3>aja predujme na vred. papirje. Zayaruje srečke proti kurznl —	Izgubi
Vm.t'utuje in dlvlnkulujo vojaške ženftninake kavcije. Ii kom.pt ia irJuuMo mmnic*	-JtW Borna naročila.
LJUBLJANI
Podružnica v Spljetu
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu aii na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge dof =	dne vzdiga.	- -	—
Promet s čeki in nakaznicami.