— .¦< 143 >«—            '^^^^^^^^^^^^1
Burja.                  ^^^^^H
.slb-^M^                                   (Narodna pripovedka.)                                      ^^^^^^H
fivel je ubog črevljar.   Nekega dne nese  meh z moko v mlin.   Sreča ga Burja in mu zažene meh v vodo. Žalosten gre črevljar doraov.
nVže vein, kaj storira," pravi sam v sebi;  nBurjo grem tožit." Kakor dejal. tako storil.
Na poti pa sreča Burjo, ki gavpraša: BKamgreš?" On jej pove.— nNikar ne hodi," reče rau Burja, rjaz ti dam tak prt, da ga pogrneš čez inizo, in če rečeš: Miza, polna bodi! napolnila se bode takoj z najboljšinii jedmi." — Orev-ljar je zadovoljen s tem in vzame prt.
Na to gre v krčmo ter začne razlagati krčmarici, kaka sreea ga je doletela. Ko otide erevljar spat, vzarae krčmarica po noči erevljarjev prt in položi drugega na ono mesto. Ko erevljar drugo jutro vstane, vzame krčmaričin prt ia gre domov.
Domov prišedšega, vpraša žena: nKod si hodil tako dolgo? S čim se bova živila, ker prav nič ne delaš?" — A raož jej reče: BNe bodi v skrbeh za to. Prinesel sem tak prt, da bode miza takoj polna jedij, če ga le pogrnein čez mizo in porečem: miza, polna bodi! Ees stori črevljar tako, ali prt ga neče slušati.
Zdaj se črevljar zopet napravi na pot, da bi Burjo tožil. Zopet ga sreča Burja in ga vpraša: ,,Karn, brate?" — On jej reče: nBurjo grem tožit, ker rae je grdo prevarila." — Burja mu reče: ,,Nikar ne hodi. Dam ti takega kozla, da bodo leteli cekini od njega in lepo bode godel." — Črevljarju je bilo to všeč; vesel vzame kozla iu gre v prejšnjo kremo, kder pove vse, kar mu je rekla Burja.
—  Po noči vzame krčmarica kozla in rau da svojega.  Ko črevljar v jutro vstane, gre domov. A doma mu žena zopet oeita, da je tako dolgo hodil a nič prinesel. Mož jej reče:   ,,Vesela bodi, babnica, ker prinesel sem takega kozla,  da lete ce-kini od njega in prav lepo gode."   To rekši, zapove črevljar kozlu, da naj stori svojo dolžnost.   A kozel ga ne sluša. — Zdaj  se napravi  zopet v mesto,   da bi tožil Burjo zaradi sleparije. A zopet sreča Burjo, ki ga vpraša:  ,,Kam prijatelj?" On jej  pove. — Burja mu zopet brani,  rekoč:   nDam ti boben.   Ako bodeš za-bobnal nanj, takoj pride toliko vojakov, da lehko premagaš ž njimi vsakega kralja." Crevljarju je bilo to všeč in vzame boben.   Zdaj začne premišljevati,   kaj je bilo vender vzrok, da se ni nobena stvar zvršila tako, kakor mu je rekla Burja. Vedno bolje se rnu dozdeva,  da je vzrok  temu krčmariea.   Zatorej krene k  njej in jej reče: ,,Takoj planem z vojsko nad te,  ako  mi ne daš prta in kozla.   Krčmarica se prestraši ter mu  da prt in kozla nazaj.   Ko pride črevljar doraov, povabi vse bližnje kneze, škofe, kralje in cesarje na kosilo. Znali so sieer vsi, da ničesar nima, a vender so prišli,  rekoč:   ,,N"am bode vsaj  kaj smežnega povedal."   Ko pridejo gostje, reče črevljar: nMiza, bodi polna!" In glej! miza se je šibila najboljših jedil.
—  Na to reče: nKozel, kje so cekini in godba?" Od kozla začno leteti eekini in kozel zagode tako lepo,  da so razven škofov vsi drugi plesali.   Ko se gostje pri-pravijajo na odhod, rečecesar: BTak siromak ne srae imeti tega; vzel mu bodem prt in kozla." — Oesar to tudi stori.   Ali erevljar mu zapreti:   ,,Jutri pridem z vojsko nad-te."   Oesar se zasmeje in pravi: nMar bodeš prišel ti in tvoja žena s
—•¦»< 144 >¦•—
sekirami nad me?" — Drngi dan gre res črevljar v cesarsko mesto, zabobna in zbralo se je okolo njega vojakov več, nego li jih imaju vsi kralji in cesarji. S temi napade Srevljar cesarjev dvorec, polasti se ga, vzame mu prt in kozla in se vrne
domov, kjer je živel v sreči in bogastvu toliko časa, da je umrl.
  Z. Z.    .