Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS \ Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Œ 02/ 7494 S30 I termalni.park@terme-ptuj.si Politika Ptuj • Kakšen Ptujčan si želijo svetniki? O Stran 6 in 7 Kronika Podravje • Ivanuša nikjer koncesionar, dela pa povsod Z> Stran 24 Ptuj, petek, 26. februarja 2016 letnik LXIX • št. 16 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski TEP HI ME Podravje, Slovenija • Divja odlagališča sploh ne izginjajo Čistilne akcije so le blažev žegen tv ^ Zakaj naj bi država in občine pošteno razkrile divja odlagališča na svojih območjih, če bi jih potem po zakonu morale same 4 očistiti? Še prostovoljci so obupali - po dveh velikanskih in odmevnih akcijah so spoznali, da na tak način dežele ne bo mo- v Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Veliki brat prihaja z Manjo goče očistiti-nikoli. - straneh 4 Kultura Ptuj • Zakaj ugaša Zgodovinsko društvo O Stran 10 Politika Videm • Trdobojčani bodo le dočakali asfalt O Strani 6 in 7 Šport Nogomet • V Kidričevem nepričakovana menjava trenerja O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik, fotografija je simbolična. RADIOPTUJ 89,8» 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.9 Podravsko smetarsko močvirje • Je podeljevanje koncesije odvisno zgolj še od lobiranja? O Strani 2 in 3 betonarna Pravice brezposelnih • Za potne in poštne stroške v petih letih 2,7 milijona evrov O Strani S in 9 Podravje, Slovenija • Je ZŠAM pred razpadom? O Stran 9 Podravje • Gradnja tovarne sladkorja za zdaj še nerealna ideja O Stran 17 2 Štajerski Aktualno petek • 26. februarja 2016 Sp. Podravje • V kakšno močvirje so pri podelitvi koncesije za odpadke zabredle občine Je podeljevanje koncesije odvisno zgolj še od Okrog podeljevanja koncesije za gospodarsko javno službo (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki za območje 17 občin v Kako so na MO Ptuj sestankovali in oblikovali nov konzorcij Minuli ponedeljek, 15. februarja, so se na sedežu MO Ptuj sestali župan Miran Senčar, direktorja Komunale in Javnih služb Janko Širec ter Alen Hodnik, direktorica občinske uprave Vlasta Stojak in predstavniki svetniških skupin mestnega sveta MO Ptuj: Štefan Čelan, Rajko Fajt, Miran Meško, Branko Kumer in Gorazd Orešek. Predstavniki svetniških skupin podpirajo stališče, da MO Ptuj koncesijo za ravnanje s komunalnimi odpadki podeli novo oblikovanemu konzorciju Komunalno podjetje Ptuj - Javne službe Ptuj. Ta konzorcij naj pripravi ponudbo za celotno koncesijsko območje 17 občin, s pozivom, da bi vse občine pod enakimi pogoji pristopile k podelitvi koncesije konzorciju. Pri razpravi iz tega sestanka je v oči zelo zbodla zaveza MO Ptuj z naslednjo vsebino: »MO Ptuj se obveže, da bo v časovnem obdobju dveh let s cenovno politiko uravnavanja cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki vse stroške prenesla na uporabnike. MO Ptuj in konzorcij bodo uskladitev cen predlagali tudi vsem drugim občinam, razpisnicam koncesije.« Če razčlenimo citirano vsebino, to pomeni, da bi MO Ptuj po tej zavezi vse stroške, ki bodo izhajali iz Cero Gajke (bodisi nadgradnja bodisi zaprtje ter finančno jamstvo) prevalila na vse uporabnike v regiji. Vendar spomnimo, da so vsi uporabniki investicijo Cero (ki je danes ni) v minulih letih že drago plačevali in iz tega naslova zbrali za okrog 20 milijonov evrov denarja. Ki pa ga tudi ni, saj ga je MO Ptuj potrošila. Uvodnik Vklopi razum! Na finančni upravi so uvedbo sistema davčnih blagajn pri poslovanju z gotovino pospremili z nagradno igro, poimenovano Vklopi razum, zahtevaj račun, ki je kot nalašč za zavistne Slovence. Ne samo, da so nestrpneži začeli pošiljati račune, še preden je nagradna igra sploh stekla, igra je po dobrem mesecu dni Slovence dobesedno prevzela. Preko mamljive igre z nagradnim skladom v višini 124.000 evrov so namreč potrošniki preverili že vsak 36. račun. In to na lastne stroške ter popolnoma prostovoljno. Da je absurd še večji, potrjuje tudi dejstvo, da Furs obljubljena sredstva črpa iz državnega proračuna -torej nagradno igro skupaj s stroški oglaševanja plačujemo kar sami. A tudi to še ni vse. Upam si trditi, da bodo zagreteži, ki na lastne stroške vestno pošiljajo račune bodisi preko pošte, mobilne aplikacije ali spletnega portala e-Davki, naredili Fursu mnogo večjo korist, kot jim jo bo ta lahko povrnil v vseh štirih krogih nagradnega žrebanja ali sploh kadar koli. Vprašanje pa je, kako koristna bo vsa ta zdraha okrog davčnih blagajn na dolgi rok. Bodo slednje res omejile sivo ekonomijo in v proračun prinesle letno od 50 do 100 milijonov evrov več davčnih prihodkov, kolikor si obeta vlada? Ali pa prisila še zdaleč ne bo prinesla želenega učinka - celo nasprotno? Nekaj društev je zaradi strahu pred davčnimi blagajnami že zaprlo svoja vrata ... In kaj drugega bo preostalo tistim, ki bodo tudi zaradi formalnih nepravilnosti prejeli visoko kazen? Te se namreč gibljejo od 1.500 do kar 50.000 evrov za samostojne podjetnike in od 2.000 do vrtoglavih 150.000 evrov za gospodarske družbe. Na obrtno-podjetniški zbornici že opozarjajo, da bi bila višina predpisanih kazni zoper kršitelje - zlasti v primeru formalnih nepravilnosti, ki ne pomenijo davčne utaje - zrela za ustavno presojo. Zato pa: Vklopite razum! Monika Levanič Dneve, tedne in mesece potekajo na to temo zasedanja, sestanki, usklajevanja in prepričevanja županov ter direktorjev občinskih uprav o tem, zakaj bi bil nek izvajalec boljši in ugodnejši od svojega konkurenta. Vse bolj se zdi, da se izvajalci potegujejo le še za to, kdo bo obvladoval masni tok odpadkov in z njim tako ali drugače služil. O tem, da bi uporabniki v tem finančno obubožanem spodnjepodravskem bazenu za storitve plačevali čim manj, pa skoraj nič besed. V Štajerskem tedniku smo o postopku podeljevanja koncesije prelili že veliko črnila. Kot smo nedavno zapisali, so zdaj res vsi skupaj pri tem postopku zakuhali neprebavljiv oz. nerazumljiv pravno-procesni golaž. Smetarsko močvirje, ki je nastalo na našem pragu, nas bo lepega dne lahko še pošteno udarilo po žepu. Kot smo tudi že poročali, so se zdaj občine, ki so leta Foto: Črtomir Goznik Koncesija bi za območje Sp. Podravja izbranemu ponudniku prinesla dolgoročni in zanesljiv posel. V desetih letih bi iz dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki ustvaril najmanj 34 milijonov evrov prihodkov. In prav za te milijone se danes bije neizprosna bitka. 2012 razpisale skupno koncesijo, razdelile. Pet občin (Ptuj, Markovci, Gorišnica, Hajdina Odgovor na članek: Razkrivamo vsebine pogodb med Sip TV in PeTV (2) V besedilu članka »Računali na mesečno naročnino od vseh prebivalcev Spodnjega Podravja«, avtorice Dženane Kmetec, objavljenem v tiskani izdaji Štajerskega Tednika 22. februarja 2016, smo zasledili neresnične navedbe, s katerimi so bile prizadete pravice oz. interes Javnih služb Ptuj. V nadaljevanju podajamo prikaz drugih dejstev in okoliščin, ki navedbe v objavljenem besedilu dopolnjujejo in bralcu pomagajo pri oblikovanju objektivne predstave. Avtorica članka že z nadnaslovom Razkrivamo vsebine pogodb med SIP TV in PeTV, ki »ne obstajajo«, navaja senzacionalistične in zavajajoče podatke. Dokumenti, na katere se pozneje sklicuje avtorica članka, so delovno gradivo seje Nadzornega sveta Javnih služb Ptuj, del dokumentacije pa je gradivo Programskega sveta PeTV, ki je to gradivo posredoval upravi podjetja in Nadzornemu svetu. Noben izmed dokumentov nima vsebine pogodbe med dvema televizijama. Gre za interno gradivo, osnutke dokumentov, ki obravnavajo možno zasnovo nekega novega regionalnega programa. Koncept res predvideva sodelovanje oz. povezovanje televizij PeTV in SIP TV, vendar na načelni ravni. Novinarka trditve direktorja Javnih služb Ptuj o neobstoju pogodbe o sodelovanju med PeTV in SIP TV že v nadnaslovu in v začetku članka označi kot neresnične in piše: »A ker so naši viri trdili, da obstajajo kar trije dokumenti, smo si seveda prizadevali te tudi dobiti in to nam je tudi uspelo.«. Novinarka v tem delu očitno zavaja javnost, saj direktor v svojem odgovoru ni zatrdil, da ne obstajajo drugi dokumenti o razvoju PeTV in scenarijih eventualnega sodelovanja med lokalnimi televizijami. Na jasno vprašanje je bilo tudi jasno odgovorjeno. Ne obstaja osnutek pogodbe med SIP TV in PeTV. Še več, ne obstaja noben dokument, ki bi sploh opredeljeval medsebojne pravice in obveznosti. Kot že zapisano, avtorica povzema osnutke drugih dokumentov in analiz. Do pogodbe o sofinanciranju regionalnega programa, ki je bila del gradiva Programskega sveta PeTV in ne uprave podjetja, se nihče od pristojnih organov sploh še ni opredeljeval. V predlogu pogodbe ni nikjer omenjena nobena druga televizija, prav tako pogodba sploh ne vsebuje vsebinskih obveznosti regionalnega programa do občin. Z nobenim od obravnavanih dokumentov direktor SIP TV ni bil seznanjen, saj je bil namen gradiva obravnava na seji Nadzornega sveta Javnih služb in oblikovanje stališča nadzornikov do problematike in prihodnosti PeTV. Vse te informacije smo avtorici članka posredovali v odgovorih na novinarska vprašanja še pred pripravo članka. Ponovno jasno sporočamo, da pogodba o sodelovanju med PeTV in SIP TV ne obstaja, da pa obstaj a načelni interes po sodelovanju in povezovanju v želji izboljšanja kakovosti TV programa in informacijske pokritosti regije. Alen Hodnik, direktor Javne službe Ptuj in Juršinci) je zdaj pritožbi Snage ugodilo, preostalih 12 jih je pritožbo zavrnilo. Kot pojasnjujejo v Snagi, zaenkrat še ne vedo, ali bodo svoj prav ponovno (že drugič o istem postopku) dokazovali na sodišču. Poleg Snage in konzorcija je pred dobrega pol leta v igro za koncesijo stopilo še Komunalno podjetje (KP) Ptuj in dodatno premešalo karte. Ker je Komunala v lasti občin, bi ji lahko občine kot lastnice posel predale neposredno, brez javnega razpisa. Bi pa bilo v tem primeru treba pridobiti ponudbe konkurenčnih ponudnikov. So cene po ponudbah iz razpisa (2012) sploh še veljavne Cene za GJS ravnanja s komunalnimi odpadki se oblikujejo z elaborati, v katerih je treba navesti predvidene zbrane, obdelane in odložene količine odpadkov. Predvidene količine se določijo glede na predhodno obdobje. Na podlagi predvidenih zbranih količin ter količin, ki se obdelajo in odložijo, se izračuna predračunska cena. Predračunska cena zajema stroške Kidričevo • Po več kot mesecu dni napo Še vedno čakajo Kidričani so pred dobrim mesecem s protestom izrazili odločen vojske na Kidričevem. Takrat je državni sekretar Boštjan Šefic dišč za namestitev migrantov. Rezultatov analiz še ni. »Šefic nam je obljubil, da bo analiza opravljena v roku tedna ali dveh. Nobene uradne informacije še nismo prejeli, vse, kar izvemo, izvemo iz medijev,« je povedal kidričevski župan Anton Leskovar, ki je skladišča Slovenske vojske pred dvema tednoma tudi obiskal. »Skladišča so v popolnoma enakem stanju, kot so bila pred dvema letoma, ko sem jih nazadnje obiskal. Zagotovilo vodstva vojašnice je bilo, da se nič ne dogaja. Upamo pa, da je država razumela našo bojazen in odločen ne,« je povedal. Kmalu po obisku Šefica v Kidričevem so državnega sekretarja obiskali predstavniki prebivalcev občin Kidričevo in Hajdina, ki so mu izročili tudi okoli 4.000 podpisov občanov proti vzpostavitvi nastanitvenega centra za migrante na območju Kidričevega. Šefic jim je povedal, da iščejo lokacije, ki bi bile najprimernejše z logističnega vidika in so po možnosti v lasti države, na drugi strani pa jim je zagotovil, da na ministrstvu ne bodo sprejeli nobene aktivnosti ali odločitve brez vednosti občanov in občank. Mojca Vtič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 26. februarja 2016 Aktualno Štajerski 3 ■ ■ I ■ ■ V ■ ■ ■ ■ VIA lobiranja, prepričevanja in merjenja moči? Sp. Podravju se bije neizmerno težka in goreča bitka. Niti eden izmed potencialnih izvajalcev ne popusti za milimeter. javne infrastrukture, opreme in naprav (osnovnih sredstev) ter stroške storitve. Pri izračunu cene je dovoljen tudi minimalni donos oz. presežek iz dejavnosti. Zadnji elaborat konzorcija Javne službe, Čisto mesto in Saubermacher, ki so ga občine potrjevale na občinskih svetih, je bil izdelan pred približno enim letom. Po tem istem elaboratu (oz. njegovem predhodniku iz leta 2014) je konzorcij treh ponudnikov oblikoval ceno, s katero je konkuriral na razpisu za po- Ormoške odpadke prevzema Surovina Gorenje Komunalno podjetje (KP) Ormož je zaradi zaprtja deponije na Dobravi objavilo razpis za zbiranje ponudb za odlaganje odpadkov, ki se zberejo na ormoškem območju. Na razpis so prispele štiri ponudbe. Najugodnejšo je podala družba Gorenje Surovina, ki odpadke prevzema po ceni 119,80 evra za tono. Neizbrani ponudnik, Komunalna deponija Puconci, je na postopek izbire sprožil revizijo, glede na izsledke revizijske komisije bo odločitev dokončna. Ormoški župan Alojz Sok pojasnjuje, da so bile pogodbe podpisane s tremi najugodnejšimi ponudniki - to so Surovina Gorenje, Saubermacher in Komunala Slovenska Bistrica. »Vsake tri mesece bomo cene preverili na trgu in tisti, ki bo najugodnejši, bo nato tri mesece prevzemal komunalne odpadke. Te od ormoških gospodinjstev do deponije na Dobravi še vedno odvaža KP Ormož.« Po županovih besedah v tem trenutku še ni znano, kako bo novi sistem odvoza vplival na ceno, ki jo bodo plačevali občani: »Treba je videti, kakšna bo količina teh odpadkov. V letošnjem januarju je bilo odpeljanih samo 57 ton komunalnih odpadkov, kar je precej manj kot prejšnja leta. To pomeni, da je naš koncesionar zelo temeljito opravil svoje delo in vsebino črne posode znižal na minimum. Če bi ostali pri okoli 60 tonah na mesec, se lahko zgodi, da bi - ker je cena skupna za zbiranje, sortiranje in prevoz - vzdržale celo dosedanje cene. Ko bodo na KP Ormož pripravili elaborate, bo jasno, kakšne bodo cene v prihodnje,« je še povedal župan Sok. NŠ vedanih rezultatov analize še ni odgovor države ne vzpostavitvi migrantskega centra v skladiščih Slovenske dejal, da bo ministrstvo izvedlo analizo ustreznosti teh skla- Foto: Črtomir Goznik Državni sekretar Boštjan Šefic zagotavlja, da na ministrstvu ne bodo sprejeli nobene aktivnosti ali odločitve glede vzpostavitve migrantskega centra brez njihove vednosti. delitev koncesije. A od takrat, ko so ponudniki predložili ponudbe, so se pogoji za izvajanje dejavnosti na Ptujskem spremenili. V razpisu je bilo predvideno, da bi se odpadki odlagali v Cero Gajke. Kot danes vse kaže, se odpadki vsaj nekaj časa (ali pa nikoli več) na tej lokaciji ne bodo odlagali. Ker so se občine razdelile, tudi območje podeljevanja koncesije več ni enako, kot je bilo ob objavi razpisa. Posledično se spreminjajo predvidene količine odpadkov, na podlagi katerih slonijo predračunske cene. V obdobju treh let, odkar je bil razpis objavljen, so se v okolju in na trgu spremenile tudi ekonomske razmere. Po našem razmišljanju tako cene, ki so bile preračunane ob čisto drugačnih predpostavkah, danes več naj ne bi bile veljavne. A iz Skupne občinske uprave (SOU) Sp. Podravje, ki vodi postopek podeljevanja koncesije, so nam odgovorili, da so cene veljavne. Kaj pa odškodninska odgovornost Ne glede na to, kateri ponudnik bi moral ali bo dobil koncesijo, bi se morale občine in skupna občinska uprava vprašati o tem, ali s tovrstnim vodenjem postopka lahko nekomu povzročajo gospodarsko škodo. Razpisni postopek traja dobra tri leta. Če bi bil končan v razumnem roku, bi koncesionar lahko že dve leti na tej osnovi posloval. Tako pa čas kar teče in teče, s tem pa tudi obdobje, za katerega bo lahko nekdo v prihodnje terjal odškodnino za nastalo poslovno škodo. Bodisi bo to Snaga bodisi Čisto mesto oz. njegov lastnik Saubermacher. Snaga bi lahko škodo terjala za čas razpisnega postopka, ko dokazuje in je z odločbo sodišča dokazala, da cena njenega konkurenta ni bila izračunana pravilno. Saubermacher pa za obdobje podelitve koncesije -ker bodo (kot trenutno kaže) nekatere občine od razpisnega postopka odstopile oz. ga po treh letih in pol končale, ne da bi komurkoli od prijavljenih ponudnikov podelile koncesijo. Mojca Zemljarič Kidričevo • Se ena ekološka sramota - betonarna v gramoznici Pleterje Podravske vodne vire naj bi zastrupljala tudi betonarna Na vodovarstvenem območju v gramoznici Pleterje deluje betonarna v lasti družbe Tlakovci Podlesnik iz Maribora. Da družba na tem občutljivem območju obratuje brez ustreznih dovoljenj, poenostavljeno - na črno, nas je opozoril občan občine Kidričevo. Kot je zapisal v anonimnem pismu, naj bi se pri delovanju betonarne dnevno splakovale tekočine v odprto vodovarstveno območje, s tem naj bi se zastrupljal tudi vodni sistem na Dravskem polju. »Pozivam, da se nemudoma iz vseh inšpekcijskih služb takoj pristopi k zaprtju navedene betonarne. Prav tako betonarna krade vodni vir iz Dravskega polja, saj za črpanje vode nima nobenega dovoljenja. Preverjeno je bilo, da nima betonarna nobenega dovoljenja od Arsa, prav tako od Občine Kidričevo in tudi ne od agencije za vode za črpanje vode iz vodnega vira,« je še zapisal občan Kidričevega. Delovanje betonarne pod drobnogledom okoljske inšpekcije Navedbe smo preverili na Arsu (agenciji za okolje), kjer so odgovorili, da ima Betonarna Podlesnik okoljevarstveno dovoljenje na drugi lokaciji in torej ne za gramoznico Pleterje. Dodali so, da je Arso vodil postopek okoljevarstvenega soglasja za izkoriščanje in širitev gramoznice le za Cestno podjetje Ptuj, ki na tem območju torej lahko pridobiva gramoz. Kakršnokoli oko-ljevarstveno dovoljenje za betonarno pa v tej gramoznici ni bilo izdano. Z ministrstva za okolje in prostor pa so sporočili, da bo okoljska inšpekcija sedaj uvedla postopek zoper omenjeno družbo. Iz tega primera pa bode v oči nekomuniciranje med različnimi službami, ki delujejo pod okriljem istega ministrstva. Namreč že lani decembra je bila na delu gradbena inšpekcija. »V postopku gradbene inšpekcije je bilo ugotovljeno, da gre v danem primeru za postavitev mobilne tehnološke naprave za pripravo betonov, ki glede na določbe gradbenih predpisov ni objekt. Investitor je dostavil tudi potrdilo dobavitelja tehnološke naprave, da je dobavljena tehnološka naprava izdelana popolnoma nova, da se jo lahko enostavno postavi in razstavi, da se lahko brez težav prevaža in tako na enostaven način prestavi iz enega gradbišča na drugo. Na podlagi tega je bil inšpekcijski postopek ustavljen.« ^^^^^ •''J?■ 'V --mt, J. jM " 0HP8! TTrr • •• ~ ff^fflTfEB Foto: Črtomir Goznik Betonarni v gramoznici nasprotujejo tudi na Občini Kidričevo. »Nismo proti gospodarstvu, vendar pa mora biti v skladu z zakonodajo. Tukaj pa je zelo občutljivo okolje, saj gre za bazen pitne vode na tem območju. Podjetnika smo opozorili na dejstvo, da ni mogoče na tem območju postaviti betonarne, takrat pa je tudi izjavil, da je pripravljen nositi finančne posledice,« je povedal župan Anton Leskovar. Direktor družbe Tlakovci Podlesnik Rok Podlesnik je dejal, da se vodi gonja proti podjetju in konkurenci ter da je be-tonarna premičen objekt, kar naj bi potrdil tudi gradbeni inšpektor in da ta ne predstavlja škodljivih vplivov na okolje. Na vprašanje, zakaj potemtakem nimajo okoljevarstvenega dovoljenja, pa je dejal, da betonarno predvideva že OPPN Občine Kidričevo in da po včerajšnjih ugotovitvah okoljske inšpekcije tega naj tudi ne bi potreboval. Mojca Vtič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 26. februarja 2016 Podravje • Divja odlagališča v resnici sploh ne izginjajo Čistilne akcije le blažev žegen - Zakaj naj bi država in občine pošteno razkrile divja odlagališča na svojih območjih, če bi jih potem po zakonu morale same očistiti? Še dežele ne bo mogoče očistiti nikoli. Dejstvo je, da državni register divjih odlagališč sploh ne obstaja! Trenutno namreč šele pripravljajo Društvo Ekologi brez meja (EBM) je med letoma 2009 in 2012 odlagališča resda popisalo, seznam pa naj bi tudi ažurirali. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pa meni, da ta register ni verodostojen, saj so lokacije in stanje popisovali prostovoljci po različnih kriterijih. Poti in stranpoti (ne)obstoječega registra divjih odlagališč MOP ima v tem primeru prav: register res ne razkriva dejanskega stanja. Vendar pa bi to moralo biti razvidno iz njihovega lastnega registra, ki pa ga nimajo ... V celi državi so EBM popisali več kot 13.000 divjih odlagališč, od tega jih je 8.960 še vedno nesaniranih ali očiščenih le delno. Tudi EBM je jasno, da jih v registru še ogromno manjka. V Spodnjem Podravju so namreč našteli 25.333 kubičnih metrov odpadkov v črnih odlagališčih. Pa jih je v eni sami gramoznici v Lovrencu trikrat več! "Prvotni popisi so bili temeljiti, menimo pa, da je v resnici divjih odlagališč še enkrat toliko, saj se stanje sproti spreminja. Mnogo je skritih po jamah in breznih, ki v tem registru niso sistematično zajeta. Nekaj jih je zagotovo na drugih težko dostopnih lokacijah, nekatera je težko prepoznati, nekaj jih je vmes na novo nastalo ali pa so bila ponovno onesnažena, skupno število pa variira tudi zaradi razlik v metodologiji," pravi Katja Sreš iz EBM. Podatke o divjih odlagališčih so zbrali prek vseh razpoložljivih virov: pregleda ortofoto posnetkov in terenskega pre- verjanja, redkih obstoječih podatkov, popisovanja Zavoda za gozdove Slovenije ter prijav občanov. Posebej so označili odlagališča z nevarnimi ali azbestnimi odpadki. "Odpadki lahko onesnažijo podtalnico, povzročajo požare, eksplozije, škodujejo živalim, na več načinov degradirajo tla ... Pomembno je predvsem, kakšni odpadki so na odlagališču, koliko jih je in na kakšen prostor so odloženi. Za lažjo kvantifikacijo nevarnosti smo zato v sodelovanju z domačo stroko razvili poseben indeks, ki upošteva Divja odlagališča v Spodnjem Podravju Benedikt Cerkvenjak Cirkulane Destrnik Dornava Gorišnica Hajdina Juršinci Kidričevo Lenart Majšperk Makole Markovci Ormož Podlehnik Poljčane Ptuj Rače Fram Slovenska Bistrica Središče ob Dravi Starše Sveta Ana Sveta Trojica v Slovenskih goricah Sveti Andraž v Slovenskih goricah Sveti Tomaž Trnovska vas Zavrč Žetale SKUPAJ Število divjih odlagališč 10 22 44 7 8 6 1 25 94 40 27 28 3 62 6 29 177 28 111 5 41 7 34 42 8 5 15 31 Število nevarnih divjih odlagališč 5 6 11 3 2 5 1 1 40 17 16 11 1 32 2 12 71 13 50 4 20 2 12 11 7 2 12 19 10 22 43 6 8 4 0 3 22 36 5 28 1 54 6 15 20 26 82 4 23 0 24 8 1 15 11 Foto: Črtomir Goznik Količina odpadkov v m3 248 321 450 55 42 202 50 533 4.400 237 510 620 1.059 2.200 94 334 2.910 6.400 1.590 151 1.350 10 275 430 154 77 111 520 25.333 Vir: Register divjih odlagališč (Ekologi brez meja) o nevarnih čiščenih lagališč 5 6 11 3 2 4 0 1 13 15 1 11 1 29 2 7 11 13 37 3 11 0 7 0 12 8 velik del zbranih podatkov in druge prostorske zbirke (npr. seznam vodovarstvenih območij)," dodaja Sreševa. Glede na obseg znanih podatkov pa sta v registru dve vrsti vnosov - hitri in temeljiti. Prvi so potencialne lokacije z manjšo težo, če ne vsebujejo tudi slik. Podatke posodabljajo prostovoljci, vendar ne več sistematično in redno. MOP medtem ni naredilo skoraj nič, da bi jim delo olajšalo ali dodatno uredilo zakonodajo. S popisom in sanacijo se sistematično ukvarjajo le redke občine. EBM so ena vodilnih slovenskih nevladnih organizacij, ki si prizadeva za izboljšanje stanja okolja. Društvo aktivno sodeluje pri oblikovanju nacionalne strategije za preprečevanje nezakonitega odlaganja odpadkov. Nastalo je ob organiziranju dveh akcij Očistimo Slovenijo, ki veljata za največja prostovoljska dogodka v zgodovini države. Takrat je sodelovalo 280.000 posameznikov, podjetja, društva, vojska, policija, komunalne službe in občine. Po letu 2012 pa so se organizatorji odločili, da akcij več ne bo, saj ukrepi za omejevanje divjega odlaganja odpadkov v naravi niso zaživeli. Zato so se problema zdaj lotili z druge strani. Sreševa komentira: "Čistimo lahko v neskončnost, a to ne bo rešilo vzrokov nelegalnega odlaganja, zato se že ves ta čas posvečamo preventivi." Društvo je leta 2014 dobilo status nevladne organizacije s področja okolja, ki deluje v javnem interesu. Zakonodaja in njeni varuhi Olga Fekonja z Medobčinske inšpekcije Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Po-dravju razloži, da ukrepanje zaradi nezakonito odloženih odpadkov določa 157.a člen Zakona o varstvu okolja. Pristojnosti so odvisne od tega, za kakšno vrsto odpadkov gre. Pri komunalnih odpadkih mora ukrepati občinska, pri gradbenih ali celo nevarnih pa državna inšpekcijska služba, pristojna za okolje. Ker pa so odpadki večinoma mešani, se stvari zapletejo ... Če so komunalni odpadki nezakonito odloženi na zemljišču države ali občine, občinska inšpekcija izvajalcu javne službe odredi, da jih odstrani. Pri zasebnih zemljiščih morajo odvoz urediti lastniki. Ceno za odstranjevanje odpadkov plača lastnik zemljišča; če pa je zemlja v posesti druge osebe, jo plača ta. Če policija ali inšpekcija odkrijeta, kdo je odpadke nezakonito odložil, lahko občina ali država od njega izterjata vračilo stroškov. Tudi pritožba na inšpekcijsko odločbo njene izvršitve ne za- 9 8 2 916 388 485 224 petek • 26. februarja 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 stari grehi ostajajo prostovoljci so obupali - po dveh velikanskih in odmevnih akcijah so spoznali, da na tak način metodologijo, kako naj bi se dela sploh lotili. Foto: Črtomir Goznik Neočiščena divja odlagališča po statističnih regijah Statistična regija Število neočiščenih odlagališč Površina regije Število divjih odlagališč na kvadratni kilometer Gorenjska 645 2.137 0,30 Goriška 693 2.325 0,30 Jugovzhodna Slovenija 901 2.675 0,34 Koroška 118 1.041 0,11 Primorsko-notranjska 323 1.456 0,22 Obalno-kraška 628 1.044 0,60 Osrednjeslovenska 2.386 2.555 0,93 Podravska 1.051 2.170 0,48 Pomurska 585 1.337 0,44 Savinjska 985 2.384 0,41 Spodnjeposavska 326 885 0,37 Zasavska 319 264 1,21 SKUPAJ 8.960 20.273 0,44 drži. Na MOP so pojasnili, da je inšpekcija za okolje in naravo lani obravnavala 213 lokacij nezakonito odloženih odpadkov, očiščenih pa je bilo 160. Sreševa komentira: "Za sanacijo vseh okoljskih prekrškov je zadolžen povzročitelj, a pri Vir: Register divjih odlagališč (Ekologi brez meja) divjem odlaganju ga je redko mogoče odkriti ali določiti. V takem primeru stroške nosi lastnik zemljišča, kar je sporno iz več vidikov, ne le pravno. Tako tudi ni nobenega navala odločb, tudi če bi inšpektorati res lahko spremljali tako število odlagališč - pa ga niti ne poskušajo." Lastnika zemljišča sicer ne kaznujejo, ima pa seveda stroške z odvozom odpadkov. Če pa se izve (kar je sicer skorajda nemogoče), kdo je odpadke odvrgel, se temu po Odloku o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj naloži plačilo globe. Posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe plača 400 evrov, pravna oseba 1.400. Fekonja meni, da so večino popisanih odlagališč sanirali lastniki zemljišč po odredbi inšpekcije, samo kakih 40 odlagališč pa so sanirali s čistilnimi akcijami. Ocenjuje, da je bilo v vseh občinah skupne občinske uprave skupaj lani izdanih približno 50 odločb. "Največkrat pa zadošča že opozorilo," dodaja iz Lovrenca odpeljali šele naslednje leto. Ali pa še naslednje ... Tudi denarja za popisovanje ni. Menda bi bilo potrebnih za takšno temeljito delo kar 10 milijonov evrov; v majhni občini tisočaka ali dva, v večjih pa toliko več, do deset tisočakov in še čez. EBM so predlagali kar nekaj lepotnih popravkov neučinkovitega sistema čiščenja divjih odlagališč: občinskim redarjem bi naložili še okolje-varstveni nadzor, nezakonito odlaganje ne bi bilo le prekršek, ampak kaznivo dejanje in podobno. A vse to ne bo sestavilo verodostojnega seznama tistih odlagališč, ki jih je treba očistiti. Ne bo se štelo, koliko odpadkov je v njih. To pa bi morali vedeti, preden pripravimo načrt in denar. Šele po celovitem očiščenju bo možen strogi nadzor in preprečevanje ponovnega kopičenja nesnage na najbolj skritih, občutljivih in neprimernih krajih. Pišejo se nam še bolj črni časi. Že dva meseca ne vemo, kam bomo odložili komunal- -v " . ■.' — . _ Foto: ČG Kaj so nevarni odpadki Med nevarne odpadke sodijo stari akumulatorji, baterije, barve in topila, kemikalije, olja in masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, zdravila in neonske cevi, živosrebrni termometri, salonitne plošče. Ti odpadki lahko med razkrajanjem ogrozijo prst, podtalnico ali zrak. Nevarne snovi iz njih pa se lahko prenesejo tudi na nenevarne odpadke (baterije, recimo, prenašajo težke kovine). Nevarne odpadke lahko zbirajo samo specializirane organizacije, registrirane za njihovo zbiranje, varno predelavo, odstranjevanje ali uničevanje. Nekatere odpadke predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), nekatere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo, baterije pa predelajo. Čisto mesto Ptuj zbiranje nevarnih odpadkov organizira dvakrat letno, spomladi in jeseni. Letošnjega spomladanskega datuma še niso določili. ■tmímmmmmmm!mmm0mmmmmímmmmmmm'//|, ne odpadke občin s ptujskega območja. Ormoško odlagališče na Dobravi je bilo treba zapreti. Gajke nimajo dovoljenja za odlaganje in ostanek odpadkov bo treba - za veliko višjo ceno -voziti nekam drugam in daleč. Zaradi tega bo še manj denarja za pospravljanje divjih odlagališč, in namesto da bi jih čim bolj natančno in skrbno popisali, jih bodo še bolj - skrivali. In najbrž bodo še bolj polna, še posebej, če bodo začeli odvoz, predelavo in odlaganje obračunavati po dejanskih količinah za gospodinjstva - takrat bo črno odlaganje spet zmanjševalo gospodinjske stroške. Eva Milošič Čistilne akcije po občinah Vir: Register divjih odlagališč (Ekologi brez meja) Fekonja. Ostajajo pa predvsem problematična odlagališča. Njihovi »lastniki« živijo v tujini ali so starejši, še največji problem pa nastane, če je lastnik zemljišča država. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov namreč meni, da ta zemljišča samo upravlja, sanacijo odlagališč pa bi morala plačati država iz proračuna. Najprej seznam, potem načrt, denar - in temeljito čiščenje Revizija Računskega sodišča je že pred šestimi leti razkrila, da nobena od takrat pregledanih občin ni imela niti popolnega popisa divjih odlagališč niti načrtov za njihovo sanacijo. Pa to od njih zahteva zakon. Tako kot od države. Ki pa popisa ali celo načrta za sanacijo tudi nima. Trenutno imajo na MOP načrt za sanacijo samo štirih divjih odlagališč (eno od teh je gramoznica v Lovrencu na Dravskem polju), za tri od njih pa so od Evropske komisije že dobili opomine. 42.000 ton odpadnih pnevmatik bodo Vse spodnjepodravske občine, razen občine Ormož, organizirajo spomladanske čistilne akcije. V povprečju za to letno namenijo okrog 1.000 evrov. Rajko Kaučič z Javnih služb Ptuj pove, da pri akcijah sodeluje tudi njihovo podjetje: »Pomagamo tako z odvozi odpadkov kot tudi s sredstvi, ki so za izvedbo akcije potrebna (npr. vreče in rokavice). Zbrane odpadke na koncu še presortiramo in obdelamo. Naše podjetje zagotavlja brezplačne storitve, razen obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov; ta strošek prevzame občina.« Tudi Čisto mesto odvaža odpadke, zagotavlja vreče in podobno. Kristijan Lovrenčič pojasnjuje: »Ob čistilnih akcijah vedno pripravimo ugodne in sprejemljive ponudbe.« Tudi občine opozarjajo, da register ni ažuriran. V evidenci občine Dornava, recimo, je samo še eno divje odlagališče, po registru pa naj bi jih bilo osem. Še to zadnje pa naj bi že bilo v postopku sanacije. Na Hajdini so edino znano odlagališče očistili že v akciji Očistimo Slovenijo (strošek v višini 3.000 evrov je krila občina), kljub temu pa je po registru v občini še za približno 50 kubičnih metrov odpadkov. Tudi na občini Lenart trdijo, da trenutno nimajo evidentiranega niti enega črnega odlagališč, po registru sodeč pa jih je 36 ... Pravzaprav je edina občina, pri kateri se podatki ujemajo, občina Majšperk. Tam upajo, da so z izgradnjo zbirnega centra divja odlagališča izkoreninili. Največ odpadkov je v občini Kidričevo. Na občini menijo, da se je z izgradnjo zbirnega centra stanje bistveno izboljšalo, ostale pa naj bi le še manjše gramozne jame. Gramoznice v občinski lasti, v kateri je na tisoče ton odpadnih gum, ne omenjajo. Občina vsako leto organizira čistilno akcijo, ki jo včasih razširijo tudi s sajenjem dreves. Za akcijo iz občinskega proračuna letno namenijo približno 3.000 evrov, za odvoz zbranih odpadkov iz zbirnega centra pa še dodatna dva do tri tisočake. Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski Politika petek • 26. februarja 2016 Lenart • Sprejeli rebalans proračuna za 2016 Občina v cezmejne projekte Na januarski seji lenarškega občinskega sveta so govorili predvsem o treh čezmejnih projektih, v katerih bo skupaj s partnerji sodelovala Občina Lenart. Na dnevnem redu osme redne seje je bilo 13 točk, med drugimi tudi rebalans proračuna za leto 2016. Kot je pojasnil župan Janez Kramberger, so v rebalansu zagotovili sredstva v skupni višini približno 12.100 evrov za tri projekte čezmejnega sodelovanja z Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško, ki bodo potekali od septembra 2016 do septembra 2018 in bodo sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Svetniki in svetnice so se v nadaljevanju podrobneje seznanili z vsebino posameznih projektov. Prvi projekt z naslovom CB Matching Tradition v vrednosti okrog milijon evrov povezuje štiri slovenje-goriške občine (poleg Lenarta še Sveto Ana, Sveti Andraž in Apače), Zavod za varstvo kulturne dediščine Sloveni-j a, Območno enota Maribor (ZVKSD Maribor), in Univerzo v Mariboru, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM FERI), ter tri avstrijske partnerje. Delež občine Lenart znaša 138.000 evrov - od tega lastna finančna sredstva 20.739 evrov. V okviru projekta nameravajo v sodelovanju z lokalnimi vinogradniki, društvi in turističnimi organizacijami oblikovati in promovirati skupno čezmejno blagovno znamko penine. V Lenartu načrtujejo ureditev kolesarske poti, nakup petih pokritih stojnic, postavitev kolesarske polnilnice in nakup desetih električnih koles. V projekt nameravajo vključiti tudi promocijski material in financiranje nekaterih že obstoječih dogodkov. Na gradu Hrastovec bodo prikazovali čarovniške procese V okviru čezmejnega sodelovanja z Madžarsko načrtujejo projekt Pobeg iz zgodo- Kako se bodo v projekt integrirali stanovalci zavoda? Na lokaciji bivalne enote Hrastovec biva okrog 480 varovancev Socialno varstvenega zavoda Hrastovec. Zato je svetnica Mojca Kramberger zastavila vprašanje, kako bo dejavnost integrirana v omenjeni zavod. Župan je odvrnil, da zavod sodeluje v projektu in da načrtovani muzej ne bo moteč za varovance, saj je dejavnost locirana na grajsko dvorišče. Pri tem pa je še pojasnil, da bo grad slej ko prej potreboval neko vsebino, saj zavod v določenem časovnem obdobju načrtuje izpraznitev grajskih prostorov oz. selitev na novo lokacijo. Foto: Hrastovec.org vine v prihodnost - Po poti strpnosti« v celotni vrednosti okrog 936.000 evrov. Poleg občine Lenart so slovenske partnerice enake kot pri prejšnjem projektu, pridruženi pa so še trije madžarski partnerji. V Lenartu v okviru projekta načrtujejo Pobeg v zgodovino čarovništva, kjer bi na gradu Hrastovec uredili muzej na prostem s prikazom čarovniških procesov. Med drugim še planirajo izgradnjo pločnika od regionalne ceste do gradu. Delež občine je ocenjen na 119.305 evrov -od tega znašajo lastna finančna sredstva 17.895 evrov. S sosednjo Hrvaško bodo oživljali tradicijo V okviru čezmejnega projekta s Hrvaško, Podeželsko razstrupljanje, ki je ocenjen na milijon evrov, poleg občine Lenart sodelujejo iste slovenske partnerice ter pet partneric iz sosednje Hrvaške. Rdeča nit omenjenega projekta je oživljanje tradicije podeželja. Lenart se v okviru projekta med drugim nadeja ureditve poti do kulturnega doma na Zavrhu, ureditve notranjosti kulturnega doma za Maistrovo muzejsko zbirko, nakupa opreme za izvedbo dogodkov v tem prostoru, delavnice na temo tradicionalnih običajev ipd. Potrebovali bi 250.000 evrov, od tega okrog 37.000 lastnih sredstev. Monika Levanič AMMKA PONUDBA W (SMOG» D@ggü& MMÄ ( JUNEČJA OBRANA REBRA TER TELEČJE IN JUNEČJE MESNATE KOSTI SAMO 1,96 €/KG! ) KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Ptuj • Ptujčan: politično glasilo, ne glede na Kakšen Ptujčan si Predlog sprememb medija Ptujčan je na ponedeljkovi seji mestnega sveta prav, da je glasilo v celoti tematsko obarvano, in debatirali o tem, koliko Osnutek predloga sprememb Odloka o izdajanju medija Ptujčan je sprožil veliko polemik. Župan MO Ptuj Miran Senčar je že v uvodu povedal, da je prispelo veliko predlogov in pripomb. Spremembe, ki smo jim bili priča v glasilu Ptujčan v zadnjem letu, očitno niso vsem svetnikom po godu. Vsaj večina tistih, ki so se oglasili, je imela pomisleke. Zadnje mesece je namreč Ptujčan tematsko obarvan, kar je svetnica Nuška Gajšek izpostavila kot pomanjkljivost, saj da se je dogajalo, da je urednica članke šol, društev in drugih zavrnila, češ da ne sodijo ta mesec v tematiko glasila. Po njenem mnenju je to nesprejemljivo, saj meni, da je osnovni namen Ptujčana informiranje javnosti o dogodkih in delu občinskega sveta. „To je politično glasilo občine, kakorkoli gledate," je še poudarila Gajškova. Predlagane spremembe pa so v novem predlogu še na enem področju: da se v Ptujča-nu na enem mestu objavijo vse pobude in vprašanja, odgovori pa le na spletu, medtem ko bi bili v tiskani obliki dostopni v času uradnih ur na MO Ptuj. Gajškova je dejala, da to ni sprejemljivo in da je odgovor ključni del, ki mora biti tudi v prihodnje objavljen v Ptuj-čanu. Pri tem je Čelan predlagal, da se enostavno normira število znakov za vprašanja in pobude, s čimer bi olajšali delo uredništvu in omogočili enakopravno objavo vsem svetniškim vprašanjem in pobudam. Pobude eni lahko predstavijo, drugi ne Največ pobud je podala svetniška skupina SD, in sicer pet, a je že pri poskusu Nuške Gaj-šek, da predstavi prvo pobudo, župan Senčar dejal, da so dali pisne pobude in da jih ni treba predstavljati posebej. „Očitno vzpostavljamo novo prakso, da se pobud ne predstavlja," je dejala Gajškova, na kar pa Senčar ^ B i Kakšno naj bo glasilo Ptujčan? sploh ni odgovoril. Je pa besedo dal svetniku Miranu Mešku, ki je predlagal, da se igrišče ob enoti Vrtca Zvonček na Bregu uredi v poligon za izvajanje vadbe varne vožnje šolarjev na kolesih. Videm • Dvanajsta redna seja občinskega Trdobojčani bodo Na skoraj štiri ure trajajoči seji, ki je imela kar dvajset točk dnevnega namreč januarja obvestili, da lahko letos vzame 199.491 evrov posojilo sprejeli in z njim (pa tudi z lastnimi sredstvi in sredstvi po ceste Zgornji Leskovec-Trdobojci. Z rebalansom so povečali predvsem dve proračunski postavki - asfaltiranje javne poti Zgornji Leskovec-Trdobojci (243.679 evrov) in prizidek Zdravstvenega doma Videm (131.423 evrov). Med svetniki je bilo nekaj razprave o tem, ali je dodatno zadolževanje občine smiselno. Božidar Varnica pa je pojasnil, da bodo kazen za Meltal letos izplačali, naslednje leto pa še kredit za šolo na Selih: "Tudi mi imamo pomisleke glede zadolževanja, vendar pa je nekatere priložnosti treba izkoristiti." Gre namreč za brezobrestno posojilo, ki ga bo morala občina vrniti v desetih letih. Problematična je predvsem cesta v Trdobojcih, ki je ob deževju in v zimskih razmerah težko prevozna. Že nekajkrat so jo uvrstili v občinski proračun, pa je iz različnih razlogov doslej vedno izpadla. Gre za cesto, ki vodi do več kot 40 hiš. Več svetnikov (predvsem Janko Baniček, Andela Kozel, Božidar Varnica in Mateja Vidovič) je Sejninam se ne bodo odpovedali K rebalansu proračuna so svetniki vložili več amandmajev. Kar pet jih je vložil Rožman, ker pa niso bili pravilno pripravljeni ali pa so izhajali iz nerazumevanja predlaganega rebalansa, jih niso sprejeli. Predlagal je tudi, da bi se svetniki in občinska uprava odpovedali sejninam. Tako bi v enem mandatu prihranili okrog 700.000 evrov, vendar predloga niso sprejeli. Božidar Varnica je iz varnostnih razlogov predlagal izgradnjo 60 metrov pločnika od videmskega bloka do rondoja. Za to bodo namenili 6.000 evrov. Cesta v Trdobojce danes petek • 26. februarja 2016 Politika Štajerski 7 vse želijo svetniki? MO Ptuj dvignil veliko prahu. Svetniki so se med drugim spraševali, ali je prostora naj bo namenjenega svetniškim pobudam in vprašanjem. ^ptUJČAi* Janez Rožmarin je predlagal, da se občina dogovori s Turističnim društvom, naj to začne ocvetličevati krožišča v mestu. Povsem drugačne tematike pa se je lotila svetnica Darja Harb, ki je prav tako kot svetniška skupina SD podala tudi pisno pobudo, a jo je za razliko od njih lahko tudi predstavila. Zanimalo jo je, s katerimi ukrepi in aktivnostmi je sedanje vodstvo ptujske občine poskušalo izboljšati problematiko mladih na Ptuju. »V začetku mandata je bilo omenjeno, da se bo naredil plan aktivnosti, ki morajo biti takoj izvedene, ter tudi dolgoročni plan, da bo MO Ptuj postala privlačna za mlade. Ali so bili mladi seznanjeni z omenjenimi plani, katere aktivnosti so se izvedle? Kdo je pripravljal dolgoročni plan, komu je dostopen?« Precej kritičen je bil tudi svetnik in nekdanji župan Štefan Čelan, ki je spraševal, zakaj so se pri idejni zasnovi tržnice umaknili od pripravljenih konceptov, ki so že izdelani in so po njegovem mnenju boljši in bolj optimistični. Sedanje variante prenove tržnice je ocenil kot minimalistične in predlagal, da se javnosti dajo na vpogled vse variante in rešitve, ki so bile pripravljene doslej. Prepričan je, da je neumno pristopiti k delni rešitvi prenove tržnice, ko pa bi lahko dobili osem milijonov evrov iz evropskih sredstev za celovite teritorialne naložbe. Dženana Kmetec sveta le dočakali asfalt reda, so sprejeli rebalans proračuna za letošnje leto. Občino so brezobrestnega kredita. Kljub pomislekom so se odločili, da bodo 23. členu Zakona o financiranju občin) asfaltirali dobra dva kilometra izrecno apeliralo na ostale, naj cesto podprejo. Prebivalci hribovitega dela občine namreč živijo precej slabše kot tisti v njenem ravninskem delu. Denar bi sicer potrebovali tudi za kanalizacijo, vendar pa bo dokončanje kanalizacijskega omrežja stalo še več kot štiri milijone evrov, znesek za ome- njeno cesto pa je v primerjavi s tem drobiž. Župan Friderik Bračič je pojasnil, da bodo na kanalizacijsko omrežje še letos priključili naselje Pobrežje, do junija pa bodo zgradili del Jurovcev-Tr-žec-del Lancove vasi (gradnja tega dela namreč teče vzporedno z gradnjo avtoceste). "Ta investicija nam je dosegljiva že v letu 2017. V tej finančni perspektivi nam bo mogoče za kanalizacijo uspelo dobiti kaj denarja. Vidim, da ni zaupanja, tako pa je težko delati," je sklenil župan. Andrej Rožman pa je menil, da bi kanalizacijo moral plačati DARS in da se je občina zelo slabo pogajala. Bračič je očitek zavrnil, saj so dosegli, da poleg avtoceste gradijo še regionalno cesto s pločnikom in javno razsvetljavo. Na koncu so potrdili oba investicijska načrta - za Zdravstveni dom in cesto v Trdo-bojcih. Eva Milošič Slovenska Bistrica • Opozicija opozarja na njihovo izključenost Arterija med Ljubljano in Bistrico se je zamašila nekje na Trojanah Letošnji proračun slovenjebistriške občine po mnenju opozicije ni dovolj razvojno naravnan, medtem ko koalicija z županom na čelu zagotavlja, da je najboljši možen v danih pogojih. Svetniki so z 20 glasovi za potrdili proračun za leto 2016. Župan Ivan Žagar je dejal, da so kljub varčevanju skušali držati intenziteto investicij. »Ob nižanju povprečnine smo občine tudi odrezane od evropskih sredstev. Prijavili smo sicer nekaj projektov v okviru čezmejnega sodelovanja in neposredno na EU, vendar tukaj gre za mehke zadeve. Ker je filozofija vlade ta, da se ne vlaga v zidove in asfalt.« Žarko Furman (SDS) pa je občinsko opozicijo (SD, Desus in SMC) pozval, da naj ta posreduje težave občin na vladno raven. »Arterija se je zamašila na relaciji Slovenska Bistrica-Ljubljana nekje na Trojanah. Ob tem se je primerna poraba pred leti zmanjšala zaradi slabšanje gospodarske kondicije, sedaj ko se gospodarska klima izboljšuje, pa se povprečnina še naprej znižuje.« Opozicija: "Prišel je čas streznitve" Miro Juhart iz SMC je povedal, da se njihova svetinška skupina trudi, da bi se pov-prečnina dodelila v višini nad 530 evrov na prebivalca, da občine ne bi bile v likvidno- stnih težavah. Dodal pa je, da si želi občinska opozicija aktivno sodelovati pri oblikovanju proračuna in da naj se ljudi, ki rokujejo z javnim denarjem, pozove k odgovornosti (tožba za premalo plačano najemnino za vrtec in POŠ Pragersko). Tudi svetniki SD so poudarili, da si želijo soo-blikovanja proračuna in sodelovanja, saj da bi bil tak način dela uspešnejši. Da je prišel čas streznitve, pa je poudaril Stanislav Zajšek (SMC). »Bile so leve in desne vlade. Občine so se preveč zadolževale, prišel je čas streznitve, ko je treba te dolgove odplačati.« Novi milijon evrov kredita Opozicijska SD je še opozorila na zadolževanje občine, saj se bo tudi v tem letu morala občina redno zadolžiti za 1,2 milijona evrov, kar po njihovi oceni pomeni, da bo zadolženost občine ponovno visokih 14 milijonov evrov. Ob rednem zadolževanju se bo občina zadolžila še za 400.000 evrov na podlagi zakona o financiranju občin. Župan upa, Foto: Mojca Vtič da slednjega občini ne bi bilo treba vrniti. Sicer pa se je med prvim in drugim branjem proračuna zvišala postavka investicije v osnovno šolstvo s 175.000 evrov na 255.000 evrov. Planirana sredstva na postavki so namenjena za obnovo sanitarij na OŠ Pohorskega odreda in sedaj tudi na OŠ Minke Namestnik Sonje, sanacijo strehe na POŠ Zgornja Ložnica. Za programe starejših in socialno varstvo starejših in materialno ogroženih bo občina namenila približno 1,3 milijona evrov, za področje predšolske vzgoje pa nekaj manj kot pet milijonov evrov. Ob tem je župan izpostavil, da vsi zavodi, od vrtca do socialnih zavodov, napovedujejo višanje cen. Mojca Vtič Proračun 2016 - v milijonih evrov Prihodki 22.3 Odhodki 24.2 Redno zadolževanje 1.2 Investicijski odhodki 8.4 Programi v kulturi 0.96 Programi športa 0.56 Vir: Občina Slovenska Bistrica Svetniki so na seji potrdili tri investicijske dokumente Projekt Skupna vrednost Ureditev poti od Slovenske Bistrice do Črnega jezera, - občina se bo prijavila na razpis čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška. 377.486 evrov Ureditev ceste Planina pod Šumikom -Smolarjev mlin, 1.753,82 m. 274.669 evrov Rekonstrukcija dela vozišča Zgornja Bistrica -Vintgar, 736 metrov 255.353 evrov Vir: Občina Slovenska Bistrica Svetniki so potrdili investicijski načrt za Zdravstveni dom. Foto: CG Foto: EM Foto: EM 8 Štajerski Podjetništvo petek • 26. februarja 2016 Slovenija • O pravicah in ugodnostih brezposelnih Za potne in poštne stroške v petih Brezposelna oseba se s prijavo na Zavod RS za zaposlovanje zaveže k izpolnjevanju določenih obveznosti. S prijavo svoje katere pravice in ugodnosti gre. Med pravice brezposelnih oseb, ki so prijavljene v evidenco, spadajo: pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti; pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja; pravica do plačila prispevkov za pokojnin- k Brezplačna članarina v knjižnicah in drugo Oseba, prijavljena v evidenci brezposelnih pri Zavodu RS za zaposlovanje, pa lahko uveljavlja tudi naslednje ugodnosti: brezplačen vstop na umetniške in kulturne dogodke, ki jih subvencionirata država ali/in občina, brezplačno članarino v knjižnicah po Sloveniji, popust pri nakupu Urbane za prebivalce mestne občine Ljubljana (MOL) ter morebitne druge ugodnosti, ki jih posamezne ustanove nudijo brezposelnim osebam. sko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, možnost vključitve v različne programe aktivne politike zaposlovanja in nadomestila potnih in poštnih stroškov za aktivno iskanje zaposlitve. Pravico do denarnega nadomestila lahko uveljavljate, če vam je delovno razmerje prenehalo brez vaše krivde ali volje in izpolnjujete druge, z zakonom določene pogoje. Medtem ko prejemate denarno nadomestilo, ste pokojninsko, invalidsko ter obvezno zdravstveno zavarovani po pred- pisih, ki urejajo ti področji, pojasnjujejo na Zavodu RS za zaposlovanje. Za brezposelne je zanimiva predvsem pravica do nadomestila potnih in poštnih stroškov, ki so nastali zaradi naslednjih razlogov: odziva na napotnico ali udeležbe na zaposlitvenih razgovorih na vabilo Zavoda ali koncesionar-ja; udeležbe na zaposlitvenih razgovorih za ustrezno ali primerno zaposlitev (opredeljeno v zaposlitvenem načrtu) na vabilo delodajalca ali Zavoda ter drugih aktivnosti, povezanih z iskanjem zaposlitve, ki so bile predhodno dogovorjene v zaposlitvenem načrtu. Slovenska Bistrica • Upniki bodo odločali o vstopu Impola v šibeniški TLM Impol postaja glavni akter v predelavi aluminija v regiji Slovenjebistriški Impol je tik pred nakupom šibeniškega podjetja TLM. »Čakamo na potrditev deležnikov,« so povedali v Im-polu. In če jim bo nakup uspel, bodo v hrvaško podjetje v naslednjih letih vložili 70 milijonov evrov. Impol, ki je sedmi največji slovenski izvoznik, se je za nakup odločil, ker želi povečati stopnjo samooskrbe aluminija za valjarno: »Da povišamo dodano vrednost in da vstopimo v rastoči trg valjanih izdelkov za avtomobilsko industrijo. Nakup bo omogočil povečanje obsega proizvodnje in utrditev položaja na trgu valjanih izdelkov.« Kot je poročal časnik Finance, je bila ravno sodobna valjarna eden izmed razlogov, zakaj se je Impol potegoval za nakup nedavno bankrotiranega ši-beniškega podjetja TLM. Po podatkih Financ, je šibeniško podjetje v toplo valjarno pred desetimi leti vložilo približno 80 milijonov evrov, medtem ko je Impolova topla valjarna stara 55 let in bi jo bilo treba postaviti na novo. Tako namerava slovenski predelovalec aluminija toplo valjarno v Slovenski Bistrici zapreti in polizdelke, ki jih v njej naredijo, delati v Šibeniku. »Topla va-ljarna se bo zaprla, ko bo proizvodnja v Šibeniku utečena. Zaposlenim bomo omogočili zaposlitve v drugih delih skupine Impol. Nekaj zaposlenih se bo v tem letu upokojilo, premeščenih bo približno 15 zaposlenih,« so nam pojasnili v Impolu. Predsednik uprave je še napovedal, da se v Impolu pospešeno pripravljajo na zagon proizvodnje v šibeniški tovarni, ter da bodo v prvi fazi zaposlili približno 250 delavcev. Med prvimi nalogami je tudi vrnitev TLM na trge, ki jih je ta izgubil med prekinitvijo Foto: Mojca Vtic Impol bo s prevzemom TLM, potem ko je že pred leti kupil tudi tovarno Seval v srbskem Sevojnem, postal glavni akter v predelavi aluminija v regiji. proizvodnje. Ko bodo delali s polnimi zmogljivostmi, načrtujejo proizvodnjo več kot 100.000 ton aluminija in zaposlitev 300 do 400 delavcev. Impol pa bi s prevzemom TLM, potem ko je že pred leti kupil tudi tovarno Seval v srbskem Sevojnem, postal glavni akter v predelavi aluminija v regiji, je poročala STA. Mojca Vtič Ptuj • Kreativnica je že zaživela Novopeceni ptujski podjetniki Takoj po otvoritvi prvega ptujskega prostora za podjetniško sodelovanje so štiri mlade ekipe startupov že začele delati. Hiter odziv dokazuje, da se je potreba po tej obliki organiziranja v mestu kazala že dolgo. Obetajo se nam mobilna aplikacija za evidenco vozil, oblačna storitev za prenos videoposnetkov, izdelki iz konoplje in doživljajske turistične ture. GarageOnNet so poimenovali mobilno aplikacijo, ki bo uporabnikom omogočala vodenje evidenc o vozilih. Zamisel zanjo je Aljaž Vidovič, strojnik, ki pravkar zaključuje magisterij industrijskega oblikovanja, dobil že leta 2014. Najprej je zbral primerno ekipo, ki je lani poleti začela razvijati kreativnica prototip. Aplikacija naj bi bila za prodajo primerna že to pomlad, naslednje leto pa jo želijo še nadgraditi s povezovanjem avtomobila in telefona s po- Novi ptujski podjetniki (z leve): Matej Rifelj, Vesna Verlak, Laura Maksimovic, Lina Habjanič in Aljaž Vidovič. močjo bluetooth naprave ter z interakcijo med uporabniki. Lastniki vozil lahko v virtualni garaži kar prek pametnega telefona spremljajo porabo goriva, stroške servisov, zgodovino zavarovalnih polic in transpa-rentno vodijo prevožene kilometre. Nabor funkcij si lahko tudi prilagodijo. Vidovič pojasnjuje: "Razvoj vozil še vedno ne uspe slediti tehnološkemu razvoju pametnih naprav, poleg tega pa je povprečen avtomobil v Sloveniji star devet let. Ponujene funkcije uporabniku rešujejo težave, ki smo jih zaznali v avtomobilski branži." Z morebitnimi investitorji se že dogovarjajo. VideoCherry je mobilna in desktop aplikacija, ki bo premagala pomanjkljivosti že obstoječih platform za deljenje video vsebin v oblaku. Razvija jo računalniški programer Matej Rifelj. "Z družino živim na Ptuju, moja starša pa v Kamniku. Ko sem dobil sina, sem jima vsak teden moral pošiljati vide- oposnetke. Trenutni servisi za deljenje ali pošiljanje video vsebin (YouTube, Facebook, Dropbox itd.) pa so neintuitiv-ni in počasni, pa tudi kakovost posnetkov je slaba. Zato sem začel iskati svojo rešitev," pojasnjuje Rifelj. Računa, da mu bo prototip oblačne storitve z aplikacijo v nekaj mesecih uspelo toliko razviti, da bo zanimiva za uporabo. Zadruga Bilka bo razvijala prehranske in druge izdelke za hišne ljubljenčke iz industrijske konoplje. Podjetje združuje tri dekleta, ki že sedaj delujejo v sklopu zadruge Konopko. Osredotočile se bodo na izdelke iz konoplje z dodano vrednostjo, predvsem na prehrano in dodatke za hišne ljubljenčke. Možnosti je ogromno, vendar menijo, da se je treba v začetku osredotočiti na določen produkt. Začele bodo z izdelavo briketov za pse, mačke in konje, v načrtu pa imajo še pasje ute, oblačila za pse, posode za pesek za mačke in celo savne, vse narejeno iz konoplje. Lina Habjanič in Laura Maksimovic pravita: "Upamo, da bomo nekaj investicijskih sredstev dobile na razpisih, nekaj denarja pa nameravamo zbrati tudi z organizacijo delavnic." KulTurna Špranja pa bo na Ptuju spodbujala inovativne oblike turizma. Z različnimi dogodki bodo povezali turizem, kulturo in kreativnost vseh vrst. Vesna Verlak pravi: "Naša vizija je lastna turistična agencija. Javni zavod za turizem, ki so ga na Ptuju pred kratkim ustanovili, nam ni konkurenca. Turistične pakete namreč lahko tržijo samo turistične agencije." Lanska turistična sezona je bila za Slovenijo rekordna, kljub temu pa je neizkoriščenih priložnosti še veliko. Načrtujejo doživljajske ture, kot jih že poznajo na primer v Ljubljani ali Mariboru, združevali pa jih bodo s klasično turistično ponudbo. Na prvi razpis se bodo prijavili že marca. Eva Milošič Foto: EM petek • 26. februarja 2016 Podjetništvo Štajerski 9 letih 2,7 milijona evrov brezposelnosti pa ji pripadajo tudi nekatere pravice in ugodnosti. Preverili smo, za Število prijavljenih v evidenci Zavoda, ki so uveljavljali povračilo stroškov Fotografija je simbolična. Foto: Črtomir Goznik Za kilometer 0,14 evra »Nadomestilo potnih stroškov se lahko uveljavlja, če je kraj stalnega ali začasnega prebivališča brezposelnega oddaljen od kraja aktivnosti najmanj en kilometer v eno smer. Višina nadomestila potnih stroškov se izračuna na podlagi oddaljeno- sti od kraja prebivališča do kraja aktivnosti v kilometrih - kot najkrajša razdalja med obema krajema. Za izračun razdalje se uporablja Telefonski imenik Slovenije. Višina nadomestila potnih stroškov znaša 0,14 evra za vsak kilometer,« je pojasnila Tanja Podobnik Zec iz ZRSZ ter še dodala, da Zavod lahko izplača potne stroške na podlagi zahtevka in ustreznih dokazil o opravljenih aktivnostih, ki jih predloži brezposelna oseba ali zagotovi Zavod po uradni dolžnosti. V zadnjih štirih letih je sicer Zavod iz tega naslova skupaj povrnil 1.463.370 evrov, največ leta 2013, in sicer dobrih 486.000 evrov. Za poštne storitve v petih letih 1,3 milijona evrov Kot je še pojasnila višja svetovalka, pa poleg potnih stroškov zaradi iskanja zaposlitve lahko brezposelna oseba uveljavlja tudi nadomestilo poštnih stroškov zaradi poslanih priporočenih poštnih pošiljk za prijavo na ustrezno ali primerno zaposlitev (ob predložitvi potrdila pošte in kopije pravočasne prijave, ki je bila poslana delodajalcu). Iz tega naslova je Zavod v zadnjih petih letih skupaj povrnil 1.302.203 evrov, največ v letu 2015, in sicer nekaj več kot 304.000 evrov. »Sicer pa je navedene stroške možno uveljavljati osebno na uradu za delo, kjer je oseba prijavljena oz. po pošti - izpolnjen obrazec zahtevek za nadomestilo stroškov se pošlje na naslov urada za delo, kjer je oseba pri- javljena. Zavod izplača nadomestila potnih in poštnih stroškov dvakrat na mesec - za stroške, ki jih brezposelna oseba uveljavlja: do 5. dne v tekočem mesecu - Zavod izplača stroške do 30. dne v tekočem mesecu ter do 20. dne v tekočem mesecu - Zavod izplača stroške do 15. dne v naslednjem mesecu z nakazilom na transakcijski račun osebe,« je še povedala Tanja Podobnik Zec iz ZRSZ. Monika Levanič Cas prejemanja denarnega nadomestila Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od zavarovalne dobe, in sicer: dva meseca za zavarovanca, ki je mlajši od 30 let in je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih, tri mesece za zavarovanje od devet mesecev do pet let, šest mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let, devet mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let, 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let, 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let ter 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let. Območne službe Javni prevoz / poštni stroški Celje 268 Koper 198 Kranj 156 Ljubljana 805 Maribor 290 Murska Sobota 356 Nova Gorica 172 Novo mesto 79 Velenje 345 Sevnica 140 Ptuj 169 Trbovlje 178 Skupaj 3156 Vir: ZRSZ Izplačila prejemnikom Leto Povračila stroškov iskanja zaposlitve in poštnih stroškov Storitve trga dela -dodatek za aktivnost in dodatek za prevoz 2011 214.108,22 - 2012 221.914,03 244.069,47 2013 270.832,38 486.140,95 2014 290.936,04 426.777,70 2015 304.412,71 306.382,10 Skupaj 1.302.203,38 1.463.370,22 Foto: arhiv Vir: ZRSZ Ptuj, Podravje • Kaj se dogaja v ZŠAM Slovenije Jih bodo finančni apetiti funkcionarjev pahnili v propad? V ptujski Zvezi šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) so zaskrbljeni, saj je kljub številnim aktivnostim osip članstva vse večji; zaradi (pre)velikih finančnih apetitov funkcionarjev v Ljubljani naj bi bila celo že ustanovljena nova stanovska zveza; ali to pomeni, da grozi sedanji krovni zvezi dokončen propad? Potrebo po ustanovitvi kluba šoferjev v Ptuju je daljnega 7. oktobra 1951 izrazilo 26 poklicnih šoferjev, ki so se tedaj sestali na okrajni konferenci. Po pričevanju starejših članov naj bi bilo v slovenskem združenju včasih povezanih celo več kot 20.000 članov, samo v ptujskem ZŠAM jih je med letoma 1974 in 1979 delovalo 794, danes pa jih je le še 174. Z velikim prizadevanjem in celo najemanjem lastnih kreditov članov jim je pred leti uspelo kupiti lastne prostore ob Ormoški cesti, kjer delujejo še danes. Po večletnih prizadevanjih jim je uspelo, da je bil poklic šoferja tudi uradno priznan, s spremembo zakonodaje za poklicne šoferje pa so dosegli tudi benificiran delovni staž. Kot je na 65. občnem zboru ZŠAM Ptuj poudaril predsednik Marjan Pšajd, se zadnja leta posebej posvečajo prostovoljnemu preventivnemu delu ter vzgoji in izobraževanju najmlajših udeležencev v prometu. Žal pa ob vseh teh prostovoljnih aktivnostih ZŠAM Ptuj zadnja leta opažajo vedno večji osip članstva poklicnih šoferjev in avtome-hanikov, po besedah Marjana Pšajda je vse več nezadovoljstva predvsem zaradi naraščajočih finančnih zahtev ZŠAM Slovenije, ki ima sedež v prestolnici. Večina članarine za plače v Ljubljano "Medtem ko člani ZŠAM na terenu delujemo le na prostovoljni bazi, torej brezplačno, je nekatere funkcionarje zveze, predvsem "samooklicanega" generalnega sekretarja, ki je istočasno še vodja strokovne službe ZŠAM (?) ter glavni in odgovorni urednik glasila Prometni vestnik, treba plačevati. To pa zahteva iz leta v leto višji delež članarin iz združenj na terenu. Lani nam je tako v ptujski ZŠAM od 25 evrov letne članarine ostalo le dobrih 6,2 evra; vse ostalo smo morali nakazati zvezi ZŠAM v Ljubljani. Nezadovoljstvo pa še naprej narašča, saj smo morali zaradi višjih finančnih zahtev funkcionarjev ZŠAM letos članarino povišati na 30 evrov; od tega moramo kar 18,62 evra nakazati v Ljubljano, nam pa ostane za delovanje le okoli 11 evrov. To je res kot sod brez dna, zato se nezadovoljstvo med člani še naprej stopnjuje,« je povedal Pšajd. Po neuradnih podatkih naj bi tako iz ZŠAM Slovenije že izstopilo 12 območnih združenj. »Gotovo jih bo še več, če se zadeve ne bodo hitro uredile. Ker smo že skoraj dve leti brez pravega vodstva, je prišla do Predsednik Marjan Pšajd: »Zaradi vse večjih zahtev smo morali članarino povišati tega moramo kar 18,62 evra nakazati v Ljubljano, nam pa ostane le okoli 11 evrov. bilo v ptujski ZŠAM okoli 500 članov, danes jih je le še 174. Foto: M. Ozmec na 30 evrov, od Še pred leti je nas novica, da je ustanovljena že druga zveza šoferjev in avtomehanikov Slovenije, v kateri naj bi tudi funkcionarji delovali in delali popolnoma prostovoljno, oziroma brez vsakršnega plačila," je bil kritičen Pšajd. Vsekakor pa je na dlani, da ostaja usoda ZŠAM Slovenije, ki je leta 2012 praznovala 90 let in v kateri je bilo še lani povezanih več kot 7.500 članov iz 51 območnih združenj, povsem negotova. Njen predsednik še naprej ostaja Janko Veber, generalni sekretar pa Dejan Vidic, čeprav bi že lani morali opraviti volitve novega vodstva, a jim, očitno zaradi notranji razprtij v vrhovih, tega ni uspelo opraviti. Zato je nemogoče oceniti, kako se bo vse skupaj končalo, ali čaka to stanovsko organizacijo po 94 letih "uspešnega" delovanja morda celo propad, pa naj bi pokazali skorajšnji sestanki regijskih združenj in končno tudi same zveze ZŠAM v prestolnici. M. Ozmec 10 Štajerski Kultura petek • 26. februarja 2016 Ptuj • Ugaša eno najpomembnejših društev v mestu Zgodovinsko društvo Ptuj bo kmalu le še zgodovina Več kot stoletje je bilo gonilo spoznavanja, raziskovanja in zapisovanja ptujske zgodovine. V njegovih vrstah so aktivno delali skoraj vsi, ki so v tem času kaj vedeli, predstavljali, preučevali ali imeli kakšno drugo pomembno vlogo v mestu. Še pred dvajsetimi leti si ni bilo mogoče predstavljati, da bo Zgodovinsko društvo Ptuj kdaj ugasnilo, a se to prav zdaj povsem neopazno dogaja. Društvo je tehnično gledano sicer še zmerom aktivno. V letih 2013 in 2014 ni imelo nobenih dohodkov (tudi od članarine ne), odhodkov pa leta 2013 le 11 in leta 2014 25 evrov. Podatkov za lansko leto še ni. Nekaj članov je v letu 2014 še bilo na strokovnih posvetovanjih, predavanjih, odprtjih razstav in delavnicah o kulturni dediščini, ki so jih organizirala podobna društva ali strokovne organizacije. Z vsem naštetim so obeležili 100. obletnico začetka prve svetovne vojne. Lani aprila pa je bil zaprt edini transakcijski račun društva. Trenutno je društvo v postopku izbrisa iz centralnega registra društev in bo najbrž že letos izginilo. Zadnja predsednica društva Nataša Kolar je zdaj le še njegova zastopnica, saj občnih zborov že vsaj od leta 2010 ni bilo. Kolarjeva, kustodinja zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, pove, da se agonija vleče že dolgo. Meni, da je Zgodovin- sko društvo med dolgoletnim razvojem svoje poslanstvo opravilo. "Člani društva so delali tudi v drugih podobnih društvih, tako da se je v Zgodovinskem članstvo zmanjševalo. Veliko članov društva je starejših, mnogi so že umrli. Danes je zainteresiranih le peščica, kar pa je premalo," meni zastopnica društva. Eden nekdanjih predsednikov društva Bojan Terbuc pravi, da so aktivnosti naenkrat prenehale: "Nihče pa ni niti sprožil postopka, da bi se društvo ukinilo." Zgodovinsko društvo je kot ponos mesta doslej preživelo vse viharje - obe svetovni vojni, pa tudi vse menjave sistemov, držav in županov. Samo enkrat je za kratek čas malo klecnilo; leta 1976 je zamrlo oz. tudi formalno prenehalo delovati, vendar pa so ga dve leti kasneje spet oživili. Se bo to zgodilo tudi tokrat? Kolarjeva pravi, da kljub poskusom oživljanja uspeha ni bilo: "Iskreno povedano, ne vidim možnosti za rešitev tega društva." Foto: Črtomir Goznik Nataša Kolar: »Agonija se je vlekla že dolgo. Veliko članov društva je starejših, mnogi so že umrli. Danes je zainteresiranih le peščica, kar pa je premalo za delo društva.« V ptujski občini je več kot 300 društev Muzejsko društvo Ptuj (v Zgodovinskega so ga preimenovali šele leta 1956) so po vsaj polstoletnih prizadevanjih PTCIJSKI ZBORNIK + 1 ^m J 1 PTÜJSKI ZBORNIK PTUJSKI ZBORNIK PTUJSKI ZBORNIK I ^ Ptujski zborniki Društvo je doslej izdalo šest Ptujskih zbornikov z znanstvenimi članki s področja zgodovine, arheologije, umetnostne zgodovine, arhitekture, spomeniškega varstva, etnologije In celo leposlovja. Ob Izdaji zadnjega zbornika leta 1996 so člani društva ugotovili, da bi moral izhajati pogosteje. Tako bi se gradivo redno zbiralo, manj obsežne knjige pa bi tudi lažje izdali. Zbornike je vedno sofinancirala ptujska občina (člani društva so si prizadevali, da so to nalogo uvrstili v občinski proračun), preostali denar pa so prispevali sponzorji. Pred desetimi leti so za sedmi ptujski zbornik že sestavili uredniški odbor in zbrali nekaj znanstvenih člankov. Zaradi pomanjkanja denarja pa do izdaje ni prišlo. Dogovarjali so se celo o možnosti elektronske izdaje, a naj bi bilo tudi to finančno prezahtevno. Kolarjeva: »Plačati je namreč treba zunanje sodelavce: lektorje, prevajalce, oblikovalce itd.« Že spisana besedila danes žal niso nikjer dostopna, so pa nekateri avtorji podatke iz svojih prispevkov kasneje uporabili v drugih besedilih. Leto izida Naslov Priložnost 1953 Ptujski zbornik 1893-1953 ob 60-letnici društva 1962 Ptujski zbornik II 1942-1962 ob 20. obletnici oboroženega upora proti okupatorju 1969 Poetovio-Ptuj 69-1969 ob 1900-letnici mesta 1975 Ptujski zbornik IV ob 80-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj (1973) 1985 5. ptujski zbornik ob 40. obletnici osvoboditve 1996 Ptujski zbornik VI ob 100-letnici društva (1993) ustanovili leta 1893. Mnogo del so člani opravili prostovoljno, poleg članarin in volil pa je društvo prejemalo še subvencijo dunajske centralne komisije za umetnost in kulturne spomenike. Finančno ga je od vsega začetka podpirala tudi občina. Društvo ima zasluge za to, da arheoloških najdb ob koncu 19. stoletja niso odpeljali v graške in dunajske muzeje, ampak so ostali doma. Kot prvo nalogo si je naložilo prav ustanovitev lokalnega muzeja. Franc Ferk, neuradni ustanovitelj društva, je Ptuju zapustil svoje zbirke in biblioteko. Iz tega je sčasoma zrasel Ptujski muzej, ki pa je šele leta 1945 postal profesionalna ustanova. Društvo pa ni zaslužno le za nastanek muzeja, temveč tudi zgodovinskega arhiva in knjižnice. Člani društva so leta 1905 zbrali sredstva in naročili zaščitno streho nad Orfejevim spomenikom. Odkupili so zemljišče III. mitreja in nad njim postavili zaščitno lopo. Leta 1925 so izdali Abramovičev vodnik po rimski Poetovioni. V današnji Miheličevi galeriji so uredili vinarsko zbirko. Sredi 20. stoletja so opravili pregled hiš po Ptuju, ki so bile potrebne restavracije. V letih 1960 in 1961 so celo izvedli kurentovanje oz. festival ljudskih običajev. Pripravili so razstave, predavanja, okrogle mize, ekskurzije, publikacije in strokovne članke. "Med člani društva zasledimo vse tiste, ki so v Ptuju kar koli pomenili," je Kristina Šam-perl Purg zapisala v knjižici, ki so jo izdali ob 90-letnici društva. Društvo je imelo večino časa okoli sto aktivnih članov, število pa je doseglo tudi 300. Tu so sodelovali najeminen-tnejši znanstveniki, umetniki in oblastniki: Emilijan Cevc, Tednikova knjigarnica Ime mi je Skywalker Odkar so nasproti njenega doma zgradili veleblagovnico, Raquel rada sloni na oknu in gleda na ulico. Prej ji to ni bilo všeč, kmalu ji je postalo dolgčas, ker se tam ni nič dogajalo, kot da bi bilo življenje v resnici nekje drugje. Zdaj pa se tam neprestano prerivajo avtomobili, ki prihajajo in odhajajo. Okoli trgovskega središča je ob vseh urah dneva veliko ljudi, ki vstopajo in izstopajo skozi velika vrata. To neprestano gibanje v deklici vzbudi spomin na neutrudne vrste mravelj, ki sojo tako navdušile lansko poletje, ko je odkrila mravljišča na babičinem vrtu. Raquel ve, kakšna je veleblagovnica, saj je bila z mamo velikokrat tam. Notranjost je ogromna, veliko večja, kot je videti na zunaj. V njej pa je svet različnih trgovin ... Nekega popoldneva je nekaj pritegnilo dekličino pozornost. To niso bili avtomobili, ki so prihajali in iskali parkirno mesto. Pa tudi ne ljudje, ki so vstopali in izstopali z enako naglico kot ostale dni... Spoštovani, pravkar ste prebrali uvod v prvo od devetih naslovljenih poglavij kratke, a izjemno tenkočutne sodobne zgodbe z naslovom Ime mi je Skywalker, ki jo zelo, zares zelo priporočam bralcem in poslušalcem vseh starosti. Zgodba obsega naslednja poglavja: Izredno odkritje, Srečanje z nevidnim moškim, Zvezdni obiskovalec, Skrivnostno izginotje, Pogovor v Mačji hiši, Možje noči, Skywalkerjeva vrnitev, Čas slovesa, Skupna luna in obsega pičlih 71 strani z ilustracijami vred. Sama knjiga obsega skupaj 89 strani, saj je na koncu spremna beseda (Marija Uršula Geršak in Barbara Pregelj. V znamenju modre kokoši. Str. 73), zapis o avtorju in njegovem delu ter predstavitev virov, literature, ilustratorja in prevajalke Barbare Pregelj. Mladinski roman Ime mi je Skywalker je prvo besedilo kakšnega galicijskega mladinskega avtorja, ki je prevedeno v slovenski jezik. Na srečo je za izdajo knjige poskrbela založba Ma-linc, ki ima srečno roko (In znanje, očitno.) za odlične knjige v slikaniških in drugih oblikah za mlado bralsko občinstvo. Zato je pričujoči prevod opremljen z vsem potrebnim, kar zanima bralca in želi izvedeti več o sami zgodbi in avtorjih. Agustin Fernandez Paz (1947) je eden vodilnih španskih avtorjev za mladino in je dobitnik vseh pomembnejših španskih nagrad za mladinsko književnost. Slovenski izdajatelj je knjigo oblikoval, natisnil in opremil v skladu s priporočili za otroke z disleksijo, pa tudi tisti otroci, ki imajo težave z vidom, bodo pri branju le-te laže shajali s težavami. Glavna junakinja je deklica, edinka, osnovnošolka, ki s svojim tenkočutnim in bistrim umom, kot je za otroke običajno, vidi in občuti tisto, kar ostaja odraslim očem skrito. Morda celo odrasli enostavno nekaterih stvari, pa tudi ljudi, nočejo videti. Kakor tudi ne občutiti tistega, kar bi skalilo videz navadnega, urejenega življenja. Raquel tako zazna nevidnega človeka pred trgovskim centrom. Opazuje ga in vidi, da ga mimoidoči ne opazijo. Ali je to sploh mogoče? Hoditi mimo človeka in ga ne videti? Deklica se prepriča o tem, da res odrasli mimoidoči ne vidijo moškega, ki stoji pri miru, kot kip stoji in se ne premakne s svojega mesta pred nakupovalnim centrom. Seveda se zvedavi deklič želi prepričati, kaj in kako je s tem, po njenem, čudežem nevidnega človeka. Ime mi je Skywalker je zagotovo knjiga, ki bi jo morali prebrati učenci in učitelji in starši. In o njej bi se morali pogovarjati doma in v šoli. Liljana Klemenčič Drago Hasl, Anton Ingolič, Alois Kasimir, Milko Kos, Niko Ku-ret, Janez Mežan, Matija Murko, Josef Ornigg, Anton Sovre, France Stele ... Po izbrisu Zgodovinskega društva bo v mestni občini Ptuj ostalo še 322 društev. Vsa skupaj pa bodo težko dosegla toliko, kot je uspelo enemu najstarejših ptujskih društev. Šamperl Purgova je že pred tremi desetletji zapisala tudi: "Vedno bolj je tudi potisnjeno v temo dejstvo, da nobena stvar ni od danes in tudi ne samo za danes." Eva Milošič Foto: EM Judo Nika izpolnila normo za kadetsko EP Strani 12 Nogomet Drava in Aluminij močnejša od Mure in Vidma Stran 12 Sandi Mertelj Šest projektov izvedenih, štirje na razpisu Stran 13 Rokomet Na Hardeku se bo znova kresalo Stran 12 Tenis Rola pokazal nove kvalitete Stran 15 Odbojka Na Destrniku praznik odbojke in športa Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Bodo v enajstem srečanju prekinili urok »Gorica«? V soboto se bo pričel spomladanski del prvenstva v 1. SNL. Zavrčane bo v drugi del popeljal trener Ivica Solo-mun, na začetku pa njega in njegove varovance čaka gostovanje v Novi Gorici. Proti Primorcem imajo Zavrčani med vsemi ekipami 1. lige daleč najslabšo razmerje zmag in porazov. Zmage v desetih dosedanjih obračunih sploh še niso dosegli, doživeli so osem porazov in odigrali dva remija. Trener Ivica Solomun je pred srečanjem z Gorico podal oceno pripravljalnega obdobja in prestopnega roka. Zadnjo pripravljalno srečanje ste odigrali proti ekipi LASK Linz. I. Solomun: »Postavili smo se tako, kot si bomo tudi v prvenstvu. Problem je v tem, da imamo nekaj rahlo poškodovanih igralcev, ki se počasi vračajo v moštvo - prvi med njimi so Cvek, Golubar in Glavica. To so sedaj naše neznanke, ki jih moramo odpraviti do sobote. Glede na vse se bomo šele v petek dokončno odločili, s kakšno postavo se bomo zoperstavili Gorici.« Ekipa je doživela kar nekaj sprememb. I. Solomun: »Znova imamo mlado in tudi precej spremenjeno ekipo. Kot takšni imamo največ težav z izkuše-nejšimi in kakovostnimi tekmeci, kar se je v pripravljalnem obdobju tudi pokazalo proti ekipam Legia Varšava, Terek Grozny in Reka. Za vse je pač potreben čas, ni mogoče vsega urediti v sedmih Prednost Mariboru V slovenski ligi izstopata Maribor in Olimpija. I. Solomun: »Mariboru bi dal prednost iz preprostega razloga, ker je trenerska ekipa dlje časa z ekipo in jo bolje pozna. Doživeli so manj sprememb, a so imeli več časa za priprave na to, kar jih spomladi čaka. V Ljubljani je situacija dru-gačna_ novi trener vsekakor potrebuje nekaj časa za spoznavanje ekipe, tudi igralci pa se morajo navaditi na njegov način dela.« tednih priprav. Poskušali smo narediti vse, kar je v naši moči, sedaj pa bomo videli, kaj bo to dejansko pomenili v samem prvenstvu. Dejstvo je, da smo izgubili nekaj pomembnih členov naše igre - Datkovica, Riera, Muslimo-vica ... To so bili igralci z dodano vrednostjo in jih je sedaj treba nadomestiti. To sigurno ni lahko delo.« Čakajoč na certifikat za Prahica ... Prišel je vratar Ranilo-vič, iz obrambe je odšel Datkovic, iz napada Riera I. Solomun: »Na mestu vratarja imamo dve kakovostni rešitvi, Raniloviča in Kovačiča. Z Datkovicem bo težje, saj nestrpno čakamo na potrebne dokumente za prestop izkušenega Prahica. Ta ima več izkušenj kot kdorkoli v sedanji zasedbi, saj je igral veliko tekem v hrvaški prvi ligi ter močnih ligah Romunije, Irana, Francije ... Igral je tekme pred 70 tisoč gledalci, bil je izbran v idealno enaj-sterico iranske lige, tako da zagotovo ima določeno kakovost. V zvezni vrsti imamo težave s poškodbami, tako da je še nekaj neznank. Vsekakor bomo bolj 'delavna' ekipa, ki bo poskušala z borbenostjo in kolektivno igro doseči dobre rezultate. Tudi v napadu je novinec Duriš mlad igralec, ki bo potreboval nekaj časa za prilagoditev. Trenutno imajo prednost nekateri izmed igralcev, ki so tukaj že nekaj časa.« Na začetku odhajate v Novo Gorico, ki je za vas tradicionalno najbolj neugoden tekmec. I. Solomun: »Rezultatsko je res tako, saj z njimi še nismo zmagali. Spomnim pa se zadnje medsebojne tekme v Gorici, ki sem jo vodil - takrat smo v prvem polčasu zgrešili pet t. i. 100 % priložnosti, v nadaljevanju pa dobili tri zadetke iz visoko izgubili. Res upam, da smo se iz tega nekaj naučili in da bomo tokrat ustrezno reagirali.« Začetek spomladi pričenjate z dvema srečanjema v gosteh, za Gorico odhajate še v Celje. I. Solomun: »Spremljali smo tekmece v pripravljalnem obdobju, njihove prestope, rezultate in igre, seveda tudi Celjane in Goričane. Meni se zdijo Celjani za odtenek močnejši kot jeseni, Gorica pa bo zagotovo težko nadomestila odhod prvega strelca Elekeja. Prav v tem vidim našo priložnost.« Kam glede na priprave sedaj umeščate svojo ekipo? I. Solomun: »Z nogometom se sploh ne bi ukvarjali, če ne bi želeli zmagovati in se povzpeti na lestvici. Koliko je to objektivno, pa bodo pokazale tekme. Mladi bodo imeli možnost za dokazovanje, njim pa preostane, da to priložnost izkoristijo. Ne smemo pozabiti tudi to, da smo uvrščeni med štiri najboljše ekipe v Pokalu Slovenije, kar je objektivno lep uspeh. Tu bomo naredili vse, kar je v Foto: Črtomir Goznik Veljko Batrovic (beli dres) bo tudi v spomladanskem delu prvenstva eden izmed pomembnih členov ekipe Zavrča. naši moči, da presenetimo Maribor, čeprav se zavedamo vrednosti nas samih in tekmeca.« Zanimivo je, da imate v tej sezoni dobre rezultate s tekmeci iz vrha lestvice, nekoliko slabša pa s tekmeci z spodnjega dela lestvice. I. Solomun: »Iz strokovnega vidika je to moč poja- sniti približno takole: imamo manj kakovostno ekipo od nekaterih v ligi, zato se proti tem bolj posvetimo obrambnim nalogam. Tukaj smo bili uspešni, v napadu pa lahko vedno izkoristimo kakšno priložnost. Težje je proti ekipam, ki se proti nam zaprejo - na postavljeno obrambo smo težko dosegali zadetke. V Sloveniji sta praktično samo dva kluba, ki sta tega sposobna, to sta Maribor in Olimpija. Ta imata na voljo dve garnituri igralcev in lahko v vsakem trenutku opravita ustrezne zamenjave. Nam na drugi strani veliko pomeni že izpad enega standardnega igralca prve enajsterice. Prav to je glavna razlika med večjimi in manjšimi klubi.« Jože Mohorič Nogomet • NK Aluminij Nepričakovana zamenjava Sešlarja Nogometaši Aluminija so sredi priprav na spomladanski del prvenstva, zato je toliko bolj presenetljiva vest, da so razhajajo s trenerjem Simonom Sešlarjem. Trenutek za zamenjavo vsekakor ni primeren, saj sta do prvenstva le še dobra dva tedna, a očitno na relaciji uprava-trener ni bilo več potrebnega zaupanja za nadaljnjo skupno pot. Na upravo smo poslali kratko vprašanje o razlogih za prekinitev sodelovanja, dobili pa prav tako kratek odgovor. »Zaradi neupoštevanja in neizvajanja dogovorjenih smernic kluba smo se razšli s Simonom Sešlarjem, njegovo mesto pa bo zasedel Bojan Špehonja.« Nekdanji slovenski repre-zentant Simon Sešlar je sicer v Kidričevo prišel sredi jesenskega dela prvenstva, ko je zamenjal Damijana Romiha. Na 12 tekmah pod njegovim vodstvom je ekipa dosegla 5 zmag, 3 remije in 4 poraze. Odlična sta bila začetek in konec, vmes je ekipa na petih tekmah doživela vse štiri poraze (začelo se je s porazom proti Dravi). Na izpraznjeno mesto je sedel Bojan Špehonja, ki je doslej vodil mladinsko ekipo. Ta seveda odlično pozna raz- mere v klubu in še posebej mlajše igralce, ki so šli »skozi njegove roke« v nogometni šoli. Zelo verjetno je, da bodo ti pod njegovim vodstvom tudi dobili več priložnosti za igro, kar bi se tudi skladalo s smernicami kluba. Za zdaj ni znano, ali bo Špehonja kratko- ali dolgoročna rešitev za člansko ekipo. Jože Mohorič Ol< Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Simon Sešlar ni več trener Aluminija ... ... zamenjal ga je dosedanji trener mladincev Bojan Spehonja. 12 Štajerski Šport petek • 26. februarja 2016 Nogomet • Prijateljski tekmi Rokomet Drava in Aluminij močnejša od Mure in Vidma Na Hardeku se bo kresalo Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so na igrišču z umetno travo ugnali goste iz Murske Sobote. DRAVA PTUJ - MURA 5:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Karas, 0:2 La-lovič, 1:2 Pauko, 1:3 karas, 2:3 Kidrič, 3:3 N. Čeh, 4:3 Zorko, 5:3 Kidrič. DRAVA PTUJ: Musič, Roškar, Petek, Kukovec, Perger, Bračko, Vindiš, Furjan, Lavrinc, Pauko, Kidrič. Igrali so še: Tomažič Šeruga, A. Čeh, N. Čeh, Krajnc, Rešek, Zorko; Trener: Damjan Vogrinec. Drava in Mura sta na ptujskem igrišču z umetno travo prikazali všečno predstavo, v kateri ni manjkalo lepih potez in zadetkov. Ptujčani so pokazali, da so v tem trenutku kakovostnejši tekmec od Mure, ki nastopa v 3. ligi vzhod. V prvem polčasu je domači trener Vogrinec ponovno dal priložnost mladim igralcem, ki so zelo solidno izpolnili njegove naloge. Na drugi strani je tudi prekmurski ponos igral s kombinirano postavo in je v prvem polčasu zadel dvakrat. Za črne je najprej z glavo zadel Karas, nato je bil iz enajstmetrovke uspešen še Lalovič. Za Dravo je po hitrem protinapadu z diagonal- Zdesetkani Videmčani niso bili dorasel tekmec Kidričanom, ki jih je že vodil trener Bojan Špehonja. nim strelom dosegel zadetek Pauko. Po precej izenačeni igri v prvem delu so bili tokrat belo-modri domačini boljši tekmec v nadaljevanju. Kljub temu je najprej Mura povišala prednost na 1:3. Sledile so minute Drave, ki je do konca srečanja zadela kar štirikrat. Kidrič je iz bližine zadel iz padca, Nastja Čeh je nato natančno izvedel prosti strel in presenetil vratarja Luka, ki je bil nemočen tudi ob zelo natančnem strelu Zorka iz roba kazenskega prostora, zadnji zadetek pa je dosegel Kidrič. Ob petih doseženih zadetkih v nadaljevanju sta obe ekipi imeli še nekaj dobrih situacij za zadetek. David Breznik ALUMINIJ - VIDEM 9:1 (6:0) STRELCI: Bizjak 3, Petrovič 2, Križan, Škoflek, Kurež in Čeh za Aluminij, Krajnc za Videm. ALUMINIJ: Lipovac, Čeh, To-polovec, Ahec, Kajtna, Vrbanec, Petrovič, Rogina, Bizjak, Ško-flek, Križan. Igrali so še: Pun-gartnik, Fratea, Kurež, Turkalj, Kom pa n, Ploj. Trener: Bojan Špehonja VIDEM: Malogorski, Lesko-var, Bračič, Kostanjevec, Lah, Cafuta, Krajnc, Osterc, Plajn-šek, Škvaric, Kmetec. Igrali so še: Lovrec, Hreljič, Zemljak in Kovačič. Trener: Primož Gorše. Sredin prijateljski obračun v Kidričevem je minil v senci zamenjave trenerja Sešlarja, kljub temu pa je domača ekipa prevladovala in znova pokazala zelo učinkovito predstavo. Varovanci Bojan Špehonje so kar nekaj zadetkov dosegli po napa- kah gostujoče obrambne vrste. Rumeno-zeleni so spet nastopili precej oslabljeni, že ves del priprav jih tarejo bolezni in poškodbe. Vse to je razlog za skrb, kajti odsotnosti na treningih so kar precejšnje. Če k temu dodamo še poškodbe Gerečnika, ki se počasi vrača, Korena in novinca Bošnjaka, potem je povsem jasno, da se petouvr-ščeni ekipi 3. lige trenutno ne godi najbolje. tp, jm Bolj od poraza v Kopru (27:21) boli poškodba Jureta Kocbeka, ki je že opravil operacijo gležnja in končal sezono 2015/16. Res velika škoda za 19-letnega mladinskega reprezentanta Slovenije, ki je do zdaj v dresu Jeruzalema odigral 52 tekem in dosegel 171 zadetkov. Za dober mesec je zaradi poškodbe prsta na roki izgubljen tudi kapetan Bojan Čudič. Tega je na Bonifiki v vlogi organizatorja igre solidno zamenjal kadetski repre-zentant Tilen Kosi. Menjava za Kocbeka v nadaljevanju sezone bo še eden od štirih ormoških kadetskih repre-zentantov Gašper Horvat. Visoki igralec na poziciji levega zunanjega do sedaj ni dobival minutaže, saj po sezoni zapušča ormoško gnezdo (odhod na študij). Tako so v klubu namenili večjo minu-tažo fantom, ki bodo tudi v prihodnosti nosili ormoški dres. V taboru Vinarjev si v nadaljevanju sezone samo želijo, da se končajo težave s poškodbami, ki jih je letos res neobičajno veliko. Sobotni tekmec Jeruzalema na Hardeku je Slovan. Ekipa, ki životari pri dnu lestvice in jo do konca sezone čaka hud boj za obstanek v ligi. Pred ekipo trenerja Saša Prapo-tnika zagotovo ne bo lahka naloga, saj gre za nasprotnika, ki ima mlado ter fizično zelo močno ekipo. Tekme med Ormožani in Ljubljančani so bile vedno zelo zanimive in včasih zaradi grobosti na meji prekinitve. Domačini bodo lovili točki, ki jih ohranjata v boju za uvrstitev v Ligo za prvaka. Gostom točki v Ormožu prinašata mirnejši zaključek sezone. Vinarji v popolni zasedbi bi bili absolutni favoriti, po poškodbah Čudiča in Kocbeka pa je največja prednost Jeruzalema Hardek in ormoški navijači. Ti cenijo, da je ekipa vse bolj domača in pomlajena: »Pred nami je zelo zahtevna naloga, treba bo zaigrati pametno. Pogled na lestvico je varljiv. Slovan je z novim trenerjem dobil novo motivacijo. Že po tradiciji je za Slovan gostovanje na Hardeku dodatna motivacija. Pričakujem čvrsto tekmo. S pomočjo naših zvestih navijačev lahko pridemo do enajste prvenstvene zmage,« je pred tekmo povedal Siniša Ra-dujkovic. Tekma na Hardeku je na sporedu v soboto, 27. februarja, ob 19. uri. uk Judo • Tekma evropskega pokala v Italiji Nika izpolnila normo za kadetsko EP Kegljanje • 1. OTS Maribor Odločila dva podrta keglja ... Prva članska ekipa Kegljaškega kluba Drava je v zadnjem obdobju v 1. OTS ligi Maribor odigrala dve tekmi. Pomembnejša je bila prva proti Krilatemu kolesu, ki so jo Ptujčani izgubili v Slovenski Bistrici. Šlo je za tekmo s šokantnim zaključkom in minimalno prednostjo domače ekipe. Ta si je zmago priborila zaradi končne razlike dveh podrtih kegljev več od Ptujčanov - 3073:3071. Posamezno sta obe ekipi dosegli po tri zmage, za goste so jih priigrali Robi Golob, Janez Podgoršek in Milan Čeh. V skupnem seštevku je bil tako rezultat 5:3 za Krilato kolo 1. S tem porazom so si ptujski kegljači štiri kroge pred koncem prvenstva zmanjšali možnosti za napredovanje v višji razred tekmovanja. Dravaši so popravili vtis v naslednjem krogu, ko so na domačem kegljišču Deta centra brez težav s 6:2 premagali Nafto iz Lendave. Spet je bil odličen Robi Golob, zelo dobra sta opravila tudi Boris Premzl in Milan Čeh. Ob omenjenih je posamezno točko osvojil še Janez Čuš. 15. krog: Krilato kolo 1. - Drava Ptuj 1 5:3 (3073:3071) DRAVA PTUJ 1: Golob 549, Premzl 515, Murko 487, Podgoršek 520, Čuš 469, Čeh 531 16. krog: Drava Ptuj 1 - Nafta Lendava 6:2 (3138:3059) DRAVA PTUJ 1: Premzl 547, Golob 559, Podgoršek 496, Murko 492, Čuš 496, Čeh 548. David Breznik 16-letna Nika Šlamberger v zadnjih letih veliko vlaga v treninge juda, pri tem ji ob strani ves čas stoji njen klubski trener Vlado Čuš. Z njim mlada judoista kaže lep napredek in tudi potencial, ki ga je dodatno nadgradila na kadetski tekmi evropskega pokala v italijanski Follonici. Moč omenjenega tekmovanja je mogoče razbrati že iz številk nastopajočih, saj je v vseh starostnih skupinah nastopilo 375 tekmovalcev iz 20 držav. Slovenijo in posredno JK Drava je v kategoriji nad 70 kg uspešno zastopala Nika Šlamberger, ki si je med 12 tekmovalkami na koncu priborila bronasto odličje. V prvi borbi je ugnala Hrvatico Nino Jurič, sicer hrvaško podprvakinjo. Ves čas je obvladovala položaj in si zanesljivo zagotovila napredovanje v zaključne borbe. V drugi borbi se je pomerila z domačinko Vanesso Origgi, ki je bila druga na prejšnji tekmi evropskega pokala v Španiji. Italijanka je bila težja in višja, vendar je v gardu dominirala Šlambergerjeva in je izvedla številne akcije stoje in v parterju. Origgijevi se je Evropski pokal, Follonica: kadetinje nad 70 kg: Nika šlamberger (desno) se je že na svoji prvi kadetski tekmi evropskega pokala uvrstila na stopničke za zmagovalce. 1. Annalisa Calagreti 2. Petra Farago 3. Nika Starnberger 3. Maria Hoellwart 5. Veronika Mohoric 5. Helena Vukovic 7. Marit Kamps 7. Vanessa Origgi Italija Madžarska Slovenija Avstrija Slovenija Hrvaška Nizozemska Italija v sredini borbe uspelo izviti iz končnega prijema, vendar je Nika obdržala zanesljivo prednost dveh yuk (5 točk) do konca borbe. Sledil je polfinalni obračun proti Madžarki Petri Farago. Niki je na začetku dobro kazalo, v nadaljevanju pa je pobudo prevzela tekmica. Sodniki so članici JK Drava prisodili kazen za neaktivnost, v drugem delu borbe pa je po taktični napaki, ko je Madžarki dovolila vstop izgubila v končnem prijemu. Sledila je borba za 3. mesto, kjer se je pomerila s še eno Hrvatico, Heleno Vukovic, sicer odlično borko v gardu. Šlambergerjevi do sredine borbe ni uspela nobena akci- ja, Hrvatica je imela pobudo in je dosegla prednost na račun prejetih kazni naše judo-istke. Po Vukovičevi akciji, ki jo je članica ptujskega kluba ubranila, sta se znašli v parterju, kjer je Šlambergerjeva z bliskovito akcijo uspelo Hrvatico prijeti v končni prijem, ki ga je zadržala do končne zmage 10:0. Polfinale bi se lahko končal tudi drugače »Tekma na tako močnem tekmovanju je bila zame nova izkušnja. Zadovoljna sem s 3. mestom, nekoliko pa mi je tudi žal za izgubljeni pol- finalni dvoboj, ki bi se lahko končal tudi drugače. Sicer je bil zame najtežji zadnji obračun za 3. mesto, saj je bila tekmica res dobra, uspela pa mi je res dobra akcija,« je o tekmovanju povedala Slove-njevaščanka, ki ji bo ta uspeh dal dodatnega zagona za še zahtevnejše treninge. Niki Šlamberger je tako že na prvi tekmi evropskega pokala uspel veliki met, saj je s 3. mestom že izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo julija na Finskem. Naslednja tekma za evropski pokal, ki se je bo Nika udeležila, bo v sredini marca v Zagrebu. David Breznik petek • 26. februarja 2016 Pogovori Štajerski 13 Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj . Sest projektov izvedenih, štirje prijavljeni ■ V- I , |V v V ■ ■ na razpis, pomožno igrišče rešujejo Zavod za šport Ptuj je zagotovo osrednja institucija na področju športa v MO Ptuj. Vodi jo Sandi Mertelj, ki je pred kratkim dobil nov mandat na mestu direktorja. Kakšne so dejanske naloge Zavoda, kaj je bilo storjenega v preteklem mandatu, kakšen je posluh za šport v MO Ptuj in kaj lahko pričakujemo v sedanjem mandatu so le ene izmed mnogih tem, o katerih smo se pogovarjali. Kakšna je v tem trenutku vloga Zavoda za šport Ptuj? S. Mertelj: »Po mojem mnenju ključna, saj Zavod predstavlja osnovno institucijo na področju športa. Njegove naloge lahko razdelimo na pet področij: upravljanje in vzdrževanje športnih objektov je ključna naloga Zavoda, na področju šolskega športa Zavod organizira na leto preko 70 šolskih športnih tekmovanj, tretji steber predstavlja povezovanje s ŠZ MO Ptuj in s klubi ter društvi. Tu gre za sodelovanje na področju razpisov, pravilnikov, dodeljevanja terminov za vadbo, pomoč pri organizaciji tekmovanj ... Pomemben del naših nalog je tudi organizacija večjih športnih prireditev in akcij, kot so Ptujski športni vikend, Športnik leta, ptujski teki, projekt Zdrav življenjski slog, Hura prosti čas ... Ob vsem tem moramo skrbeti tudi za tržno dejavnost; na trgu poskušamo priskrbeti čim več sredstev za nemoteno delovanje zavoda.« Kakšno je sodelovanje s Športno zvezo MO Ptuj? S. Mertelj: »Športna zveza predstavlja civilno sfero na področju športa, zato je sodelovanje z njimi potrebno za dobrobit športa. Želimo si korektno sodelovati, kot je tudi bilo v vseh teh letih.« Kaj si obetate od regijske pisarne OKS na Ptuju? S. Mertelj: »Določene naloge Olimpijskega komiteja Slovenije se s tem prestavljajo na lokalno raven. Tako smo bližje tistim, ki odločajo in bližje informacijam. Pomembno bi bilo, da bi za nekatere projekte lažje prišli do njihovega sofinanciranj. Že s tem, da nam bodo razpisi bližje, bo to lažje uresničljivo.« Izvedenih šest večjih infrastrukturnih projektov V začetku leta ste dobili nov mandat na čelu najpomembnejše ptujske športne ustanove. Pa se v uvodu ozriva v pretekli petletni mandat. Kaj je bilo tisto najpomembneje, kar je bilo realiziranega? S. Mertelj: »Pomemben vidik se mi zdi ta, da smo zavod še trdneje umestili v lokalno okolje in ob tem dosegli določen razvoj. Ta je šel v dveh smereh, prva pomeni investicijski ciklus. 1111 r Ul S. Mertelj: »Celotna vrednost projekta obnove športne dvorana Mladika je znašala 58.000 evrov, 23.700 evrov smo pridobili iz Fundacije za šport, ostalo je zagotovila MO Ptuj.« Znotraj tega smo izvedli šest večjih projektov: energetsko sanacijo dvorane Mladika in starega dela Mestnega stadiona, prenovo športnega parka Vičava, prenovo pomožnega nogometnega igrišča na Mestnem stadionu, nazadnje pa smo lani izvedli prenovo atletske steze na Mestnem stadionu in prenovili osrednjo dvorano Mladika. Druga pot razvoja je šla v smeri pestrejših programskih vsebin. Posebej bi izpostavil Ptujski športni vikend in prireditev Športnik leta, ki sta pestrejši po vsebini in sta po mojem mnenju dobili večji pomen. Ne nazadnje o tem pričajo tudi številke udeležencev na športnem vikendu, ki rastejo iz leta v leto. Tudi druge prireditve, omenil bi npr. ptujske teke in Zdrav življenjski slog, so mnogo bolj pestre kot nekoč.« Nekaterih projektov se dotakniva podrobneje. Najprej obnova dvorane Mladika, najstarejše ptujske športne dvorane. S. Mertelj: »Dvorana je bila potrebna obnove, načrtovali smo jo dlje časa. Tukaj smo močno izboljšali pogoje za delovanje klubov in društev. V prvi vrsti je šlo za energetsko sanacijo, v drugi pa tudi za sam zunanji videz, zamenjali smo okna . V notranjosti je šlo za obnovo talnih površin, ureditev raznih prehodov s spuščenimi stropovi, pleskanje sten in stropa . Pomembna je tudi obnova fitnes sobe, ki je dobila večjo funkcionalnost. Celotna vrednost projekta je znašala 58.000 evrov, 23.700 evrov smo pridobili iz Fundacije za šport, razliko je zagotovila MO Ptuj.« Na voljo je bilo premalo denarja Večji projekt je bila tudi obnova pomožnega igrišča na Mestnem stadionu. Vemo, da obnova ni povsem uspela. Kaj se je dogajalo? S. Mertelj: »Kljub temu da je sanacija formalno končana, bomo morali vložiti še kar nekaj energije, da bomo stanje spravili do želenega nivoja. V osnovi je bilo narobe to, da smo za tako obsežen projekt imeli na voljo premalo sredstev - približno 62.500 evrov, polovico je prispevala MO Ptuj, polovico pa Fundacija za šport (projekte do vrednosti 62.500 evrov lahko do 50 % sofinancira Fundacija za šport, op. a.). Celovita prenova bi zahtevala vsaj enkrat več sredstev. Zaradi tega je bilo med investicijo narejenih nekaj kompromisov, posledica pa je sedanje stanje, ko travnata površina igrišča ni v takšnem stanju, kot smo si ga zamislili na začetku. A ni vse samo slabo, ne nazadnje ima igrišče urejen namakalni in drenažni sistem. Glede travnate površine bomo sedaj opravili nekaj del - npr. peskanje, luknjanje, dodatna Termini ostajajo brezplačni Pred leti se je veliko govorilo o zimskih terminih v telovadnicah. Mnogi klubi so bili nezadovoljni z razdelitvijo. Je v zadnjem obdobju še kaj napetosti glede tega? S. Mertelj: »Rekel bi takole: klubi in društva postajajo zadovoljni s tem, kar dobijo. Posebej bi poudaril, da vse termine pridobijo brezplačno. Morda to ne zadostuje za vse njihove potrebe, a nekaj lahko pridobijo tudi na trgu. Razdelitev terminov v telovadnicah sicer poteka tako, da klubi pridobijo pravico do določenega števila terminov na osnovi javnega razpisa. Ker je število športnih objektov v zadnjih letih večje, kot je bilo, so potrebe klubov v veliki meri zadovoljene. Nikoli ne bo dovolj za vse v popolni meri, a tega niti ne pričakujemo.« 15 kandidatov, Mertelj zbral največ točk Stanko Glažar, predsednik sveta Zavoda za šport Ptuj: »Na javni razpis za direktorja Zavoda za šport se je prijavilo 15 kandidatov. Sedem jih je izpolnilo pogoje iz javnega razpisa, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku. Svet Zavoda za šport Ptuj je omenjene kandidate ocenil na osnovi Pravilnika o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov v MO Ptuj, ki ga je sprejel svet MO Ptuj. Pravilnik vsebuje točkovne vrednosti za stopnjo izobrazbe (predložitev ustrezne diplome), formalno obliko delovnih izkušenj (delovna knjižica), neformalne delovne izkušnje (potrdila o izobraževanjih, seminarjih, strokovnih člankih, reference in aktivnosti ...) ter program dela in razvoja zavoda. Na osnovi predloženih dokazil in osebne predstavitve je na osnovi vseh štirih kriterijev iz pravilnika svet seštel točke in določil vrstni red. Od možnih 100 točk je bil Sandi Mertelj najuspešnejši z zbranimi 54,8 točke pred Borisom Cizlom iz Maribora (47,4) in Borutom Ambrožičem iz Maribora (41,9). Na osnovi 6. člena omenjenega pravilnika je svet zavoda soglasno imenoval kandidata, ki je dosegel najvišji seštevek točk. Soglasje k imenovanju Sandija Mer-telja je podal svet MO Ptuj. Stari-novi direktor se je izkazal s svojim zavzetim in strokovnim delom v preteklem mandatu in prepričan sem, da bo tako uspešno in zagnano vodil Zavod za šport tudi v novem petletnem obdobju.« Foto: Črtomir Goznik zasaditev in gnojenje -, da bomo trenutno stanje popravili.« Zavedamo se potrebe po varčevanju, vendar ... Kakšen je odnos MO Ptuj do športa? Imate primerjavo med posluhom prejšnjega župana Štefana Čelana in sedanjega Mirana Senčarja. Kakšna je ta primerjava? S. Mertelj: »Ker se proračun MO Ptuj iz leta v leto manjša, prihaja posledično tudi do zmanjšanja sredstev za delovanje posameznih zavodov. Županova naloga bi morala biti korektno usmerjanje proračunskih sredstev v vse dejavnosti, pri tem ne bi smelo prihajati do določenih večjih razlik v favoriziranju posameznih dejavnosti. Vsekakor upam, da bo župan Miran Senčar v naslednjih letih imel posluh za šport in da se trend zmanjševanja sredstev za to dejavnost ne bo nadaljeval v takšni meri, kot se je v zadnjih dveh ali treh letih.« Kaj pa kaže dejansko stanje - torej koliko sredstev je bilo npr. v proračunih za šport namenjenih v prejšnjem obdobju in koliko v novem, za leto 2016? S. Mertelj: »Te številke se gibljejo med 850.000 in 900.000 evrov (celoten proračun MO Ptuj znaša približno 25 milijonov evrov, op. a.). To pa ne zajema samo delovanja Zavoda, ampak gre del tudi za poplačilo kreditov investicij prejšnjih let - npr. obnove Mestnega stadiona (več kot 195.000 evrov), del gre za delovanje klubov in društev (220.000 evrov), del za potrebe šolskega športa v dvorani Gimnazije Ptuj, del za dvorano Center . V zadnjih letih je bilo največ okleščenega prav v delovanju Zavoda in pri materialnih stroških športnih objektov, kar je posledica potrebnega varčevanja. Razumem stisko, razumem potrebo po varče- vanju, a naj bo to povezano s konkretnimi in oprijemljivimi razlogi. Na Zavodu pa se zavedamo, da bo treba nekaj več sredstev pridobiti na trgu. To konkretno pomeni, da bi klubi v prihodnje pridobili manj brezplačnih terminov, Zavod pa bi preostanek tržil. S tem bi pokrili primanjkljaj predvsem pri pomanjkanju sredstev za vzdrževanje športnih objektov, kjer je bilo zmanjšanje največje.« Za vse projekte na voljo manj kot 3.000 evrov Za vami je prireditev Športnik leta v MO Ptuj, ki je nekakšen prerez športa v prejšnjem letu. Kako jo ocenjujete in s kakšnimi finančnimi sredstvi ste jo realizirali? S. Mertelj: »S to prireditvijo se zahvalimo športnikom in vsem delavcem v športu za dosežke v preteklem letu. Glede na odziv menim, da smo pri tem uspešni. Finančna struktura prireditve je sicer približno 8.000 evrov, MO Ptuj pa nam za vse prireditev v celotnem letu nameni 2.855 evrov. To je res malo, in če hočemo naše prireditve izvesti na primernem nivoju, se moramo obrniti na trg, na sponzorje in donatorje. To je iz leta v leto težje, a prireditev Športnik leta ima določen pomen in jo moramo ohraniti na tem nivoju. To se je najbolje pokazalo prav letos, ko so vsi obiskovalci v dvorani dvakrat vstali in zaploskali prejemnikoma priznanj za njihovo pomembno vlogo v ptujskem športu. To mora ceniti tudi MO Ptuj, ki je ustanoviteljica Zavoda. Res si želimo več sredstev konkretno za izvedbo te prireditve.« Stirje projekti so že prijavljeni na razpise Kateri so najpomembnejši poudarki načrta dela v tem mandatu? S. Mertelj: »Program dela bo nadaljevanje programa iz preteklega mandata. Izpolnjevanje osnovnih nalog Zavoda, ki mu jih nalaga ustanovitelj, je seveda primarna naloga in je povezana z investicijami in vzdrževanji športnih objektov. Med primarne naloge sodijo sanacije košarkarskega igrišča ob dvorani Campus, košarkarskega igrišča za avtobusno postajo, pogovarjamo se o fitnesu na prostem ob nabrežju Drave ali na Panorami, tudi o postavitvi reflektorjev na Mestnem stadionu, o prenovi površine igrišča z umetno travo ob Mestnem stadionu, o projektu metališča za atlete, saj Mestni stadion ni najprimernejši za to dejavnost, o namestitvi elektronskih tarč na strelišču Mladika . - projektov je res veliko. Ob tem želimo izboljšati vsebine programov, ki jih izvajamo, da uvedemo tudi kakšnega novega. Rad bi spodbudil 'tekaški lobij' na Ptuju, da bi izvedel mali tekaški maraton, ki bi bil letos že 25. po vrsti. Po sedanjih informacijah tega maratona letos ne bo - mislim, da je to škoda in bi se lahko namesto TK Maraton tega lotil nekdo drug. Naš Zavod pri tem seveda lahko nudi pomoč.« Je za omenjene infra-strukturne projekte že bila oddana kakšna prijava na razpise? S. Mertelj: »Ja, že lani smo na razpis Fundacije za šport prijavili štiri projekte, to so: sanacija košarkarskega igrišča ob Campusu, izgradnja fitnesa na prostem, obnova drugih manjših dvoran v dvorani Mladika in postavitev elektronskih tarč. Upamo, da bo kateri izmed teh izbran že letos, morda pa vsaj naslednje leto.« Se še kaj govori o reflektorjih na Mestnem stadionu - vemo, da smo jih na Ptuju tako rekoč že imeli, a so na koncu pristali v Lendavi? S. Mertelj: »Takratni projekt je zaustavil Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki se ni strinjal s spremenjeno veduto Ptuja. Bojim se, da je vlak za ta projekt takrat že odpeljal mimo Ptuja, čeprav v športnih krogih o tem še teče beseda.« Ste na kakršen koli način vključeni v reševanje projekta Campus? S. Mertelj: »Nismo, razen v tem oziru, da OŠ Mladika manjkajoče termine za izvedbo športne vzgoje nudimo v dvorani Mladika.« Jože Mohorič 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 26. februarja 2016 Hura, prosti čas . Iz leta v leto vključenih več otrok Otroci ptujskih osnovnih šol imajo v času zimskih počitnic tudi letos na voljo možnost športnega udejstvova-nja. Mladim so na voljo različ- ne vsebine in animacije, ki so bile dobro sprejete. Ustvar-jalnice, cirkuška animacija, športne animacije, družabne igre, motorične igre, zabavne vsebine, spoznavanje košarkarske igre - vse te aktivnosti so potekale pod vodstvom vaditeljev iz RUD Eleja (brata Malek) in strokovnih delav- cev iz Košarkarske zveze Slovenije. Vse aktivnosti so bile za otroke brezplačne. »V času jesenskih in zimskih počitnic smo se že pred leti odločili, da bomo učencem OŠ iz MO Ptuj ponudili aktivno preživljanje prostega časa. Dejansko smo pri tem projektu naredili 'preskok': nekoč smo pripravljali program za dve ali tri ure dnevno, kar je staršem predstavljalo precej veliko logistično težavo s prevozi otrok na aktivnosti in z njih. Ocenili smo, da bi bila udeležba bistveno večja, če bi čas trajanja aktivnost podaljšali na čas pouka, torej od 7. do 15. ure. To se je izkazalo kot zadetek v polno, saj je letos vsak dan dejavnosti obiskalo cca 100 otrok. Otrokom nudimo praktično celodnevno brezplačno športno udejstvovanje, izvedbo programov pa pokrivamo del iz proračuna in del s tržno dejavnostjo. Prepričan sem, da je izvedba tega projekta smiselna in upravičena,« je povedal Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj. JM Nogomet • NŠ NK Drava Futsal • FC Hiša daril Ptuj Uspešen vikend za mlade nogometaše Drave Minuli vikend so bile aktivne tri selekcije nogometne šole NK Drava. S turnirsko zmago na mednarodnem turnirju v Radvanju se lahko pohvali selekcija U-9. Ptujski igralci so prišli do končne zmage med 12 ekipami, ki so prišle iz Hrvaške in Slovenije. Na tej poti so bili enkrat poraženi, dosegli pa so pet zmag. V finalu so s 3:2 ugnali ekipo Ku-stošija B. Za najboljšega igralca turnirja je bil iz vrst Drave proglašen Lukas Čeh. Selekcija U-12 je nastopila na turnirju Krka cup. V skupinskem delu so ptujski nogometaši nanizali tri zmage, v četrtfinalu so premagali Krko A (3:1), v polfinalu pa izgubili po streljanju kazenskih strelov od ekipe Krškega A (3:4). V tekmi za 3. mesto so s 3:0 premagali NK Brinje iz Grosupljega. V nedeljo je ptujska selekcija U-8 igrala na turnirju Fotexove zimske radosti v Varaždinu. Ekipa v predtekmovanju ni imela velikih težav, bolj zanimivo je bilo v nadaljevanju turnirja. Najprej so v četrtfinalu po kazenskih strelih premagali Fotex Varaždin 1., nato so v polfinalu po kazenskih strelih izgubili proti Bubamari, v tekmi za 3. mesto pa so po kazenskih strelih s 3:2 premagali Aluminij. David Breznik V mlajših kategorijah se začenjajo zaključni boji Pred kratkim se je končal redni del državnega prvenstva v kategoriji U-13, v katerem je ekipa FC Hiša daril v vzhodni skupini prepričljivo osvojila 1. mesto - dosegla je 14 zmag, enkrat je remizirala. Ob tem ekipa zelo uspešno nastopa na raznih turnirjih, nazadnje na mednarodnem turnirju v Mariboru. Ptujčani na celotnem turnirju niso prejeli niti enega zadetka in so z navdušujočo igro osvojili turnir pred ekipo Maribor Tabor, tretji so bili mladi igralci NK Trešnjevka iz Zagreba. Odbojka • 2. turnir za prehodni Pokal Urban Na Destrniku praznik odbojke in športa V soboto, 20. 2., je v športni dvorani OŠ Destrnik potekal kakovosten odbojkarski turnir, ki se je že močno zasidral na odbojkarski zemljevid na območju Slovenskih goric. Na turnirju je sodelovalo devet mešanih ekip, ki so prišle iz Lenarta, Sv. Ane, Frama, Zg. Velke, Ormoža, Ptuja in z domačega Destrnika. Ekipe so bile v žrebu razdeljene v dve skupini, v katerih so na dveh igriščih odigrale tekme vsaka z vsako. Po končanem skupinskem delu sta se v polfinale uvrstili po dve najboljši ekipi iz obeh skupin. Že v skupinskem delu so lahko gledalci uživali ob spremljanju vrhunske odbojke, zato so bila pričakovanja pred zaključkom turnirja res velika. V polfinalu je ekipa Framski tigri ugnala ekipo Sv. Ana, v drugem polfinalu pa je bila ekipa DMK Lenart uspešnejša od domače ekipe Vrbenske burkle. Tako sta se v finalu za Pokal Urban pomerili ekipi Framski tigri in DMK Lenart: zasluženo so slavili Framski tigri in tako za eno leto ponesli domov pre- hodni pokal Urban. V tekmi za 3. mesto so slavili domačini v ekipi Vrbenske burkle, ki so z borbenostjo in srcem na igrišču pokazali, kaj zmore ekipni duh. Sledila je slavnostna podelitev nagrad in pokalov, kar je storil organizator Aleksander Potrč v družbi delegatov/ delegatinj turnirja. Prehodni Pokal Urban so zmagovalcem predali lanski zmagovalci, ekipa Kaboom. »Lepo je biti odbojkar v taki ekipi, še lepše je biti pri- Turnir je bil dobra priprava za nadaljevanje prvenstva, kjer Ptujčani začenjajo z izločilnimi boji za naslov državnega prvaka. V soboto so že bila odigrana prva srečanja 1/4 finala v državnih ligah U-13. Ekipa Hiša daril Ptuj je gostovala v Litiji in slavila z rezultatom 0:8. Povratna tekma bo v dvorani Center na Ptuju na sporedu v soboto, 27. 2., ob 18. uri. Sobotni spored futsal tekem se bo sicer začel že ob 15.45, ko bo ekipa U-15 v 1/4 finalu gostila ekipo Extrema. Ob 20.30 bo na sporedu še srečanje v 2. SFL med člansko ekipo Hiša daril Ptuj in ekipo FK Stri py. Ptujčani prosijo vse ljubitelje fut-sala za glasno pomoč s tribun. JM Rezultati: polfinale: Framski tigri - Sv. Ana 25:19, 25:19, DMK Lenart - Vrbenske burkle 25:17, 25:21; finale: Framski tigri - DMK Lenart 25:16, 25:19. Končni vrstni red: 1. Framski Tigri 2. DMK Lenart 3. Vrbenske burkle 4. Sv. Ana, 5. Kaboom, 6. Nočne Ptice, 7. Domači mojstri, 8. PGD Desenci, 9. ŠD Velka jatelj v taki družbi, med takimi ljudmi. Lepa hvala vsem udeležencem turnirja, sponzorjem, navijačem in vsem, ki so kakorkoli dodali kamenček v mozaik Pokala Urban.« je po turnirju povedal Aleksander Potrč. UR Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Gorica - Zavrč, Rudar - Krško; SOBOTA ob 16.55: Maribor - Celje; NEDELJA ob 15.00: Krka - Domžale; NEDELJA ob 16.55: Olimpija - Luka Koper. Rokomet • 1. A DRL (m) 19. KROG: Jeruzalem Ormož - Slovan (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL (m) 17. KROG: Drava Ptuj - HERZ Šmartno (SOBOTA ob 19.00); Moškanjci Gorišnica - Alples Železniki (SOBOTA ob 19.30) 2. DRL (m) 11. KROG: Velika Nedelja - Radovljica (SOBOTA ob 19.00) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 15. KROG: ŽOK GM mobil Ptuj - Kajuh Šoštanj (SOBOTA ob 17.30) Futsal • 2. SFL 16. KROG: FK Dobrepolje - Tomaž Trcko (SOBOTA ob 19.00); FC Ptuj - FK Stripy (SOBOTA ob 20.30) Kegljanje • 2. DKL vzhod (ž) 11. KROG: Fužinar PE - Drava Ptuj (SOBOTA ob 13.30) Atletika • Na Ptuju člansko in mladinsko DP v metih Atletski klub Ptuj organizira v soboto, 27. 2., od 11. ure naprej na Mestnem stadionu na Ptuju zimsko prvenstvo Slovenije v metih za članski in mlajše mladinski kategoriji. Tekmovanje bo potekalo v metanju kopja, diska in kladiva. David Breznik Strelstvo • Pred EP v Györu Strelci na EP po zadnje olimpijske kvote Pred nami je letošnji zimski vrhunec sezone - EP z zračnim orožjem 10 m v Gyoru na Madžarskem (23.-27. 2.). V 19-član-ski slovenski reprezentanci se bodo predstavili tudi štirje strelci s ptujskega in ormoškega konca. Ormožanka Urška Kuharic bo nastopila med članicami s puško, Ptujčanka Majda Raušl med članicami s pištolo, Ormožan Kevin Venta in Ptujčan Sašo Stojak pa bosta ekipna so-tekmovalca med člani s pištolo. Na novinarski konferenci v Ljubljani, pred odhodom na EP, so nam naši strelci povedali, da na EP odhajajo dobro pripravljeni in da si želijo kanček športne sreče za visoke uvrstitve. Dodatni izziv za vse najboljše evropske strelce na EP bodo predstavljale zadnje olimpijske kvote za Rio 2016, ki si jih bodo priborili po trije najboljši strelci v štirih članskih kategorijah. Na EP bo nastopilo 599 strelcev iz 47 držav. V slovenski reprezentanci bodo med člani tekmovali še Rajmond Debevec, Željko Moičevic, Benjamin Jodl, Živa Dvoršak, Nina Juvan, Blaž Kun-šek, Petra Dobravec in Katja Vodeb ter med mladinci Klav-dija Jerovšek, Jože Čeper, Anja Prezelj, Jagoda Tkalec, Žan Kelenc, Erik Kandare ter Jan Kolenc. Razen Dobravčeve in Boštjana Mačka v trapu so preostali slovenski strelci zaenkrat še brez olimpijske kvote. Kuharičeva, Venta in Stojak bodo svoj nastop opravili v petek do 15.30, finalni tekmi bosta ob 18.30 in 19.45. Raušlova bo streljanje na EP začela v soboto ob 9.30, finale bo ob 11.30. Rezultate EP bo možno v živo spremljati preko http://results.sius. com oziroma s sliko finala v živo preko spletne strani ESC. Simeon Gonc petek • 26. februarja 2016 Šport, zanimivosti Štajerski 15 Tenis • Blaž Rola Rola pokazal nove kvalitete Trenutno je Brazilija, natančneje Sao Paulo, središče ptujskega tenisa. Tam namreč potekata kar dva turnirja: moški se merijo na močnem turnirju serije ATP 250 z nagradnim skladom 500.000 dolarjev, dekleta pa na ITF-turnirju z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Pri fantih je Blaž Rola (160. na ATP) že dosegel najboljši rezultat sezone, pri dekletih pa je Tamara Zidan-šek (277. na WTA) že v četr-tfinalu. Turnirja sicer potekata v vrhunskem športnem centru Esporte clubo Paulista, kjer domujejo nogomet, košarka, odbojka, tenis, plavanje, na voljo so fitnesi, vrtec ... Klub je prava institucija in ima več kot 20.000 članov. Samo za ilustracijo: v podzemnih garažah je na voljo kar 7.500 parkirnih mest! »A to nas ne zanima preveč, tukaj smo zaradi tenisa,« iz Brazilije sporoča trener Zoran Krajnc, Redke so priložnosti, ko se sreča z nekdanjim varovancem Blažem Rolo, tokrat jim je to uspelo. Zagotovo je tudi ta moment Blažu pripomogel k dobrim igram, s katerimi je najprej preskočil dva zahtevna kroga kvalifikacij, nato pa še 1. krog glavnega turnirja. Tam ga je čakal 6. nosilec Paolo Lorenzi (52.). 34-letni italijanski veteran je bil v popolni vlogi favorita, a je Blaž tokrat pokazal takšno psihološko Turnir ATP 250, Sao Paulo, rezultati: 1. krog: Rola - Paolo Lorenzi (Italija, 6.) 7:6(3), 3:6, 7:6(5); 2. krog: Rola - Inogo Cervantes (Španija) trdnost in stabilnost, kot jo je kazal v letu 2014, ko je že zasedal 79. mesto na ATP-lestvici. Z nepopustljivostjo v najtežjih trenutkih je dobesedno šokiral izkušenega tekmeca in si priboril najlepšo zmago dosedanjega dela sezone. Prvi niz se je začel povsem po notah Italijana, ki je pove-del 2:5. V osmi igri je imel na svoj servis že dve zaključni žogi za niz, a je Blaž obe ubranil in najprej znižal na 3:5, nato pa dobil še tri zaporedne igre za 6:5. Niz se je končal v podaljšani igri, kjer je Rola od 3:3 naprej nanizal štiri zaporedne točke za zmago 7:6. Lorenzi se seveda ni želel predati brez boja in je v drugem nizu hitro izvedel break (1:3) ter ga zadržal do konca - 3:6. Odločitev je padla v tretjem nizu, ki je bil znova »na meji infarkta«. Bolje ga je začel Rola (2:0), nato pa ga je devet let starejši tekmec preobrnil (2:4) in pri rezultatu 4:5 že serviral za končno zmago. A je Ptujčan ob glasnem navijanju mini ptujske zasedbe zmogel še en preobrat in izenačil na 5:5. Odločitev je znova padla v podaljšani igri, tudi tokrat pa je daljšo potegnil Rola. Povedel je 3:0, Lorenzi pa je še zadnjič pokazal moč ter povedel 3:4. To je bil očitno Blažev dan, saj je v nadaljevanju izkoristil prvo žogico za zmago in se veselil res pomembne zmage, predvsem iz vidika samozavesti. Na koncu ni bilo pomembno, da je Lo-renzi v 2 urah in 44 minutah dvoboja osvojil več točk (105:109) in da je izkoristil več break priložnosti (5/11, Rola 4/5), štelo je le napredovanje v 2. krog ... Že naslednji dan, v sredo, je moral znova na igrišče, tokrat s starim znancem Ini-gom Cervantesem (65). S Špancem se je Blaž doslej Blaž Rola je v Sao Paulu našel novo energijo in si povrnil velik del izgubljene samozavesti. meril štirikrat, tri dvoboje je dobil, enega izgubil. Španec je po številnih preobratih dobil prvi niz v podaljšani igri - 6:7(4), nato pa je sledila prestavitev dvoboja zaradi dežja. Po načrtu organizatorja se je nadaljeval v četrtek popol- dan po sklepu redakcije Štajerskega tednika. Več o tem v torkovi številki. Jože Mohorič Tenis • TK Terme Ptuj Tara Gorinšek v Ljubljani do polfinala V Ljubljani je potekal 3. letošnji odprti turnir za dekleta do 14. leta starosti. Med nastopajočimi so bile tudi štiri mlade članice TK Terme Ptuj. Najboljšo uvrstitev je tokrat dosegla Tara Gorinšek, ki se je prebila do polfinala. Stopničko nižje, v četrtfina-lu, sta svoje nastope končali Nika Strašek in Taja Lon-čarič, na prvi pa je tokrat obstala Nina Pliberšek. Poseb- no zanimiv je bil četrtfinalni dvoboj med Tajo Lončarič in Taro Gorinšek, ki ga je t rezultatom 6:3, 6:1 dobila slednja. Rezultati, polfinale: Alja Belinger (Šplus, 1.) -Anja Čotar (Talos) 6:4, 6:4, Alea Bubek (N. Gorica, 2.) -Tara Gorinšek (7.) 6:4, 6:3; finale: Alja Belinger (1.) - Bubek (2.) 2:6, 5:7. JM Tara Gorinšek (TK Terme Ptuj) je v Ljubljani skupaj z Anjo Cotar osvojila 3. mesto. 2 GLASBO DO SRCA unxriRT OB"nNfVOENA IN MATERINSKEM RNEVU ŠPORTNA DVORANA JURSINCI Nedelja, 13. marec 2016, ob 16.00 Cena vstopnice: 10€ Dame in gospodje, Z glasbo do srca in odličnimi glasbenimi gosti bomo počastili dan žena in materinski dan. Vabljeni na koncert v nedeljo, 13. marca 2016, ob 16.00 v Športno dvorano Juršinci. Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj in dve uri pred prireditvijo v Športni dvorani Juršinci. Informacije na tel. 02 749 34 10. Štajerski VELIKO PRESENEČENJE RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 [h ■ ír^ m 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 26. februarja 2016 Sveti Andraž • Zdravstveno predavanje Ena pokajena cigareta skrajsa življenje za 5,5 minute Ste vedeli, da ena pokajena cigareta skrajša življenje za 5,5 minute? In da v povprečju zaradi alkohola ljudje izgubijo 12 let življenja? Društvo gospodinj Vitomar-ci je sredi tedna v andraževski večnamenski dvorani organiziralo zdravstveno predavanje. Približno 50 udeležencev je z zanimanjem prisluhnilo zdravnici Ines Emeršič, ki je spregovorila o štirih bistvenih dejavnikih za zdrav življenjski slog - zdrava prehrana, omejene količine alkohola, telesna aktivnost ter nekajenje. To so nekateri nasveti za zdravo prehrano: biti mora uravnotežena, čim bolj pestra. Zdrav krožnik vsebuje po 40 % priloge, prav toliko solat ali zelenjavne pri-kuhe, 20 % pa mesa oz. njegovih zamenjav. Na dan moramo zaužiti najmanj tri obroke, najbolje pet. Ključno pa je, da pojemo toliko, kolikor porabimo. Pomembno je tudi, da sadje uživamo v zadostnih količinah, kar predstavlja najmanj 150 g dnevno (vsaj dva sadeža). Hrano solite čim manj, jejte čim manj maščob in izdelkov, ki vsebuje- jo maščobe. Kot je še povedala, je treba dnevno v telo vnesti od 1,5 do 2 litra vode. Posebej pazljivi pa moramo biti pri uživanju alkohola. Emeršičeva je presenetila s podatkom, da v povprečju zaradi alkohola ljudje izgubijo 12 let življenja. Visoka poraba alkohola sicer v Sloveniji predstavlja resen problem. Zaskrbljujoč je podatek, da povprečna poraba (čistega) Zanimivemu predavanju je prisluhnilo približno 50 zainteresiranih občanov. alkohola na prebivalca znaša 12,6 litra na leto, kar nas uvršča v sam vrh EU po pitju alkohola. O resnosti alkoholizma pri nas pa priča tudi podatek, da se kar 1/3 hujših prometnih nesreč zgodi ravno zaradi alkohola. Za zdrav življenjski slog je izjemnega pomena tudi telesna aktivnost. Premalo telesne aktivnosti namreč pomeni večje tveganje za srčno-žilne bolezni. Priporočljivo je, da se vsak dan gibamo pol ure. Pomemben dejavnik za zdrav življenjski slog pa je tudi nekajenje. Zdravnica je šokirala s podatkom, da ena pokajena cigareta skrajša življenjsko dobo za 5,5 minute. Ste vedeli tudi to, da je bolj kot aktivno kajenje škodljivo pasivno kajenje? Sledila je še kratka predstavitev referenčne ambulante pri Sv. Andražu in pa povabilo na pregled v ambulanti - predvsem pacientom, ki se zdravijo za eno ali več kroničnih bolezni. Na vsakih pet let pa so na preventivni pregled vabljene tudi osebe, starejše od 30 let brez kronične bolezni. In kot je še zaključila diplomirana medicinska sestra Barbara Rep : preventiva je boljša kot kurativa. Monika Levanič Foto: ML Okoslavci • Ocenjevanje vinskih vzorcev Zelo kakovostna bela vina Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric so pripravili tradicionalno društveno ocenjevanje vina - prerez letnika 2015. Na že 21. ocenjevanju so člani komisije pod vodstvom Antona Vodovnika poskusili 95 vzorcev, ki so jih na ocenjevanje prinesli zasebni vinogradniki z območja Rad-gonsko-Kapelskih goric; z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Po besedah Vodovnika so vinski vzorci letnika 2015 izvrstni, poleg naravnih danosti pa so svojo vlogo odigrali vinarji, ki so v kleteh s svojim znanjem ustvarili kakovostno vinsko kapljico. Komisija je izločila kot neprimeren le en vzorec, povprečna ocena vin normalnih trgatev pa je višja od 18 točk (ocenjevali so po lestvici do 20 točk). Povprečna ocena predikatov je znašala kar 19,30 točke, najvišjo oceno - 19,73 točke - pa je letos prejel šardo-ne - suhi jagodni izbor Franca Kupljena iz Okoslavcev. O kakovosti ocenjenih vinskih vzorcev govori tudi podatek, da so si vina pridobila kar 64 zlatih ali velikih zlatih medalj (več kot 18 točk), preostali vzorci pa so si z ocenami pri- Ptuj • S konference slovenskih častnikov Novi predsednik Davorin Volgemut V četrtek zvečer so se sestali člani Območnega združenja slovenskih častnikov Ptuj. V prvem delu so se pogovorili o delu v minulem letu, ki ga je predstavil predsednik Darko Skok. Posebej je izpostavil dobro sodelovanje z enotami slovenske vojske na tem območju in sorodnimi združenji, zlasti zvezo veteranov vojne za Slovenijo, ter pohvalil aktivnosti in rezultate na športnem področju. Konferenca je bila tudi volilna, zato so po razrešnici dosedanjemu izvolili novo vodstvo. Združenje sedaj vodi Davorin Volgemut, ki se je zahvalil dosedanjem predsedniku za uspešno delo in predstavil usmeritve prihodnjega delovanja. Ptujski slovenski častniki želijo v prihodnjem obdobju največ pozornosti nameniti sodelovanju s slovensko vojsko pri usposabljanju in seznanjanju, tako častnikov kot javnosti, z realnim stanjem v slovenski vojski, o čemer se zadnje čase piše in govori marsikaj, predvsem slabega. Člani združenja, ki so zaposleni v slovenski vojski, pravijo, da vse ni tako, kot se govori in piše. Ob tem pa bodo še naprej sodelovali s sorodnimi združenji in krovno organizacijo ter se udeleževali prireditev in akcij, posebno pozornost pa bodo še naprej posvečali športu in rekreaciji kot pomembnemu členu fizične priprave častnikov. K temu bodo povabili tudi druge občane. Predvsem pa bodo poskusili v aktivnosti vključiti še več svojih članov, ki jih je 236, na konferenci pa jih je bilo bistveno premalo, da bi lahko bili zadovoljni. Ludvik Kotar Novi predsednik ptujski častnikov slovenske vojske je Davorin Volgemut. dobili srebrne medalje (med 17 in 18 točk). Medalje bodo podeljene na društvenem vinogradniškem plesu 9. aprila na Turistično-iz-letniški kmetiji Roškar v Lasto-mercih, kjer bodo tudi okronali novo društveno vinsko kraljico Katjo Hamler. Slednja bo nasledila na prestolu Anjo Trstenjak. Na vinogradniškem plesu bodo podelili tudi posebna priznanja prvakom sort. Prejemniki bodo: Anton Pintarič (Lasto-merci) - zvrst (18,13), Zvonka in Jožef Vogrin (Spodnji Ivanj-ci) - šipon (17,97), Janko Rih-tarič (Boračeva) - laški rizling (18,40), Milan Kolarič (Police) - ranina (18,30); Franc Kupljen (Okoslavci) - šardone (18,53), Vino Škrobar (Janžev Vrh) -modra frankinja (18,10); Marjan Puklavec (Radenci) - renski rizling (18,40), Franc Kupljen (Okoslavci) - sovinjon (18,37); Marjan Puklavec (Radenci) - traminec (18,40), Kocuvan Strokovna komisija pod vodstvom Antona Vodovnika je v Okoslav-cih ocenila kar 95 vinskih vzorcev. - Avos (Sovjak) - sivi pinot ter Irena in Štefan Pavlinjek (18,37); Franc Kupljen (Oko- (Aženski Vrh) - rumeni muškat slavci) - muškat otonel (18,43) (18,30). MŠ Slovenska Bistrica • Srečanje v vojašnici Letni zbor s podelitvijo priznanj Območno združenje slovenskih častnikov Slovenska Bistrica je februarja priredilo letni zbor članov in članic združenja v vojašnici Vincenca Repnika Slovenska Bistrica, kjer so zbrani prisluhnili poročilu o delu v preteklem letu in se seznanili s programom dela za leto 2016. Ob tej priložnosti je združenje, ki v svojih vrstah povezuje vojaške častnike, podčastnike in vojake ter druge strokovnjake s področja obrambe, varnosti in zaščite, podelilo eno plaketo Zveze slovenskih častnikov, tri pisna priznanja, bronasti medalji in častna znaka za sodelovanje, ki sta ju prejeli slovenjebistriška občina in 670. logistični polk. MV Foto: Ladislav Steinbacher (Od leve) Maks Lešnik, Jože Majcen, Iztok Leskovar, Alojz Štajner, Mirko Kamenik, Jelka Kropec, Ivan Žagar, Friderik Škamlec, Karl Mali Foto: MS Foto: Ik petek • 26. februarja 2016 Kmetijstvo Štajerski 17 Podravje • Posvet o izzivih sladkorne pese Izgradnja tovarne sladkorja za zdaj se nerealna ideja Združenje pridelovalcev sladkorne pese, KGZS Zavod Ptuj in evropski poslanec Franc Bogovič so na strokovnem posvetu govorili o strategiji in reformah pridelave in predelave sladkorne pese v EU in Sloveniji. Če sploh in kdaj naj bi bila tovarna sladkorja ali etanola postavljena v Sloveniji še ni znano. oceni lahko za tak obrat pridobili tudi ugodna finančna sredstva iz Evropskega sklada, saj ima EU za temeljne gospodarske cilje ravno več investicij in nova zelena delovna mesta v EU ter doseganje večje energetske neodvisnosti EU. Prav tako za vzpostavitev predelovalnega obrata za sladkorno peso Bogovič vidi možnosti za pridobitev razvojnih EU-sredstev, še posebej, če bo obrat načrto- van skozi strategijo pametne specializacije in krožnega gospodarstva. »Novi pristopi v kmetijstvu so danes v Sloveniji nujni. Kmetje morajo začeti intenzivneje sodelovati v skupnih projektih. Menim, da bi pridelava sladkorne pese uravnotežila stanje na trgu,« je ob zaključku strokovnega posveta o sladkorni pesi kmetom še dejal Bogo-vič. Mojca Vtič »Izgradnja tovarne za proizvodnjo sladkorja je najbrž nerealna ideja v tem trenutku, saj ni realno, da bi na leto posejali od 12.000 do 15.000 ha sladkorne pese, kar je minimalno potrebno za zapolnitev kapacitet ekonomsko upravičene investicije. Vidim pa smiselnost in velik potencial za izgradnjo tovarne za predelavo sladkorne pese za proizvodnjo etanola,« je povedal Bogovič in dodal, da temu pritrjujejo obetavni rezultati raziskav. Po Bogovičevem mnenju je možna postopna izgradnja takšnega obrata za 2.000 ha, 4.000 ha ali 8.000 ha, pridelava sladkorne pese pa bi lahko bila v oddaljenosti do 40 km od tovarne. Vstop kmetov v lastniško strukturo predelovalnega obrata za sladkorno peso Bogovič vidi kot nujen in smiseln. Ustanovitev skupne zadruge pridelovalcev sladkorne pese bi bila po njegovem mnenju prvi korak, vložek finančnih sredstev pa bi bil za vsakega kmeta glede na njegovo površino pridelave sladkorne pese. »S tem bi kmetje, pridelovalci sladkorne pese, prevzeli odgovornost za dolgoročno pridelavo sladkorne pese,« je še poudaril Bogovič. Obran: Vlaganje v sladkorno peso je vlaganje v kmetijstvo Da je solastništvo kmetov nujno, se je strinjal tudi kmetovalec Franc Obran iz Zabovcev: »Jaz sem za postavitev tovarne in sem pripravljen tudi vlagati svoj denar v proizvodnjo. Namreč če nisi solastnik, nimaš odgovornosti do proizvodnje. Kajti ko poteka vse, kot mora, bi bili vsi zraven, sicer pa ne. Tako sem prepričan, da če kmetje preko pese ne bomo vložili denarja v tovarno, potem te tudi ne bo. Se pa bojim, da bodo Francija, Nemčija, Nizozemska, Španija uspele doseči podaljšanje moratorija do leta 2020, če tega ne bo, sem prepričan, da lahko postavimo tovarno. Sladkor je vedno igral pomembno vlogo za preživetje ljudi in vsi vedo, da je v sladkorju denar. Pesa je kraljica poljščin, in če vlagaš v peso, vlagaš tudi v kmetijstvo.« Na vprašanje o interesu slovenskih kmetov pa je Miroslav Kosi, predsednik združenja pridelovalcev sladkorne pese, odgovoril: »Zgodba, ki je vezana na pridelavo pese, je oddaljena že 10 let. Neradi se kmetje sedaj izpostavljajo, saj je stanje duha na podeželju vedno bolj skrb vzbujajoče, vendar čutimo, da ko bo priložnost nastala, jo bodo izkoristili. Zato je naša predlagana rešitev, da zaenkrat potrebujemo manjše število kmetij in zemlje, okoli 2.000 hektarjev, tako da bi za zagon projekta zadoščalo tudi 300 kmetij, če bo projekt zanimiv in se bo nadgrajeval, bo zanimanje zagotovo še naraslo.« Glede izgradnje nove tovarne pa je dejal, da tudi sam največ možnosti za oživitev proizvodnje vidi na stari lokaciji v Ormožu. »Sicer pa so zainteresirani tudi v drugih lokalnih skupnostih, kjer imajo na razpolago že opredeljene obrtne cone. Rešitev in možnosti je več, sedaj pa je konkretno težko govoriti o eni rešitvi. Je pa naš glavni cilj vrniti sladkorno peso na polja in jo po primerni ceni odkupiti in predelati za trg. Sedaj najprej iščemo trg, napačno je namreč razmišljati, da bi gradili obrat, ne pa imeli zagotovljenega trga. Tudi kmetijsko ministrstvo bo moralo sodelovati in to podpreti, nato bomo iskali vire in rešitve.« Ovira je visoka investicija v tovarno Sicer pa naj bila višina investicije v tovarno sladkorja po študiji Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede med 150 in 170 milijoni evrov. Kot je povedal eden od avtorjev študije Črtomir Rozman, je to že druga podobna študija, ki so jo naredili na fakulteti, razlikuje pa se predvsem v tem, da so tokrat razpolagali z najnovejšimi napovedmi svetovnih trendov cen sladkorja. »Ugotovili smo, da je pridelava pese lahko ekonomsko opravičljiva, če dosežemo zadostno količino pridelka in dovolj visoke sladkorne stopnje, površin je po naši oceni dovolj na razpolago. Ena največjih ovir je relativno visoka investicija na stari lokaciji. Sicer pa je ena izmed možnosti tudi proizvodnja etanola, namreč nivo odkupnih cen za »tehnično« peso se je približal ceni za sladkor. Glede na nizozemsko raziskavo je cena 35 evrov na tono te pese, medtem ko so pridelovalni stroški med 25 in 30 evri. Vidimo, da je ta alternativa zelo zanimiva.« Sladkorna pesa kot rešitev stanja v kmetijstvu Sicer pa bi po Bogovičevi Študija je stala dobrih 67.000 evrov ... Kmetijsko ministrstvo je zaradi velikega interesa pridelovalcev sladkorne pese in tudi glede na reformo skupne kmetijske politike 2014-2020, s katero je od 1. oktobra 2017 ponovno dana možnost pridelave sladkorne pese, naročilo Študijo o možnostih ponovne pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja v Sloveniji z oceno tveganja. Namen naročila študije je bil pomagati potencialnim pridelovalcem in zasebnim investitorjem pri njihovi odločitvi za naložbo. Izvajalec študije o možnostih ponovne pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja v Sloveniji z oceno tveganja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Skupni strošek študije je stal 66.808 evrov. Kot izhaja iz študije, naj bi bila oživitev pridelave ekonomsko upravičena, potencialno bi bila upravičena tudi investicija v tovarno sladkorja. Promocijsko sporočilo Priložnost za nakup namakalne opreme Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis za sofinanciranje naložb na kmetijskih gospodarstvih, namenjenih prilagoditvi na podnebne spremembe, izvajanju tehnoloških izboljšav ter znižanju stroškov pridelave. Za ta namen je razpisanih 8 mio EUR nepovratnih sredstev. Objavljen javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna RS za naslednje upravičene stroške naložb: • nakup nove kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz surovin, in sicer: • nakup kmetijske mehanizacije, ki ima izrazito okoljski učinek (stroji za minimalno obdelavo tal, stroji za kemično zaščito), • nakup kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogre-dnih plinov (stroji za minimalno obdelavo tal); • nakup kmetijske mehanizacije, ki je namenjena izvajanju ekološke pridelave; • obnova ali postavitev trajnih nasadov; • nakup namakalne opreme in izgradnja ter tehnološka posodobitev malih (zasebnih) namakalnih sistemov; • nakup kmetijskih zemljišč v višini 10 % priznane vrednosti naložbe, vendar samo v primeru, če se na zemljišču izvaja postavitev nasada ali nakup namakalne opreme. Pri nakupu namakalne opreme imajo priložnost kmetijska gospodarstva z občine Ormož in Gorišnica, da si nabavijo namakalno opremo. Ti dve občini imata že zgrajena velika namakalna sistema. Intenzivne pridelave kmetijskih proizvodov si brez namakanja skorajda ne moremo več predstavljati. Vsakoletno kratko ali daljše sušno obdobje vpliva na količino pridelka, kakovost pridelka in zaslužek, ki je zadnja leta ob nizkih odkupnih cenah tako ali tako že nižji. Zato bi bilo smiselno, da kmetije z intenzivno pridelavo bodisi vrtnin ali drugih poljščin izkoristijo ponujeno možnost in kandidirajo na razpisu za nakup namakalne opreme in si s tem zagotovijo lažji nakup opreme za namakanje, ki jim bo v prihodnje v pomoč, da dosežejo večji pridelek, boljšo kakovost proizvodov in s tem večjo konkurenčnost na trgu. GRAPAK A1 d.o.o. Strahinj 155, 4202 Naklo MOŽNOST FINANCIRANJA • SVETOVANJE PRI RAZPISNI DOKUMENTACIJI GSM: +386 40 973 800, Mali: krabonja@grapak.com uuww.grapak.com 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 19. februarja 2016 Pomagajmo si Avtizem pri otrocih (1. del) Večina staršev se sprašuje, kakšen bo njihov otrok, še preden se le-ta rodi. Zanima jih njegov izgled, karakterne značilnosti, interesi in še mnogo drugega. Če se rodi otrok, pri katerem se začnejo kazati avtistični znaki, pa se starši začnejo srečevati z mnogo zahtevnejšimi vprašanji. Avtizem ni bolezen, ampak je kompleksna motnja, ki vpliva na večino področij razvoja in otroku onemogoča normalen razvoj in napredovanje. Pri otroku, ki kaže avtistične znake, so največkrat prizadeta področja komunikacije, socializacije in vedenja. Otroci z av-tizmom nimajo telesnih okvar in se na videz prav nič ne razlikujejo od svojih vrstnikov. Avtizem je »nevidna« motnja, saj starši otrok z avtizmom, pogostokrat povedo, da drugi ljudje mislijo, da je njihov otrok poreden in nevzgojen. Zato je izredno pomembna zgodnja diagnoza, da otroci dobijo ustrezno obravnavo in pomoč. Diagnoza pomaga ljudem z avtizmom ter njihovim družinam razumeti, zakaj se pojavljajo nekatere težave ter vedenja. Nekoč je avtizem veljal za redko motnjo. V zadnjih 1020 letih pa se je število drastično povečalo. Avtizem ima že skoraj vsak stoti otrok. To pomeni, da naj bi imelo v Sloveniji 20.000 ljudi eno izmed motenj avtističnega spektra in da se vsako leto rodi 180 no- Foto: arhiv šole vih otrok z avtizmom. Raziskave kažejo, da se pojavi večkrat pri dečkih kot deklicah. Natančnega vzroka za pojav av-tizma ne poznamo. Raziskave kažejo, da kombinacije dejavnikov - genetskih in okoljskih - lahko povzročijo spremembe v možganih. Avtizma ne more povzročiti slaba vzgoja ali socialne okoliščine. Znaki, na podlagi katerih lahko razberete, ali morda vaš otrok spada v spekter avtizma, so sledeči: • Otrok ne usmerja pozorno- sti na svoje starše, skrbnike. Se ne odziva na svoje ime, ko ga pokličemo, včasih izgleda, kot da je gluh. Pri otroku ne opazite nobenega nasmeha ali podobnih izrazov veselja od 6. meseca dalje. Nobenega zvoka, smehljaja ali reakcije na vaše dražljaje po 9. mesecu. Otrok ne vokalizira in ne čeblja do 12. meseca starosti. Ne dela nobene geste do 12 mesecev (ne pozdravlja z roko, ne kaže s prstom). Ne izgovarja nobene besede do 16. meseca starosti. Odsotnost smiselnih besed, ne spregovori nobenega spontanega stavka do 24. meseca. Katerakoli izguba ali zastoj v govoru ali drugi socialni veščini. Ne vzpostavi očesnega stika ali je ta skromen, le za hip. Raje se igra sam, težje naveže stike z drugimi vrstniki ali ne pokaže zanimanja do drugih otrok. Nenehno guganje, vrtenje, hoja po prstih, udarjanje z glavo (v zid, v tla). • Otrok ne sledi navodilom, zgleda, kot da je v svojem svetu. • Je senzorno preveč/premalo občutljiv (na zvoke, dotike, hrano, vonj itd.). • Razdražljivost, napad jeze. • Agresija. 2. april - svetovni dan zavedanja o avtizmu Če pri otroku opazite zgoraj naštete znake, se obrnite na pediatra, ki vas bo napotil k ustreznim specialistom. Trenutno ne obstaja zdravilo za avtizem, obstaja pa vrsta učinkovitih metod, ki omogočajo učenje in razvoj posameznika. Otroci ne prerastejo avtizma, ampak se lahko simptomi v času otrokovega razvoja zmanjšajo zaradi pravilne obravnave. Pomaga, če naučimo otroka nekaterih veščin in vzorcev, da si zna sam pomagati v določenih, za njega stresnih, predvsem pa nepoznanih situacijah. O terapevtskih pristopih pa več v naslednjem prispevku. Andreja Zagoršek, profesorica defektologije, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Tačke in repki Težave z dihanjem, zasoplost Pri psički Vivi sem opazila predvsem zadnje dneve, da oteženo diha ob hoji po stopnicah (navzgor in navzdol). Sprva dihanja ali sope-nja, ki je sicer tudi že leta prisotno, ko psička da s tem znak, da jo tišči na potrebo, nisem jemala resno, ampak je tokrat vseeno malo neobičajno, saj je bolj globoko. Težav s sklepi nima in opravljene so bile tudi kure s Corta-Vet. Pred kratkim je imela tudi zdravljenje vnetja oči (bel izcedek, solzenje) in ušes, pa se bojim, da je bila mogoče prehlajena in so morda kakšne posledice tudi , na pljučih. Antibiotika ni dobila. Parkrat je * tudi malo pokašljala, ampak je to prene halo. Psička nima ,' vročine, normalno ^_ je in pije, ni spremenila teže, odvaja V normalno, je zelo igriva, vesela in živahna. Izmerila sem ji tudi pulz in dihanje v fazi spanja (90 udarcev na minuto in 10 vdihov na minuto). Tudi nič kaj nenormalnega pri srčku (ima 20,5 kg, srednja rast). Se popolnoma zavedam, da je Viva dopolnila ravno 13 let. Je tudi na ledvični dieti + ipakitin, ki je sicer dobra tudi za srce in po treh težkih operacijah (pri 9 in 11 letih) in boreliji in erlihiji t t upam, da ni kaj resnega. Verjetno bi takrat kazala kakšne resnejše znake, vendar ne. Prosim za vaše mnenje, kaj lahko storim. Anamnezo ste napisali popolno, opisali ste vse bistvene vitalne parametre. Na podlagi omenjenega lahko napišem, da je vse je v najlepšem redu in da je Viva v odličnem zdravstvenem stanju. Tu je samo ena težava, 13 let stara psička ne bi smela hoditi po stopnicah, če je to mogoče. Stopnice so nezaželene že za dosti mlajše pse. Hoja pa stopnicah ji generira bolečino in zaradi tega prične globoko in pospešeno dihati, saj se tako dihanje pojavlja pri hoji navzgor ali navzdol. Če bi se samo pri hoji navzgor, bi lahko prišlo v po-štev še kaj drugega, npr. kom- Foto: osebni arhiv Foto: Črtomir Goznlk Emil Senčar, dr. vet. med. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. penzacija srčnega delovanja. To pišem samo kot primer, saj so njeni parametri v spanju in mirovanju naravnost idealni. Moje mnenje je, da se poskusi čim bolj izogniti hoji po stopnicah, če je to mogoče. Poglejte na hrbtenico, ko gre dol po stopnicah, opazujte os hrbtenice in videli boste, da se nenormalno krivi in pri teh letih je to generator bolečine. Ko pa se vzpenja, pa je močno obremenjeno zadnje križno vretence, ki se pripenja na medenico in v tem sklepu hrbtenice in medenice se pri vzpenjanju generira bolečina, še predvsem pri starejših psič-kah. Emil Senčar, dr. vet. med. Zdravstveni nasveti Hemoroidi in zaprtje (1) Hemoroide in zaprtje bi lahko imenovali nadlogi sodobnega časa. V veliki meri sta povezani z nezdravim načinom življenja, kar pomeni, da lahko veliko storimo sami, da se jima izognemo. ZAPRTJE je najpogostejša prebavna težava ljudi v razvitem svetu. Pomeni redko iztrebljanje majhnih količin blata, ki ga spremlja močno napenjanje. Ker smo ljudje različni in imamo različne navade, je težko natančno določiti normalno število iztrebljanj. Nekateri lahko iztrebljajo trikrat na dan, drugi le trikrat na teden, vendar je to za oboje normalno. Pozorni pa moramo biti, kadar se pomembno spremenita količina blata in pogostost iztrebljanja ali pa se med samim iztrebljanjem spreminjajo lastnosti blata. Zaprtje delimo na: • organsko zaprtje, ki je posledica bolezni živčevja, mišičja, alergije, tvorb v črevesju ali ob črevesju. V teh primerih z zdravljenjem vzroka bolezni odpravimo tudi težave pri odvajanju blata; • funkcionalno zaprtje je posledica več različnih dejavnikov, kot so: neustrezna prehrana, nezadostna telesna aktivnost, dolgotrajno ležanje (zaradi bolezni), sprememba okolja (potovanja, selitev), neželeni učinki nekaterih zdravil (zdravila za lajšanje bolečin z močnim učinkom), dolgotrajna uporaba odvajal, neredna navada izločanja blata (zadrževanje blata) in nezadostno uživanja tekočine. Pri funkcionalnem zaprtju še razlikujemo: • kronično zaprtje, katerega vzrok so neustrezne prehranjevalne navade, slabe toaletno-higienske navade, nezadostno uživanje tekočin in balastnih snovi, premajhna telesna aktivnost, jemanje zdravil zaradi drugih bolezni, nepravilno jemanje odvajal ali kombinacija naštetih vzrokov; • akutno zaprtje - to je nenadno prenehanje rednega odvajanja blata, ki je lahko posledica spremenjenih življenjskih navad, kot je na primer daljše ležanje v postelji. Lahko je tudi posledica kontrastnih preiskav črevesa, sprememb življenjskega ritma (potovanja) ali spremenjene prehrane, na primer pri dojenčkih prehod z dojenja na prilagojeno mleko (mleko za dojenčke). Kako si lahko pomagamo sami? Pri zaprtju, ki ni posledica bolezni, ampak le spremenjenega delovanja črevesja, si najprej poskušamo pomagati z redno prehrano, bogato z vlakninami (stročnice, ovseni kosmiči, polnozrnata žita, zelenjava, sadje), z zadostnim uživanjem tekočine in zadostnim telesnim gibanjem (vaje za trebušne mišice). Učinkovita je kombinacija vseh naštetih ukrepov. Če s temi ukrepi ne dosežemo želenih rezultatov, imamo za samoz-dravljenje v lekarni na voljo odvajala, ki delujejo na različne načine: osmozna odvajala, kontaktna odvajala in odvajala, ki povečujejo volumen blata. Novost je odvajalo naravnega izvora, ki je kombinacija kontaktnega (stimulativnega) odvajala in odvajala, ki povečuje volumen blata. Osmozna odvajala (laktuloza) osmotsko vežejo vodo, s tem povečujejo volumen blata in ga mehčajo. Ob njihovem jemanju se lahko pojavijo vetrovi in napenjanje. Kontaktna (stimulativna) odvajala (bisakodil, antrakinonski glikozidi iz rastlin sene in krhlike) delujejo dražeče že na steno tankega črevesa in še bolj na steno debelega črevesa, pospešijo njegovo gibanje in s tem izločanje blata. Neželeni učinki so nelagodje v trebuhu, trebušni krči, driska. Odvajala, ki povečujejo volumen blata z vezavo vode (laneno seme, otrobi ...), delujejo mehansko, saj z raztezanjem stene črevesa spodbujajo njegovo gibanje, hkrati pa tudi mehčajo vsebino črevesa in zaradi vezave vode v nabreklih sluzeh omogočajo lažje gibanje. Pri uporabi teh odvajal je pomembno uživanje zadostne količine tekočine. Kombinacija kontaktnega odvajala in odvajala, ki povečuje volumen blata, je novost na trgu. Gre za zdravilo naravnega izvora, v katerem je dobro premišljena kombinacija krhlike, sene in lanenih semen. Zaradi lanenih semen se trše blato zmehča in ga lažje izločimo, sena in krhlika pa poskrbita za stimulacijo črevesa, da potisne vsebino proti izhodu. Kako dolgo lahko sami zdravimo zaprtje? Zaprtje samo ni bolezen, temveč težava, lahko pa je znak nekaterih bolezni, zato lahko sami zdravimo zaprtje do 14 dni. Takoj pa moramo k zdravniku, če: • nenadno izgubljamo telesno težo, • opazimo kri v blatu, • imamo krvavo drisko, • se izmenjujeta driska in zaprtje, • imamo napihnjen trebuh, • se pojavijo močni krči ali bolečine neznanega vzroka, ki trajajo več kot 48 ur. Vidimo, da ima zaprtje mnogo vzrokov. Različni prej našteti dejavniki vplivajo drug na drugega. Zaprtje preprečimo s pravilno prehrano, ki naj obvezno vsebuje tudi vlaknine, in z uživanjem zadostne količine tekočine. Zelo pomembno je tudi, da hrano dobro prežvečimo, imamo redne obroke in se vsak dan vsaj pol ure aktivno gibljemo. Foto: Črtomir Goznik Nataša Koltak Ferčič, mag. farm., Lekarne Ptuj torek • 23. februarja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 19 LUŽILO ZA STROJENJE MAJHEN BOBEN Z 1 KOŽNO OPNO PREVZE-MALEC RAZLIČNIH POGLEDOV IZDELOVALEC PLAHT IVANKA KRAŠEVEC TVORAVOST KUBANSKA CIGARA MALO-KALIBRSKA PUŠKA PREMIK ZRAKA PRIPRAVA ZA IGRANJE KEMIJSKA PREKAPNICA GLAS, ZVOK MERILNA LETEV NIKA JUVAN KIPAR (STANE) KROGLA PRI BALINANJU TEPEC, NEVEDNEŽ LOVSKI PES IRIDIJ BERAŠKA MAVHA ZIDARSKA ŽLICA PRESEŽEK, OSTANEK UDAREC PRI TENISU SLAVIST (RUDOLF) OPICA REZUS MEHKO USNJE ZVESTA ŽIVAL ŽLEZNA BULA, ŽLEZNJAK JANEZ USENIK POLNA PEST SNEG, KI SE VSIPLJE S STREHE STRAN NAŠ ROMANIST CHARLES AZNAVOUR ŠTEFAN NEMANJA DEL JEDILNEGA PRIBORA IMA NOVO FLAŠKO PREBIVALCI SELA JUŽNI SADEŽ CERKVENO OBLAČILO SVEDER ZA NAVRTANJE LOBANJE UGANKARSKI SLOVARČEK: EFTIMOVA = makedonska operna pevka (Milka), EKLEKTIK = prevzemalec različnih pogledov, MOLE = slovenski slavist (Rudolf), OPALA = model brazilskega chevroleta, ŠAP = polna pest, TREPAN = sveder za navrtanje lobanje, VITRAIL = slikano okno, ZAVAL = zasutje. 'NVdBdL 'LVNdO 'SVNVNV 'INV13S 'OVISV1 '30ITIA 'dISOVI OVIIN 'LVId 'T3IAIO Tir 'IAION3QV 'Hdl 'VIWIVIAI 'SOT 'VI3SIA 'VOVSia 'dl 'lAIdVf TN V>Tlld3IAI 'NOL 'VLd013d 'Hid 'Ld3aOTJ 'LSOAVdiU 'VHLVI3Tyi3 'LSOTL3AS 'VAVdL 'dOAVI 'VIVdO 'NOZOL :ouABJopoA :3»NVZIdX 3! A3IIS3H Ptuj • Budilkini poklici Kristijan v Teleingu Voditelj Štajerske budilke Kristijan Šmid se je minuli petek mudil v Info točki podjetja Teleing na Ptuju, ker je spoznaval delo svetovalnega referenta. Delo mu je predstavila Brigi-ta Kostanjevec, ki ga je najprej seznanila z novim paketom storitev, ki so ga pričeli prodajati prav tisti dan. Ko se je seznanil s podrobnostmi, je paket lahko predstavil tudi stranki. Kot je pojasnil Kristijan, gre pri poklicu svetovalnega referenta za dinamično delo, kjer mora zaposleni vedeti delati s strankami, ob tem pa dobro poznati storitve, ki jih prodaja. "Stranki namreč moraš znati povedati, kaj posamezni paket vsebuje in zakaj je dober zanjo. Poleg tega moraš razumeti, s kakšnimi težavami se stranke soočajo. Na koncu je pomembno, da stranki prodaš res tisto, kar potrebuje." To je potrdila tudi Brigita Kostanjevec, ki je pojasnila, da je pomembno zelo dobro poznati prodajne produkte in s stranko komunicirati tako, da na koncu izbereta zares najprimernejši paket. "Nekateri našo ponudbo pregledajo že na spletni strani in k nam pridejo s točno določenimi željami, z drugimi pa se je treba pogovoriti in prisluhniti njihovim željam ter jim na koncu ustrezno svetovati," pojasni. S Kristijanovim delom je bila njegova mentorica zelo zadovoljna, saj se je izkazal kot komunikativen sodelavec, kar je pri poklicu svetovalnega referenta izjemno pomembno. ns Ptuj • 90 let Jožeta Križančiča Vse njegove ljubezni Jože Križančič sodi med tiste člane Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, ki se od rane mladosti pa do danes predaja svobodoljubju in domoljubju. V ÍJ r \ } Foto: Črtomir Goznik Rojen 14. februarja 1926 v Vitni vasi na Bizeljskem, je bil 11. novembra 1941 skupaj z družino izgnan z domače grude v Ehrenfridersdorf-Sachen v Nemčijo. Star komaj 15 let je kopal železovo rudo 200 do 400 m pod zemljo. In to je trajalo vse do maja 1945, ko so jih osvobodile ruske čete. V domovino se je vrnil sredi junija 1945. Po vrnitvi miroval. Njegova ljubezen so bili preprosti kmečki ljudje in zemlja. Zato se je vpisal v kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu ter nato uspešno kon- čal srednješolsko izobraževanje v Mariboru. Nato je postal upravitelj Kmetijskega posestva v Podlehniku, ob priključitvi h KK Ptuj pa je bil vodja te delovne enote vse do upokojitve. Ves ta čas je z vso odgovornostjo opravljal zaupne mu naloge, zlasti pri obnovi vinogradov in sadovnjakov v Halozah, obenem pa skrbel za razvoj živinoreje. Med delom je končal tudi Višjo agronomsko šolo v Mariboru. Znal je pritegniti preprostega kmečkega človeka in okolico k prostovoljnim delovnim akcijam za razvoj tega dela Haloz. Deloval je v vseh takratnih družbenopolitičnih organizacijah, posebno pozornost pa je posvetil delu ZB na Ptuju, bil je tudi aktivni zagovornik vrednot NOB. Zelo aktiven je bil tudi v ptujskih sindikatih. Pred petindvajsetimi leti je bil med ustanovitelji Društva izgnancev Slovenije ter tri mandatne dobe njen podpredsednik. Po upokojitvi se je posvetil pisateljevanju in v tem obdobju napisal sedem knjig, vse vsebine pa so s pridihom kmečkega in socialnega življenja malega haloškega človeka. Stanko Lepej RADIO)))TEDNIK OBVESTILO o spremembi delovnega časa sprejemne pisarne Cenjene stranke obveščamo, da bomo v naši sprejemni pisarni na Osojnikovi cesti 3 od 1. marca 2016 poslovali po NOVEM delovnem času. Strankam bomo na voljo: • v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 7. in 15. uro, • v sredo pa naš delovni čas podaljšujemo, in sicer od 7. do 17. ure. • Ob sobotah bo pisarna zaprta. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 26. februarja 2016 Piše: J. Toplak • Indijsko srce (17.) Država vegetarijancev Morda ne zgleda najbolj privlačno in higiensko, a vsekakor je odlično! Foto: Mateja Toplak Indija je poznana kot država vegetarijancev (podatki iz leta 2007 kažejo, da ima država najnižjo stopnjo uživanja mesa na svetu, trideset odstotkov Indijcev je namreč vegetarijancev). Vegetarijanstvo je v Indiji predvsem družbena norma, pogosto podvržena ideologiji vere in kaste. Hinduizem (skoraj 80 % prebivalstva) načelno sicer ne zahteva vegetarijanskih prehranjevalnih navad, a kljub temu mnogi hindujci mesa ne uživajo zaradi prepričanja o pomenu nenasilja proti drugim oblikam življenja. Odločitev, da postanem vegetarijanka, se mi je po nekaj tednih zdela povsem razumna. Ne samo vpliv hinduizma, tudi sodobna medicina, ki ponuja obilo dokazov za povezavo med boleznimi srca in ožilja, obolenji za rakom ter uživanjem mesa in mesnih izdelkov me je prepričala, da je to verjetno prava odločitev. »A nisi rekla, da si vegetarijanka?« me zgroženo povpraša Indijka na koncu mize, ko poskušam zagrabiti jajčno omleto. Začne se zanimiva razprava, kjer ugotovim, da vegetarijanci v Indiji ne samo, da ne uživajo mesa in rib, ne dotaknejo se niti jajc, saj jajce predstavlja potencialni razvoj novega življenja. Srečala sem se z nenavadnim poimenovanjem: hrana, ki zajema meso in mesne izdelke, se imenuje »ne-vegetarijanska« (non-veg), hrana, ki ne vsebuje mesa in jajc, pa se praviloma označuje za »čisto vegetarijansko« (pure veg), vseeno pa ne gre za veganstvo, saj uživajo mleko in mlečne izdelke. Indija ni samo dežela vegetarijanske prehrane, temveč tudi zdrave prehrane nasploh. Indijska kuhinja je izredno pestra, saj poleg osnovne hrane, riža, pripravljenega na tisoč načinov, uživajo nekvašene tanke kruhke, ki istočasno služijo kot pribor, z nešteto vrstami zelenjave in zelenjavnih omak. Na severu je osnova prehrane indijski kruh, na jugu, na mojo nesrečo, riž. Nikoli ga nisem marala, le z nerazumevanjem sem zmeraj opazovala mlajšega brata, ki si ga je skuhal skorajda vsak dan! A hočeš nočeš, riž je postal dnevna stalnica tudi zame. Srce indijske kuhinje pa je zagotovo vešča uporaba zelišč, začimb in arom, ki iz jedi izvabi skrite okuse. Ku-mina, kardamom, kurkuma, cimet, koriander, žafran, ingver ... in predvsem pekoč čili, ki se vsakodnevno znajde na mojem kro- žniku. Pekoča hrana, ki jo naravnost obožujem (čeprav me včasih med kosilom še zmeraj presenetijo solze), zraven praktičnega razloga, saj deluje kot naravna klimatska naprava, torej pospešuje potenje, da ohladi telo, ponuja številne prednosti, kot so: lažja prebavljivost obroka in zdravilno delovanje. Indija slovi tudi kot svetovna prestolnica slaščic. Večinoma so pripravljene iz mlečnih izdelkov, svežega sadja, žita, čičerikine moke in jedrc. Skoraj vse sladice so izjemno sladke, za moj okus presladke. Zaradi »zanimivih« izkušenj z indijskimi zobozdravniki, o katerih bom povedala kaj več v katerem izmed prihodnjih člankov, se jim raje na široko ognem. Kulinarika je za Indijce izredno pomembna - hrana, po navadi v prekomernih količinah, je tako rekoč glavna sestavina družbenih dogodkov, praznovanj, predvsem pa porok. Če je hrana tako zelo oboževana, zakaj si ne privoščijo pribora, me prešine, ko z prsti pacam po rižu s pekočo omako. Spomnim se pregovora, ki mi ga je zaupal Osnova prehrane je riž. Foto: Mateja Toplak starejši gospod: »Hrana, ki jo uživamo z rokami, nahrani tako telo kot tudi um in duha,« ko se odločim, da preučim to, zame nenavadno prakso. Sistem tradicionalne indijske medicine, ajurveda, uči, da je vsak prst na roki predstavnik enega izmed petih elementov, ki sestavljajo vesolje. Palec predstavlja eter, kazalec zrak, sredinec simbolizira ogenj, prstanec vodo, mezinec pa zemljo. Prehranjevanje z rokami torej združi teh petih elementov, kar naj bi izboljšalo našo zavest o hranjenju. Občutiti hrano, ko roke postanejo podaljšek prebavnega sistema, pomeni, da milijoni živčnih končičev posredujejo signale o količini in temperaturi hrane, tudi ravni pikantnosti direktno v možgane, kar v želodcu sprošča prebavne sokove in encime, ki poskrbijo za primernejšo prebavo. Indijci ljubijo hrano, a zdi se, da še z večjim veseljem nahranijo svoje goste - tudi za zraven vam bodo spakirali! Indija me je naučila, kako uživati v vsakem grižljaju. Kako okusiti hrano, prepoznati mešanico okusov ter si dovoliti, da obrok postane čas, ko se umirimo in si vzamemo nekaj trenutkov zase in za svoje bližnje. Zame je največji užitek opazovati ulične kuharje in peke, ki s široko ponudbo in izjemno oven (21.3. - 20.4.) V vaše življenje bodo prihajali prijetni ljudje. Na drugi strani pa vas bodo osrečili vaši prijatelji in skupinsko delo. Močan pečat bo imela tudi služba in morali boste uvesti spremembe. Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Varovati se boste morali ljubezenskih neso- bik (21.4. - 20.5.) Romantična doživetja vam bodo vlivala smisel in zaupanje. Spoznali boste, da lažjih poti ni in da boste morali narediti sintezo. Reševali boste nekaj iz svoje preteklosti. Fizična aktivnost bo spodbudna in sprehodi po zasneženi poljani bodo balzam za dušo. «tt w Foto: Mateja Toplak Začimbe so že od nekdaj zaščitni znak indijske podceline. nizkimi cenami pričarajo ulično hrano v pravem pomenu besede. Pa kaj, če mimo leti majhna miška, ko čakam na svoj prigrizek, in če hrana ni postrežena po standardih, ki sem jih bila navajena. Hrana diši po strasti, veselju do kuhe, okus pa se ne more primerjati z nobeno izmed prestižnih restavracij - zame so indijski ulični kuharji med najboljšimi na svetu. Tudi hranjenje z rokami je veliko bolj naravno, čeprav si včasih, ob kakšnem lepljivem rižu, še zmeraj zaželim dobre stare žlice ali vilice. O dvojčka (21.5. - 20.6.) V zadnjih dneh februarja se boste sprostili in z zaupanjem pogledali vnaprej. V svoje življenje boste privabljali ljudi, ki vas bodo osrečili in napolnili z upanjem. Mešani občutki vas bodo spremljali v ljubezni - čas bo za romantično večerjo. Zvezde v ljubezni bodo naklonjene R rak (21.6. - 22.7.) Veseli boste tistega, kar vam bo ponudilo življenje. Spremljala vas bo ustvarjalna energija. Veliko časa boste namenili razmišljanju o skrivnostih in duhovnih zakonitostih. V ospredju bo intuicija in tako bo čas primeren za pomembne projekte. V službi ne iščite lažjih poti. lev (23.7. - 22.8.) Hrepeneli boste po izzivih in novih dogodivščinah. Premiki bodo zaznamovani v sodelovanju. Na delovnem mestu bo čas novih priložnosti in ključnih se boste med vrsticami učili od ljudi. Sreča se skriva na strani pogumnih in aktivnih. devica (23.8. - 22.9.) Pričelo se bo novo obje in rast fizične energije bo na zavidljivi ravni. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Notranji mir bo nekaj, kar se boste morali naučiti imeti. Bolje bo, da se bolj sprostite v ljubezni in da ne pričakujete ničesar. Romantična doživetja vam bodo obarvala sivi vsakdan. tehtnica ! (23.9 - 2310.) f V ljubezni se boste morali odločiti in sprejeti salomonsko odločitev. Diplomacija bo adut, ki jI vam bo koristil na delovnem mestu. n Več časa boste namenili sebi in pro- "§ stemu času. Ce imate otroke, vam -g ■o bodo vir navdiha. V veliki meri se boste sprostili in življenje zajemali z veliko žlico. škorpijon H (24.10. - 22.11.) Intuitivni signali se bodo ojačali. Dobre iztočnice boste imeli na delovnem mestu. Zavedli se boste prijetnosti in znali uživati v drobnih trenutkih. V ljubezni bodo vaši občutki mešani in ne iščite bližnjic. Spontano bo deloval pogovor in tisto, česar ne morete povedati naglas, si zapisujte. strelec (23.11. - 21.12.) Privlačile vas bodo adrenalinske dejavnosti. Za osebno svobodo se boste pripravljeni boriti. Istočasno bo obdobje zelo občutljivo. Dobro bo znati zbirati besede O in oceniti prioritetne dejavnosti. Uspeli boste v nekem projektu in omenjeno vam bo odprlo vrata sreče na stežaj. ^ kozorog (22.12. - 20.1.) S Kovali boste načrte o svoji prihodnosti. Uspehi se bodo vrstili. Seveda bo obdobje namenjeno tudi počitku in interesnim dejavnostim. Bolje bo, da boste svojega srčnega izvoljenca poslušali med vrsticami. K Srečen dan: sreda. Blesteli boste v pogledu denarja in naredili več ugodnih poslovnih potez. vodnar (21.1. -18.2.) o Radi boste pomagali drugim ljudem. Iskali boste tudi iskrico pozitivnosti in jo našli med prijatelji. Pričakovati je prijetne energije, ki vas bodo povezale v ljubezni in harmoniji. Tako boste našli svojo p srečo in obilico ugodnih trenutkov. Služba: dinamično boste povedali svoje mnenje. m&l ribi ! (19.2. - 20.3.) s ^--. TD Občutili boste neko po- s večano harmonijo in pospešili svoj -g korak. Ločevati boste morali od plevela. V tišini boste pridobili -g odgovore na svoja vprašanja. Tako opk najdete v sebi tudi neko novo in svežo | energijo. V ljubezni ne izsiljujte in ~ poglejte na morebitna trenja kot na § Muu Predstavitev programa Erasmus+ Mladinski svet MO Ptuj je v soboto, 20. februarja, organiziral predstavitev programa Erasmus+. Predavanje sta vodila Damir Žerak, vodja Razvojnega centra Ptuj, in Jernej Čuš, predsednik MSMOP. Predstavitvi bo sledila tudi praktična delavnica, ki bo namenjena zbiranju idej in prijav projektov, ki bi se lahko financirali iz programa Era-smus+. Erasmus+ je novi program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposablja- nja, mladine in športa za obdobje 2014-2020. Sedemletni program razpolaga s proračunskimi sredstvi v višini 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi EU več kot 5 milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini. MS MO Ptuj Foto: MS MO Ptuj petek • 26. februarja 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Častni pokrovitelj 56. Kurentovanja dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije 56. Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija, 2.-9. februar 2016 ETNOFEST KARNEVALFEST Ekipa Kurentovanja 2016 se iskreno zahvaljuje številnim sponzorjem, donatorjem in medijskim pokroviteljem za njihovo širokosrčno podporo, saj brez njih v ekonomsko nestabilnih časih ne bi mogli izvesti tako velikega projekta. Posebna zahvala gre tudi številnim prostovoljcem, nastopajočim in soorganizatorjem, ki so prispevali svoj čas, elan in veliko kreativnosti. V ekipnem duhu smo uspešno izvedli vse prireditve, zato iskrena hvala za vso njihovo pomoč in požrtvovalnost. Glavna zahvala pa gre vam, dragi obiskovalci, ki vsako leto s svojo prisotnostjo, včasih tudi v neprijetnih vremenskih razmerah, soustvarjate enega največjih evropskih etnografskih festivalov. Hvala vsem in se vidimo na 57. Kurentovanju! Oraanizacijski odbor Kurentovanja 2016 POKROVITELJI IN DONATORJI KURENTOVANJA 2016 MESTNA OBČINA PTUJ Cestno podjetje Ptuj V-m POŠTA SLOVENIJE Zanosil«, vaaponod javne službe ptuj aiöirnaip ^.Nova KBM .^ruzalem Ormož Haloze Slovenske gorice 71 Zavarovalnica Maribor Lahkota prihodnosti Odern BOX MARK Energija za življenje © ARRIVA Qnlb URADNI VINAR KURENTOVANJA 2016 TELEKS URADNA PREVOZNIKA KURENTOVANJA 2016 CS2 TOYOTA ^ trïglav DC DOMINICO CENTER á»^ 1 hLtn/7B«lllL Slovenske železnice I FEEL SLOVE IA t. ur * + TalekomS loven ija HypoGroup MEDIJSKI PARTNER Štajerski'TEDNIK .RADIOPTUJ 89,8-98,2 »104; 3 Prireditvenik Petek, 26. februar 9:GG 1G:GG 1B:GG 1B:GG 19:3G 2G:GG 2G:GG Ormož, Mladinski center: likovna delavnica Tihožitje (za otroke; potrebna je predhodna najava) - do 13:00 Ptuj, CID: brezplačne počitniške ustvarjalne delavnice za otroke z bratoma Malek in anima-torji RUD Eleja Ormož, Bela dvorana grajske pristave: predavanje ddr. Rudia Rizmana Svet (brez) alternativ Hajdina, gostišče Olga: občni zbor KPD Staneta Petroviča Hajdina Hajdoše, Hotel Roškar: 15. občni zbor PD Hajdina Polenšak, Gasilsko-kulturni dom: redna letna skupščina Domoljubnega slovenjegoriškega društva generala Maistra Ptuj, hotel Mitra: Prva svetovna vojna in Slovenci v bojih na Karpatih; predavata major mag. Zvezdan Markovic in polkovnik Miran Fišer, načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske; pripravlja Zgodovinsko društvo Kidričevo Ptuj, Muzikafe: regijska fotografska razstava Pust in maskiranje, JSKD Ptuj, Mestno gledališče: svečana predstava ob 20-letnici delovanja Mestnega gledališča Ptuj - Govor malemu človek, Vlado Novak Majšperk, kulturno-poslovni center: Reporter Milan s komedijo Zbogom, muca Sp. Hajdina, lokal Kavalo: občni zbor ŠD Hajdina Sobota, 27. februar 10:00 Cerkvenjak, Peščeni Vrh 11: prikaz pletenja košev in gajžaka, društvo Krdebač 11:00 Ptuj, Prešernova ul.: Vseslovenski pohod z rdečimi baloni, ob mednarodnem dnevu redkih bolezni 16:00 Laporje, Slomškov dom: predavanje Kakovost in uspešnost pridelka na klasičnem vrtu, zeliščnem vrtu in polju 18:00 Skorba, Dom krajanov: premiera gledališke skupine KD Skorba Cvetje hvaležno odklanjamo 18:00 Videm, občinska dvorana: komedija To imamo v družini, gledališka skupina KD Franceta Prešerna Videm 18:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: otvoritvena slovesnost prve mednarodne dijaške konference MUN v Sloveniji GimMUN Ptuj 2016 19:00 Hajdoše, gasilski dom: občni zbor ŠD Hajdoše 19:00 Ptuj, dvorana samostana Sv. Petra in Pavla: Slutnja bodočnosti, koncert Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec, ob 90. obletnici smrti Srečka Kosovela, Komorni zbor KOr 19:00 Sveti Tomaž, okrepčevalnica Kostanj: občni zbor Smučarskega kluba Sveti Tomaž, ob 20-le-tnici delovanja Nedelja, 28. februar 1G:GG 1G:GG 17:GG 1B:GG 1B:GG Vitomarci, večnamenska dvorana: predavanje Vesne Forštnerič Lesjak, Zdravilni potencial žitaric, vstop prost, RK Markovci Zg. Polskava, Kulturni dom: otroška predstava Soseda in pol, KU KUC iz Lendave Zg. Polskava, Športna dvorana OŠ: koncert z glasbenimi gosti ob izidu nove zgoščenke ansambla Pajdaši Skorba, Dom krajanov: premiera gledališke skupine KD Skorba Cvetje hvaležno odklanjamo Trnovska vas, večnamenska dvorana: komedija To imamo v družini, gledališka skupina KD Franceta Prešerna Videm Ponedeljek, 29. februar 1B:3G Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: praktično predavanje Tine in Metke Ternjak Gomboc Prva vrtičkarska opravila www.tednik.si tednik@tednik.si Program TV Ptuj Sobota ob 2] .00, nedelja ob 10.00: Ministrski stol - oddaja VTV Velenje; Pogovor z Julijano Bizjak Mlakar, ministrico za kulturo; Predlogi za večji delež slovenske glasbe v dnevni čas; Vzpodbuda za ustvarjanje nove glasbe; Ocena stanja v kulturi; Videoprodukcija Gaber predstavlja film Snežna jama; Pod Raduho odkrit vhod v 1300 metrov dolgo jamo; Turistična pot po lepotah jame; Dokumentarni film Srečno knapi; Film v spomin knapom rudnika Zabukovica - Liboje. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. februarja 2016 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. Mali oglasi PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Oprema Barva renault modus 1.2 6vexpressi0n 2012 6.990,00« prvi last. kovJampanjec ford galaxy2.dtdci trend 2010 9.900,001 serv. knjiga kov. Črna fiatstiüd1.816v dynamic 2002 1.990,00« serv. knjiga rumena citroen xsara picasso 1.616v exclusive 2008 4.440,00« prvi last. kov. srebrna citroen xsara picasso 1.616v elegance 2006 4.290,00« serv. knjiga kov. srebrna ford fusion 1.416v ambiente 2008 4.400,00« serv. knjiga k0v.b0rd0 nissan qashqai 1.616v1ekna 2008 8.350,00« serv. knjiga kov. Črna renault megane 1.616v auth. conf. 2003 2.550,00« prva reg. 2004 kov. siva renault clio 1111.216v dynamique 2011 6.300,00« prvi last. kov. sv. zelena renault modus 1.2tce expression 2011 5.950,00« prvi last. k0v.sv. modra renault modus grand 1.5 dci dynamique 2010 6.100,00« serv. knjiga kov. srebrna nissan note 1.416v visia plus 2008 4.600,00« prvi last. kov. (sna land rover discovery iii 2.7 d v6 avt. 2007 13.990,00« serv. knjiga kov. Črna citroen xsara picass01.61 elegance 2006 3.450,00« serv. knjiga kov. modra renault modus grand 1.216v expression 2008 5.190,00« klima kov. viola renault cli01.216v expression 2013 7.900,00« prvi last. rumena mercedes-benz b170 2009 10.100,00« klima kov. srebrna renault megane 1.616v privilege cc 2008 5.850,00« avt. klima kov. Črna kia rio 1.416v ex active 2006 3.490,00« avt. klima kov. srebrna opel zafira1.9 cdti enjoy 2007 5.150,00« 7 sedežev kov. siva PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 MÄ^gg^MJJiÄ [MMäiÄ M s M I 1 m I d S11! Vb VA\ MtTJ: M! t ti BBP O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA« OPR. BMW 320 D TOURING X - DRIVE 2012 13.990 1.LAST., ODLIČEN BELA BMW 320D TOURING XENON USNJE NÄVI 2011 12.390 1. LAST., VSA OPREMA BELA BMW 520D TOURING 2011 22.490 1.LAST..USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASSO 2007 5.990 1. LAST., ODLIČEN KOV. MODRA CrmOEN C51.6 HDI NAVIGACIJA 2011 9.490 1.LAST., KOTNOV ČRNA CITROEN C5 2,0116V 2009 7.490 1.LAST., ODUČEN SREBRNA FORD FOCUS 2013 10.490 1.LAST., ODUČEN BELA JAGUARX-T1PE 2,0014 2004 3.990 1. LAST., ODUČEN KOV. SIVA MAZDA 6 2007 5.490 1. LAST., ODUČEN KOV. SV. MODRA OPEL INSIGNA 2.0 CDTI COSMO 2013 12.990 1.LAST, ODUČEN VEČ BARV PEUGEOT 407 2.0 HDI NÄVI PANORAMA 2007 4.990 2. LAST., VSA OPREMA SIVA PEUGEOT 50081,6 E- HDI 2012 9.990 1.LAST., ODUČEN SV. MODRA VOLKSWAGEN GOLF 2,0 TDI 2009 7.990 ODUČNO OHRANJEN MODRA VW GOLF 1.9 TDI PLUS 2007 7.490 1. LAST., ODUČEN SIVA VW PASSAT 1,9 TDI 2006 5.990 1.LAST, ODUČEN SREBRNA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL 2012 12.490 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ •V <& PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 26. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja), 69. oddaja, pon, 8:00 Pomurski tednik, pon. 8:40 Obzornik 7V Dravograd 9:15 Glasbeni predah 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon, 10:45 Utrip Ormoža, pon, 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:30 ŠKL ■ Šport mladih, 21. oddaja, pon. 13:10 Predstava PITA, pon. 14:30 Prenova mestne tržnice, pon, 14:40 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Čista umetnost 52. oddaja, pon. 18:55 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Glasbena osmica (slo), 70, oddaja 21:00 Povabilo na kavo: Marko Soršak Šoki. 21:30 20 let Mestnega gledališča Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Družbena odgovornost univerze, pon, 23:05 Onstran razuma: Astrolog, pon. 23:40 Info kanal NEDELJA 28. februar 7:30 Obzornik TV Dravograd, pon, 8:05 Šola, da se ti zrola: OS PV Ravne na Koroškem, pon. 8:30 Kuhinjica, pon. 9:00 Modro, pon. 9:25 Glasba za vse, 29. oddaja, pon. 10:00 Sekvenca, 50. oddaja, pon. 10:30 Povabilo na kavo: Marko Soršak Soki 11:00 Sreda v sredo: Roman Leljak, pon, 12:00 Pregled tedna, pon. 12:35 Gostilna »Pr Fraricet« 13:35 Okrogla miza z bivšimi gimnazijci, pon. 14:20 Info kanal 16:10TVGoriŠnrca 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronikajx>n. 18:30 Glasba za vse, 29, oddaja, pon, 19:05 Povabilo na kavo: Marko Soršak Soki, 19:35 Prenova mestne tržnice, pon. 19:45 Glasbeni predah 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Sekvenca. 50. oddaja, pon. 21:00 Rožmarinkina ljubezen, pon. 23:05 Ptujska kronika, pon. 23:35 Info kanal PON EDEUEK 29. februar 8:40 Pregled tedna, pon. 9:05 Pomurski tednik, pon. 9:45 Šola, da se ti zrola; OŠ Brezno Podvelka, SOBOTA 27. februar 7:30 Praznik Vrtca Ptuj 2014, pon. 8:30 ŠKL - šport mladih, 21. oddaja, pon. 9:00 Kuhinjica, pon. 9:25 Parada učenja, pon. 10:00 Čista umetnost, 52. oddaja, pon. 10:25 Izzivi dopisnikov in regionalnih medijev, pon. 12.-00 Pregled tedna 12:25 Povabilo na kavo: Marko Soršak Soki . 13:00 15. jubilejni Miklavžev koncert Anice Kralj ]°:55 ™Jska kronika, pon. 16:00 Info kanal Sekvenca, 50, oddaja pon, 19:10 Glasbena osmica (sto), 70, oddajja, pon, pon, 10:40 ŠKL, Šport mladih, 22. oddaja 11:20 Glasba za vse, 29. oddaja, pon. 1150 Kuhinjica, pon. 12:45 Čista umetnost, 52. oddaja, pon. 13:10 Boris Pahor o kulturi ljubezni, pon. 14:00 Pacientove pravice, pon, 14:30 Info kanaf 17:35 Kuhinjica 16:00 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Glasba za vse, 29, oddaja, pon. 19:00 Sekvenca, 50, oddaja 19:30 Čista umetnost, 52. oddaja, pon. 20:05 Ptujska kronika, pon, 20:35 Koncert Soroptimist kluba Ptuj 2015, 22:25 Prenova mestne tržnice, pon, 22:35 Glasbena osmica (slo), 70, oddaja, pon, 23:05 Info kanal 19:40 Športnik leta 2015, pon, 20:05 Pregled tedna, pon. 20:30 Družbena odgovornost univerze, 21:05 Povabilo na kavo: Marko SorŠak pon, 21 ;35 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Sekvenca, 50. oddaja, pon. 23:00 Info kanal , pon. Soki, Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv www.tednik.si STORITVE PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. Si Izognite se obisku inšpektorja zaradi dela na črno - pokličite raje čistilni servis Metlica. Nudijo vam čiščenje poslovnih in privatnih prostorov na območju celotne Štajerske. Hitro, profesionalno in ugodno. Za vse storitve izdajo račune. Čistilni servis Metlica, d. o. o., Trg Dušana Kvedra 12. Maribor. Telefon 070 357 386. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KAMNOSESTVO NOVO-NOVO NOVO-NOVO! Želite nov spomenik? Potrebujete okenske police za svojo hišo, bi radi obnovili ali na novo uredili stopnišče Iz kamna? Sedaj lahko izkoristite ugodnost Dlners club kartice in naročite izdelek z možnostjo plačila do 24 obrokov. Vse uredimo pri nas, vi potrebujete samo kartico in izberete svoj izdelek! Vse informacije na mobitei 041 902 648 ali na e-pošti bojan.kolaric@gmail.com. www.kamno3e5tvo-kolarlc.5l ŽAGA CUGMAJSTER LOČE Odkup hlodovine iglavci in listavci. Odkup hlodovine na panju, izvajamo tudi poseg sečnje. Tel.: 03 759 21 70 in 041 751 208 Alojz Cugmajster s.p., Cesta v Železnik 8, Loče. KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRAŠIČE mesnate pasme, težke 130 kg, ugodno prodamo. Možnost čiščenja. 041 978 309. PRODAM balirko za oglate bale Inex-Li-fan. 041 730 860. PRODAM suhe deske (kratice), 1 m3, cena od 50 do 80 €, letve 4 x 5 cm, 5 x 8 cm, fosne ... Možnost dostave. Telefon 031 649 201. Pila les, d. o. o., Bezen-škovo Bukovje 7, Frankolovo. PRODAMO pujske, težke do 25 do 40 kg. Cena po dogovoru. Tel. 031 781 483. PRODAMO oglate bale sena ter krožne brane. 031 201 751, kličite po 14. uri. PRODAM oglate bale sena. 041 843 825. BIKCE simentalce kupim. 041 825 057. PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte jonagold, zlati delišes, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Ze-tale. Telefon 769 26 91. VZAMEM kmetijska zemljišča v najem, lahko tudi VVO, na desnem bregu Drave. Telefon 041 368 437. PRODAM mulčarja in 150-kg svinjo. Telefon 051 219 567. PRODAM ječmen, sorte Sandra, za krmljenje živali. Cena po dogovoru. Telefon 031 474 766. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. PRODAM dve svinji za zakol, težki okrog 170kg. 040 389 720. PRODAM ječmen, po 20 centov, in semensko ajdo. 031 302 698. SEČNJA in spravilo lesa, organiziran odkup. Rok plačila 7 dni. Marjana Dro-fenik, Sv. Florjan 113, Rogaška Slatina. Tel. 041 767 760. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAMO oglate, suhe bale sena in si-lažne velike. Tel. 781 01 71. PRODAM 8 mesecev brejo telico, simen-talko, in kupim telička simentalca, starega okrog 10 dni. Tel. 040 780 420. KUPIM kosilnico Gorenje Muta, lahko z manjšo okvaro, po možnosti s frezo. Tel. 051 376 732. NEPREMIČNINE V KIDRIČEVEM, na čučkova 13, v pritličju, prodamo dvosobno stanovanje. Telefon 031 496 584. NA SLOVENSKEM trgu prodamo dvosobno stanovanje (61 m2), prenovljeno. Telefon 031 366 891. DOM IN STANOVANJE NA PTUJU najamejo hišo ali stanovanje, najemnina do 300 EUR. Tel. 040 300 555. ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju (internet, kabelska). Tel. 041 428 673. ENOSOBNO stanovanje na Ptuju, obnovljeno in na novo opremljeno, oddam v najem. Tel. 051 356 346. ZAPOSLIM voznika C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU. La-mot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 02 80. ZAPOSLIM strojnika-rovokopača, po možnosti s C-kategorijo, pogodbeno, za nekaj ur mesečno. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 02 80. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob izgubi drage žene in mame Terezije Peklar IZ VIDMA PRI PTUJU 16 se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje. Žalujoči: Viktor, Zmago in Anita z družino Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Ludvika Mlakarja Z ZGORNJE HAJDINE 105 A 1932-2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala vam za vsak stisk roke, tople in sočutne objeme, iskrene besede v tolažbo, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Hvala govornici za besede slovesa, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi amnoseK Boštjan ZEMLJAKs.p. Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b F spomeniki police stopnice 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 09:00 Koncert ans. Srčni muzikantje 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video strani 18:00 Koncert ans. Srčni muzikantje;2.del 20:00 Goriinics 21:00 Utrip Iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh wwwsiptv.sl SIP Oddaje Iz občin Spodnjega Podravja 08:00 Kulturni praznik v Markovcih 10:30 Koncert ans. Srčni muzikantje;2.del 12:00 Seja sveta Mark ovc i - ponovitev 18:00 Stoperce ■ Ob Valentinovem 19:30 Ptujska kronika 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka 03:30 Video strani Dodatni termini pddjiii Oddaje iz občine Majšperk redno v novih terminih na sporedu SIP TV 08:00 SKL 08:30 Pljjska kronika 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Prijatli zapojmo, naj pesem doni 13:00 Kulturni praznik na OS Domava 16:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Oddaja iz občine Destmik 18:00 Koncert ans. Srčni muzikantje;2.del Pio9ram v i1«1 P"*0 «H«* 120:00 Oddaja iz obilne Sta, 21:00 Glasbena oddaja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; in(o@siptv.st Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 www.siptv.si 08:00 Ob vaškem perišču - Vinska Gora 10:00 ŠKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 lljemi sanje, Video si rani 18:00 Prijatli zapojmo, naj pesem doni 20:OOKronika iz občine Markovci 21:30 Kulturni praznik v Markovclh 23:00 Video strani PRODAM novo, še zapakirano, kuhinjsko napo, širine 90 cm. Tel. 031 261 436. MOTORNA VOZILA PRODAM Opel Astro 1.6, letnik 2004, lepo ohranjen, redno vzdrževanje, 2. lastnica 8 let, vožnja po ravnini, cena 2.490 €. Telefon 041 485 754. PVC okna, vrata, senčila RAZNO KUPIMO alfo za svinjekuho, od 200 do 300 litrov, prodamo pa smrekove sušice fižolovke. Možna dostava, tudi manjših količin. 041 841 385 ali 02 818 23 23. PRODAM varilni aparat CO2, trifazni mikser za repo ali peso, mlin za grozdje, starejši tip, tri elektro motorje. Tel. 041 441 643. Mestni kino Ptuj Petek, 26., in sobota, 27. februar: 16:00 Alvin in veverički: Velika Al-vintura; 18:00 Oskarjevi nomini-ranci: Brooklyn; 20:00 Morilka Nedelja, 28. februar: 16:00 Alvin in veverički: Velika Alvintura; 18:00 Morilka; 20:00 Oskarjevi nomini-ranci: Brooklyn. ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJA -20% GOTOVINSKI POPUST petek • 26. februarja 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše matere, tašče, babice, prababice, sestre, botre in tete Anice Galinec IZ TRŽCA 54 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, hvala za tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, gospodu župniku za čuteče opravljeno daritev in pevcem za odpete žalostinke. Tvoji najdražji Življenje celo si garal, za dom in svoje bližje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 88. letu je za vedno obstalo srce dragega moža, ata, dedija, tasta, brata, bratranca, prijatelja in soseda Jožefa Drevenška SP. LESKOVEC 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospodu Ediju Vajdu za molitve in opravljen cerkveni obred, govorniku Janku Kozelu, cerkvenemu pevskemu zboru, godbeniku za odigrano Tišino, sosedi Mlakar, družini Milo-šič-Valič iz Malega Okiča, kolektivu Pošte Videm, zastavonoši, podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve in osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: tvoji najdražji Iz našega življenja odšel je tvoj obraz in ne sliši več se tvoj ljubeči glas. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti. SPOMIN Kar bilo je dano, pred štirimi leti nam bilo je odvzeto, odvzeto vse, kar nam bilo je najbolj sveto. Jožica Slaček IZ DRAGOVIČA 10, JURŠINCI Hvala vsem, ki ji prižigate svečko in se z lepo mislijo spomnite na njo. Tvoji najdražji ^ i? P Kako je prazen dom, dvorišče naše. Oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega in dobrega moža, očeta, tasta, dedka in brata Avgusta Petka IZ PLACEROVCEV 13 1943-2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, za cerkev in vsem, ki ste našega očeta v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornicama, cerkvenim pevkam, gasilcem, nosilcem državnega, verskega in društvenega simbola, osebju dialize Ptuj, MP Ptuj, ZVDV Dornava, Carrera Optly Ormož in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Daniel, hčerki Sonja in Helena z družinami ter brat Franc z družino Iz daljave slišim pesem, pesem obudi spomine, v prsih me močneje stisne, orosijo se oči ... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka Janeza Rozingerja IZ STRMCA PRI ZG. LESKOVCU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali sveče, za svete maše, nam pa izrekali sožalje. Posebej hvala športnemu društvu Leskovec za tolažilne besede in moralno pomoč. Zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Mir iz Vidma. Hvala tudi turističnemu društvu Vinogradniki Strmec in etnografskemu društvu Orači Leskovec. Vsem in vsakomur, ki ste nam nesebično pomagali, še enkrat iskrena HVALA. Žalujoči: vsi njegovi Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči. Skozi življenje boriti si se znala, a v tihem zimskem jutru utrujena si zaspala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in sestre Roze Mlakar rojene Valič IZ SPUHLJE 20 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, sodelavcem Kmetijsko-gozdarskega zavoda -Živinoreja Ptuj, Društvu upokojencev Spuhlja, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in za maše ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi vsem za opravljene pogrebne storitve. Iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica Antona Klajderiča - Tončija IZ KIDRIČEVEGA, UL. NIKOLE TESLE 4 se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje. Hvala osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, kolektivu Taluma, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred ter podjetju Mir. Vsi njegovi OSMRTNICA V 85. letu je po bolezni umrl dragi mož in oče Manfred Munda IZ PTUJA Pogreb bo v družinskem krogu. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Vsi njegovi Kako srčno si želel, da še med nami bi živel, srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, dragi sin Sandi, spomin bo večno ostal. Dragi Sandi, ostal je trpek jok. V SPOMIN Sandi Drevenšek STANOŠINA 19 25. 2. 2013-25. 2. 2016 Moje srce te vedno išče in grem na trojiško pokopališče. V beli žari mirno spiš in bela rožica ti cveti. Tam v kraju tišine in mojega srca žalosti in bolečine. Žalujoči: mami Jerica, ata Jožek, brat Klemen in oma Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, tast in brat Anton Intihar upokojenec TALUM-a, IZ KUNGOTE PRI PTUJU 116 Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 27. februarja 2016, ob 15. uri na pokopališču na Hajdini. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: hčerka Slavica z družino Težko pozabiti je človeka, ki bil ti je drag, še težje izgubiti ga je za vedno. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta Marjana Jungra IZ ŠTURMOVCEV 16 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala vsem patrom, podjetju Mir, pevcem, kolektivoma Perutnine Ptuj in Žlahtič. Žalujoči vsi njegovi v-7 L J Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, pradedka, tasta in brata Janeza Markeža Z MESTNEGA VRHA 72 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče ter za sv. maše. Lepa hvala za vsak stisk roke in tudi za pisna sožalja. Besedo zahvale smo dolžni g. župnikom sv. Jurija: g. Andreju in g. Dominiku ter g. Tinetu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pevcem in godbeniku za poslednjo melodijo. Zahvaljujemo se tudi Kirurškemu oddelku Bolnišnice Ptuj in Javnim službam za dostojen pokop. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: njegovi najdražji Sp. Podravje • Katere občine poslujejo z »blokiranim« podjetnikom Danilom Ivanušem Nikjer koncesionar, dela pa povsod Ormoški podjetnik Danilo Ivanuša je koncesionar oz. pogodbeni izvajalec za vzdrževanje javne razsvetljave (JR) v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Gorišnica. Ob dejstvu, da je imel v letu 2014 večino časa blokiran transakcijski račun in da je občina Ormož glavnino svojih obveznosti do Ivanuša namesto njemu plačala FURS-u, smo preverili, na kakšen način s tem podjetnikom poslujeta občini Središče ob Dravi in Gorišnica, katera dela in v kakšni vrednosti je opravil za njiju. Kot so povedali na občini Zakaj je župan Sok razveljavil odločitev o koncesionarju Kot smo poročali, je občina Ormož odločbo o podelitvi koncesije za vzdrževanje JR izdala družbi Opsen. Na takšno odločitev se je neizbrani ponudnik Tadej Ivanuša pritožil, župan Alojz Sok je njegovo pritožbo pripoznal kot utemeljeno. »Pritožbi sem ugodil zgolj iz enega razloga, to je zaradi prevelike razlike med najnižjo ponudbo in ostalimi tremi.« Župan dodaja, da razpisa ni razveljavil zato, ker posla ni dobil ponudnik, ki bi bil njemu pogodu. Dejal je, da je takšna predpostavka nesprejemljiva. O tem, da občina nima izdelanega katastra JR in ali je bil razpis za izbor koncesionarja res nedodelan, pa je pojasnil: »V razpisu so bile zajete vse svetilke po vrsti, moči, višini in lokaciji. Zaradi katastra se vrednosti ponudbe ne bodo spremenile. Predvsem bo kataster služil občini, da bo vsak mesec dobila natančno poročilo, katere svetilke so bile zamenjane. Tako bomo lahko do potankosti spremljali tudi čas delovanja posamezne svetilke. Pogoji razpisa so bili povsem dodelani. Pripravljen je bil v skladu z odlokom in zakonom o javno-zasebnem partnerstvu. Vseboval je čisto vse potrebne elemente.« Gorišnica, so v zadnjih petih letih s podjetnikom poslovali v vrednosti dobrih 430.000 evrov. Za vzdrževanje sistema JR je Ivanuša letno prejemal od 7.000 do 14.000 evrov, skupaj v petih letih 51.843 evrov. Iz naslova gradenj oz. investicij v javno razsvetljavo mu je občina kot izvajalcu v letih 2011-2015 namenila za dobrih 380.000 evrov dela, največ 2014 (135.017 evrov). Občina Gorišnica je dela podjetniku oddala na podlagi zbiranja ponudb. Nekatere račune za opravljeno delo je plačala na račun Ivanuša, druge po asignacijah na transakcijske račune številnih samostojnih podjetnikov ter gospodarskih Seznam tehniinih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu Spoštovani! Leto je okrog in ponovno je čas, da se srečamo. V vašem kraju bomo za vas opravljali tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu. TEVE PTUJ Tehnični pregledi TEVE Ptuj d.o.o. Dornavska c. 7a 2250 Ptuj Zahvaljujemo se vam za dosedanje zaupanje in se s svojimi storitvami priporočamo še naprej! Datum Dan Kraj Ura 5.3.2016 sobota SELCE - gostilna Ornik 700 - 11.00 73.2016 ponedeljek GEREČJA VAS - gasilski dom 700 - 8.00 PRVENCI - gasilski dom 9.00 - 10.00 FORMIN - gasilski dom 11.00 - 12.00 STOJNCI - gasilski dom 13.00 - 14.00 8.3.2016 torek MOŠKANJCI - gasilski dom 700 - 8.00 ZAVRČ - trgovina Haložanka Tuš 9.00 - 10.00 MARKOVCI - počivališče 11.00 - 12.00 JANEŽOVCI - gostilna pri Mici 13.00 - 14.00 DESTRNIK - gasilski dom 15.00 - 16.00 9.3.2016 sreda DOBRINA - kmetija Kolar 7.00 - 10 00 ZG. HAJDINA - prevozništvo Vogrinec 11.00 - 12.00 APAČE - gasilski dom 13.00 - 15.00 11.3.2016 petek TRNOVSKA VAS - večnamenska dvorana 700 - 12.00 DRSTELJA - režijski obrat 13.00 - 14.00 12.3.2016 sobota LOVRENC NA DR.POLJU - društ.upokojencev 700 - 11.00 14.3.2016 ponedeljek JUROVCI - avtoelektrika Bračič 700 - 9.00 VIDEM PRI PTUJU - igrišče 10.00 - 12.00 SELA - kulturni dom 13.00 - 16.00 15.3.2016 torek PLETERJE - parkirišče Medol 700 - 11.00 18.3.2016 petek MAJŠPERK - športni park 700 - 11.00 19.3.2016 sobota ZG. LESKOVEC - gasilski dom 700 - 9.00 CIRKULANE - bar Marinka 10.00 - 11.00 CIRKOVCE - igrišče šola 12.00 - 13.00 21.3.2016 ponedeljek JURŠINCI - igrišče 700 - 10.00 POLENŠAK - igrišče 11.00 - 13.00 22.3.2016 torek DORNAVA - hmelj Dornava 700 - 8.00 DESENCI - gasilski dom 9.00 - 10.00 GRAJENA - igrišče šp.društvo 11.00 - 13.00 23.3.2016 sreda ŠIKOLE - gostilna Kurež 700 - 10.00 LANCOVA VAS - igrišče 11.00 - 12.00 VITOMARCI - kulturni dom 13.00 - 15.00 24.3.2016 četrtek STOPERCE - dom krajanov 700 - 11.00 PODLEHNIK - lovski dom 12.00 - 14.00 25.3.2016 petek SP. VELOVLEK - gasilski dom 700 - 12.00 MEZGOVCI OB PESNICI - igrišče 12.00 - 14.00 29.3.2016 torek DRSTELJA - režijski obrat 700 - 9.00 NOVA VAS PRI MARKOVCIH-delavnica Kekec 10.00 - 11.00 SP.JABLANE - gasilski dom 12.00 - 14.00 ŽETALE - parkirišče ob šoli 15.00 - 16.00 30.3.2016 sreda SESTRŽE - kmetija Križanec 700 - 11.00 Foto: Črtomir Goznik družb. Kot je razvidno po nakazilih na Supervizorju, pa sicer občina Gorišnica z Ivanu-šem kontinuirano posluje že več kot desetletje. Koncesijska pogodba za vzdrževanje JR med občino Središče ob Dravi in Danilom Ivanušem je potekla leta 2012. Z aneksom so jo dvakrat podaljšali, obakrat za obdobje enega leta. Od leta 2014 aneksa k pogodbi več niso sklepali, saj so nameravali izvesti nov razpis za izbiro koncesionarja. Aneks, aneks na aneks... Kljub temu da je koncesijska pogodba med dosedanjim koncesionarjem Danilom Ivanušo ter občino Ormož potekla že leta 2009, Ivanuša še danes vzdržuje sistem ormoške JR. Po poteku pogodbe je občina z njim sklenila prvi aneks za obdobje pet let. Nato je sledilo podaljšanje z aneksom za eno leto (do 25. 9. 2015). Septembra lani je občina sicer objavila razpis za koncesijo, ki seje končal tako, da niso izbrali nobenega izvajalca. Septembra je občina z Ivanušem vnovič sklenila aneks (do konca 2015). Nato pa še spet za polletno obdobje - do 30. junija 2016. Kot je dejal središki župan Jurij Borko, bodo izvajalca za vzdrževanje JR predvidoma izbrali letos - vendar mu ne bodo podelili koncesije, temveč bo šlo za izbiro na osnovi zbiranja ponudb po dejansko izvedenem delu oz. vzdrževanju. Kljub temu da je pogodba med občino in Ivanušem leta 2012 potekla in da zadnji dve leti za podaljšanje pogodbenega IßW Vikend menu vsako soboto in nedeljo (od 12. do 17. ure) razmerja več niso sklenili aneksov, pa Ivanuša sistem JR v središki občini še vedno vzdržuje. Mesečno nadomestilo oz. koncesnina, ki jo prejema za svoje storitve, znaša 589 evrov. V preteklosti, ko je bilo svetilk manj, je bil znesek 510 evrov mesečno. Poleg tega je v zadnjih letih kot podizvajalec ali izvajalec izvajal tudi preostala dela, v večini novogradnje JR. Župan Borko pravi, da so bili seznanjeni, da ima podjetnik finančne težave. Za koncesijo so mu po županovih besedah denar vseskozi nakazovali na njegov transakcijski račun, za investicijo ob gradnji kanalizacije je občina pogodbo sklenila z Danilovim sinom Tadejem Ivanušem in tako sredstva nakazovala na njegov račun. Mojca Zemljarič Dobrodošli. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO I\/i I 'ORS Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELA ZELO UGO, Napoved vremena za Slovenijo Za informacije smo vam vedno dosegljivi na tel.: 787 10 30, ROMAN Kranvogl 041 291 369, ALOJZ Benko 031 728 010, PETER Benko 051 349 368, ANTON Potrč 031 456 205, DANILO Turk 041 419 757, BORUT Kovačič 040 292 555 Danes bo sprva oblačno, dopoldne bodo padavine oslabele in nato v večjem delu Slovenije ponehale. Popoldne se bo ponekod delno zjasnilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 6, na Primorskem do 12 stopinj C. V soboto in nedeljo bo prevladovalo oblačno vreme. Na vzhodu bo povečini suho, drugod bodo občasno padavine. V soboto bo sprva meja sneženja še dokaj nizko, nato se bo dvigala.