strokovne vesti
strokovni ~lanek (Professional Paper)
Les v tradicionalnem stavbarstvu na Slovenskem
avtor Vito HAZLER, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
1.  Etnolo{ke raziskave stavbarstva na Slovenskem
Etnologija deli slovensko etni~no ozemlje na {tiri glavna kulturna ob-mo~ja, na alpsko, panonsko, sredozemsko in osrednjeslovensko. Na teh ob-mo~jih raziskuje kulturno in na~in ‘iv-ljenja po t. i. etnolo{ki sistematiki, ki obsega poglavja s podro~ja materialne, dru‘bene in duhovne kulture in ob~e etnolo{ke problematike. V teh sistemskih okvirih so npr. poglavja o stavbarstvu in bivali{~ih, notranji opremi, poljedelstvu in ‘ivinoreji, rokodelstvu in obrti, gozdnem gospodarstvu, orodjih in predmetih, delovnih skupnostih, medsebojni pomo~i, likovnem obzorju, znanju idr., kjer so pridobivanje, predelava, obdelava in uporaba lesa obravnavani z razli~nih zornih kotov. Doslej so bila v slovenski etnologiji dokaj dobro raziskana zlasti podro~ja stavbarstva in obrti, ker je imel les pomembno, ponekod celo odlo~ujo~e mesto v gospodarskem in kulturnem razvoju posameznih pokrajinskih obmo~ij.
2. Na~ini in oblike pridobivanja, obdelave in vgrajevanja lesa
2.1. Pridobivanje lesa
Se~nja, obdelava in transport lesa so na Slovenskem ‘e stoletja del pomembnih gospodarskih prizadevanj. Izraba lesne mase je bila zelo razno-
vrstna, o ~emer imamo veliko zapisov v delih na{ih najstarej{ih kronistov (Valvasor 1689), v razli~nih posrednih in neposrednih virih (npr. katastri v 2. pol. 18. in za~. 19. stoletja, rudni{ki arhivi, ~asopisi, revije idr.), v katerih lahko razberemo namen in obseg se~-nje, na~ine transportov, trgovine in tudi predelave lesa. Seveda so bili obseg, intenzivnost in tehni~na izpopolnjenost se~nje odvisni od vrste dejavnikov (npr. naravne in pokrajinske danosti, dostopnost gozdnih parcel, lastni{tvo gozdov idr.) in zlasti od namena: ali je bila se~nja namenjena le za doma~e potrebe kme~kega obrata, za prodajo ali pa je bilo izkori{~anje gozda ‘e del gozdarsko-obdelovalne industrije.
Ponekod v alpskem svetu so gozd intenzivno izkori{~ali bodisi za predelavo in raz‘agovanje na ‘agarskih obratih in vse do konca 19. stoletja tudi za gla‘utarstvo in oglarstvo. Gozd so po-sekavali “na frate”, t. j. povsem na golo in les s hribovitih predelov transportirali v dolino po grabnastih dr~ah ali lesenih ri‘ah (Vide~nik, 1983). Nekatera obmo~ja so bila zaradi intenzivne se~nje v 19. (Pohorje) in {e sredi prve pol 20. stoletja (Logarska dolina) skoraj povsem gola in ponekod se so zaradi pogozovanja spremenili lesni sestav (npr. na Pohorju iglavci prevladajo nad listavci). S se~njo “na frate” je bilo ponekod na Karavan{kem ob-mo~ju povezano po‘igalni{tvo: poseke so po‘gali in s pepelom pognojili t. i.
ijaLeS 56(2004) 3
strokovne vesti
4. Ko{tabona, gospodarsko poslopje (sredozemsko obmo~je). Leseno Lorberjevo hi{o so zgradili leta 1919 (foto lastnik hi{e).
5. Kri‘ pri Se‘ani, me‘narija ob cerkvi sv. Kri‘a. Stavba je zidana iz kamna in pokrita s “{krlami”, mo~no ostre{je je sestavljeno iz hrastovih tramov
6. Muzej na prostem Pleterje

“novíne” (tudi “nóvne”), kjer so nato nekaj let sejali ‘ita (Zgornja Savinjska dolina, Topla, Koprivna).
Les so z nekaterih obmo~ij Savinjskih Alp, Karavank in Idrijskega splavljali po rekah. Z ‘agarstvom in lesno trgovino je bilo vse do 30. let 20. stoletja poznano splavarstvo na Savinji (Angelos Ba{ 1974) in Dravi (Vili Vuk 1996), z rudarstvom pa plavljenje lesa po Beli in Idrijci od klav‘ do rudarske Idrije (Zgodovina Idrije). Splavarstvo in plavljenje so opustili zaradi razvoja cestnega in ‘elezni{kega prometa in predvsem zaradi razli~nih hidroteh-ni~nih posegov (jezovi, elektrarne na Dravi), ki so ob~utno zmanj{ali plovnost rek.
S se~njo lesa so povezana razli~na znanja, ki so bila plod dolgoletnih izku{enj in med drugim tudi razli~nih izobra‘e-valnih programov. Dobri kme~ki gospodarji so bili tudi dobri poznavalci in skrbniki svojih gozdov. Odli~no so poznali razli~ne vrste lesa, ki so ga prepoznavali po lubju, listju, lesni strukturi in po vonju. V preteklosti je bilo glavno vodilo pridobiti predvsem kakovosten les za gradnjo, izdelavo po-hi{tva in tudi za kurjavo, zato so se~njo prilagodili letnemu ~asu in zlasti ugodnim luninim menam. Najbolj ugodna so bila obdobja ob “stari luni” v drugi polovici decembra, januarja in prvi polovica februarja, ko je “mezge” v lesu najmanj.1 Les pa je mo‘no sekati tudi po “veliki ma{i” v drugi polovici avgusta, ko se je vegetacijski proces nekoliko umiril. Tudi ta je primeren za gradnjo ali za izdelavo skodel, vendar ga je treba vgraditi {e isto leto2 ali pa primerno uskladi{~iti. Izredno pomembna je tudi lega rasti{~ posameznih vrst lesa, zato so npr. smreke ali macesne za kritino (skodle, ‘agane deske) sekali ve~inoma na osojnih, manj vetrovnih in z drevjem enakomerno pora{~enih legah, da so bile let-
nice enakomerno ra{~ene po vsem deblu, da les ni bil zavit in da je imelo drevo vsaj v spodnjem delu ~im manj vej.3
2.2. Uporaba razli~nih vrst lesa
Na stavbarstvo ve~inskega prebivalstva pa tudi na nekatere stavbe privilegiranih dru‘benih skupin je do srede 20. stoletja imelo pomemben vpliv o‘je in tudi {ir{e okolje, kar je oblikovalo t. i. tradicionalne lokalne, regionalne in nacionalno prepoznavne gradbeni{ke oblike in na~ine gradnje. Pomembno vlogo so imeli pri tem gradbeni materiali, ki so jih graditelji ve~inoma pridobivali v doma~em okolju. To so bili kamen, ilovica, opeka, apno, slama in seveda les. Predvsem les je bil v grad-beni{tvu uporabljen po osnovnih vrstah in kakovosti in obdelan v razli~nih teh-ni~nih izvedbah. Poznane so bile stanovanjske in gospodarske stavbe, kjer je les prevladoval kot osnovni gradbeni material, ponekod so ga vgrajevali v zna~ilnih razmerjih s kamnom in opeko.
a. V alpskem svetu so v stavbarstvu uporabljali razli~ne vrste lesa. Po obsegu vgraditev so izstopali smreka, jelka (hoja) in macesen, ponekod pa so za posebne namene in konstrukcijske ~lene uporabljali tudi hrast in (redkeje) kostanj. Smreka je bila pogosto rabljena za kladne ali skeletne konstrukcije sten, za izdelavo ostre{ij, krtine (skodle, ‘agane deske), stavbnega pohi{tva, opa‘ev na zatrepih, konstrukcijskih delov gankov, stre{nih lin in podpornikov ter razli~nih pohodnih povr{in (podnice). Macesen in jelko so pogosto uporabljali za kritino (skodle, ‘agane deske), stavbno pohi{tvo in pohodne povr{ine (podnice, ~oke), na nekaterih hribovitih obmo~jih pa tudi za kladne konstrukcije sten (Podol-{eva, Robanov kot).
ijaLeS 56(2004) 3
strokovne vesti
Ker so v preteklosti zlasti stanovanjske in gospodarske stavbe (hlevi, seniki, skednji) postavljali na razmeroma plitke kamnite temelje brez ustrezne hidroizo-lacije, so za t. i. “gruntnike”, t. j. povsem spodnje vence lesenih kladnih sten, uporabljali predvsem hrast; s tem so bistveno zmanj{ali dvigovanje talne vlage in mo`nosti drugih vrst po{kodb (glodalci, insekti).
Hrast (in ponekod kostanj) so vgrajevali tudi v nosilne dele ostre{ij, predvsem za strme strehe, prekrite s {kriljem ([kofjelo{ko hribovje, Pohorje), in pogosto tudi v stare izvedbe konstrukcij “na {karje” oziroma “na kle{~e”. Za vse druge dele strehe (deske za podlago {krilju, late) so uporabljali smrekov ali macesnov les.
b. V panonskem obmo~ju, to je v Beli krajini, jugovzhodni, vzhodni in severovzhodni Sloveniji, prevladujejo listavci, zato so v kladne in skeletne stene stavb vgrajevali predvsem hrast (Bi-zeljsko, Gorjanci, Bela krajina) in kostanj, ponekod pa tudi smreko (del Gorjancev), bukev (svet ob zgornji Sotli, Haloze), jel{o in druge vrste lesa (gaber, akacijo, lesko idr.). V Beli krajini in jugovzhodni Sloveniji so uporabljali razmeroma kakovosten les listavcev, ki je ve~inoma ostal neometan tako na pro~eljih hi{ kot ponekod notranjih prostorih (za{~ita sten v “hi{i” s tele~jo krvjo; ponekod so notranje stene pozneje prebelili ali celo ometali). Na Bizeljskem in v okolici Bre`ic so imeli navado zunanje lesene stene prebarvati ope~no rde~e (Hazler 1999), vi{je ob Sotli, v Halozah, v Slovenskih goricah in v Prekmurju, pa so razmeroma slab{i les listavcev (pogosto
ijaLeS 56(2004) 3
bukve) ometavali z ilovico in belili. Za stre{ne konstrukcije “na {karje” so uporabljali predvsem kostanj in tudi hrast, za {pirovce pa bukev, smreko in akacijo, za letve pa gaber, lesko in akacijo. Gaber in lesko so uporabljali tudi za izdelavo opletov na “svislih” (zatrepi) in ponekod tudi lesenih obokov v ~rnih kuhinjah, ki so jih s spodnje in zgornje strani ometali {e z ilovico.
c. Na sredozemskem obmo~ju je v stavbarstvu prevladoval predvsem kamen. V masivne konstrukcije ostre{ij s “skrlami” (apnen~aste plo{~e) kritih streh so vgrajevali zlasti hrast in akacijo, za podlogo tudi smreko, ki so jo ve~inoma kupovali pri lesnih trgovcih. Pri stavbah, kritih s korci, so za ostre{ja uporabljali hrast in smreko. Za stavbno pohi{tvo, stopnice, ganke in ograje (Tolminsko, Kobari{ko in Bov{ko) so ve~inoma uporabljali les iglavcev (Sedej 1974).
~. Osrednjeslovensko obmo~je je v uporabi gradbenih materialov v stavbarstvu najbolj raznovrstno. Na obmo~jih od Spodnje Savinjske doline do Ljubljanske kotline in vse proti Notranjskem in Dolenjskem so vse do konca 19. in za~etka 20. stoletja gradili lesene, delno zidane in zidane hi{e. Za gradnjo hi{ in ka{~ so uporabljali predvsem smreko (Spodnja Savinjska dolina, Celjska kotlina, Morav{ko) in bukev (Zasavje), za temeljna bruna kladnih sten in za vogalne sohe skeletnih konstrukcij pa so vgrajevali ve~inoma hrast. Najstarej{e hi{e s kladno konstrukcijo sten so imele bruna obdelana s treh strani (tako da je zunanja stran obdr‘ala naravno okroglino), medtem ko so imele mlaj{e lesene hi{e in polnila
7. Muzej na prostem Rogatec. Tesarji pripravljajo kostanjev les za stre{no konstrukcijo
8. Mrzlava vas 24 pri Kr{ki vasi. Leseno Lorberjevo hi{o so zgradili leta 1919 (foto lastnik hi{e).
9. Novo mesto. Chalupa
Jaromerksa – lesena hi{a, ki jo je novome{ki tiskar Ivan kupil v Pragi na znameniti narodopisni razstavi leta 1895.
10. Podkraj pri Me‘ici (alpsko obmo~je).

strokovne vesti
11.Poljane nad Okonino. Bogato opremljena brana na dvojnem kozolcu – toplarju.
12. Skomarska hi{a 30. Les so pustili nekaj let, da je pridobil naravno patino, nato so ga barvno izena~ili s starim lesom in za{~itili
13.Strehovski breg- Lesena vinska klet s stanovanjem (panonsko obmo~je)
14.[entjan‘ nad Drav~ami. Skoraj v celoti lesena hi{a, nekdanja dimnica, ima streho prekrito s skodlami (alpsko obmo~je).

skeletnih hi{ bruna obdelana z vseh {tirih strani (plo{~at ali kvadratast profil). Posebej kakovostno so bila s treh strani obdelana bukova bruna, vgrajena v ka{~e in osrednja gospodarska poslopja (nadstropni del s podom) na obmo~ju Zasavskega hribovja, kjer so zlasti pri ka{~ah uvedli zna~ilno plastovitost kladnih sten: najprej venec hrastovih, nato sedem do osem vencev bukovih in povsem pod stropom {e venec smrekovih brun.
Na vogalih in ob predelnih stenah so bruna pri starej{ih stavbah povezovali z utori na kri‘, pri mlaj{ih (po podatkih terenskih raziskav od konca 18. stol. dalje) pa v razli~nih oblikah lastovi~jega repa (trapezasti, zvonasti, cvetno-~a{asti ali H profil) tako, da so “gruntnik” in dva do tri vence brun pod stropom ohranili povezavo na kri‘. Ta je {e posebej izrazita pri pohorskih in koban-skih dimnicah in t. i. dimni~nih hi{ah (Sedej 1979), kjer so pod stropnim delom ostenja tramovi vezani na kri‘ podalj{ujejo v stopni~asti niz dolgih konzol, kar ustvarja zelo slikovito in prepoznavno podobo teh razvojno najstarej{ih ohranjenih stavb (Hazler 1995) na alpskem obmo~ju (Zavodnje 43,4 pri Kav~eli, Kav~nikova dimnica; [entjan‘ nad Drav~ami 20, Poberska bajta;5 Sp. Kapla 82, pri @lagerju idr.6 ).
2.3. Obdelava in vgrajevanje lesa
Z uvedbo in splo{no raz{irjenostjo ‘agalnikov venecijank (Struna 1955) v drugi pol. 18. stoletja so ve~ino lesa na grobo raz‘agovali mehansko. To {e zlasti velja za obmo~ja, kjer je bilo vodnih potencialov dovolj (ju‘no in sever-
no Pohorje, Zgornja Savinjska in Zad-re~ka dolina, Zgornja Savska dolina idr.)7 in so postavljali tako veleposest-ni{ke kot kme~ke ‘agarske obrate. To -da ro~na obdelava se je kljub temu ohranila vse do 60. let 20. stol. kar {e posebej velja za obdelavo stre{nih konstrukcij, nekaterih vrst kladnih in skeletnih sten (ponekod v vzhodni Sloveniji) ter stavbnega pohi{tva.
@e pri se~nji in grobi obdelavi so gozdarji in tesarji uporabljali razli~ne vrste ro~nih ‘ag (amerikanko, fi{erco, {lin-gerco, ti{erco, {imon)8, tesarske ekipe pa tudi razli~ne vrste orodja in tehnike obdelave lesa. Najbolj splo{no poznana je bila zna~ilna “plenka~a” (tesarska sekira) z dolgim rezilom, ki so jo orodni kova~i izdelovali tako za desni~arje kot levi~arje. Za obdelavo ravnih povr-{in so si pomagali {e z obarvanimi vrvicami (barvna masa iz fino zdrobljene opeke, razmo~ene v vodi), za izdelavo utorov pa z vrsto sekir, dlet in drugega orodja. Zlasti pri lesnih zvezah – utorih lastovi~jega repa – so tesarji druge pol. 18. in 19. stoletja na alpskem in nekaterih delih osrednjeslovenskega obmo~-ja (Zasavsko hribovje, Kumljansko, Litijski hribi)9 dokazali izjemen smisel za konkavnost in konveksnost posameznih lesnih zvez, ~esar dana{nji “mojstri” ve~inoma ve~ ne obvladajo. To je {e zlasti pere~e pri obnovah vrste kulturnih spomenikov, kjer smo bili `e ve~krat pri~e skrajnim poenostavitvam in neznanju (npr. nekdanja Adamova hi{a v Arna~ah, sedaj Arna~e 31).
Mojstrsko so tesarji in mizarji obvladali tudi izdelavo vseh vrst ornamentov v lesu. Zna~ilen primer so dekorativni izrezi iz desk na lesenih vrtnih lopah (npr. lopa na vrtu ljubljanske opere, na [tajerskem t. i. “lustu`i” na dvori{~ih kme~kih hi{) ali dekorativni izrezi na vrsti kozolcev v Zgodnji Savinjski dolini (Radmirje, Varpolje) in na Dolenj-
ijaLeS 56(2004) 3
skem (Bistrica pri Mokoronogu, Bla-`etov kozolec; Dolenje Jesenice pri Mokornogu, Petjov kozolec; [martno pri Litiji, Ma~kov kozolec idr.), kjer so ponekod prikazani tudi zoomorfni in celo antropomorfni liki, kar izpri-~uje tudi {ir{i simbolni pomen tesarskih in mizarskih umetnin (Hazler 2004).
Gmotni polo‘aj lastnikov so v preteklosti potrjevale tudi oblike in dekoracija stavbnega pohi{tva. Okna in vrata so bila v vseh na{ih pokrajinah pogosto predmet dokazovanja mizarskega in rezbarskega mojstrstva. Zna~ilno oblikovani okenski okvirji v severovzhodni Sloveniji in rezbarije na vratnih krilih v alpskem in osrednjesloven-skem prostoru izpri~ujejo veliko teh-ni~no znanje in izjemen smisel za oblikovanje rastlinskih (viti~evje), zoo-morfnih (ptice, petelini) in drugih naravnih elementov (npr. son~ni ‘arki, luna idr.). @al vsa ta dedi{~ina neza-dr‘no izginja in tudi dana{nja oblikovalska in na~rtovalska prizadevanja ne vidijo v teh izjemnih sestavinah nobenih izzivov za sodobno poustvarjanje.
Med posebej reprezentan~ne sestavine tradicionalnega stavbarstva sodijo raznovrstno obdelani leseni stropi v osrednjih “hi{ah” kme~kih stavb. Na Slovenskem imamo celo vrsto regionalno prepoznavnih tipov stropov, kjer prepoznavamo smisel za simboliko, zna~ilnosti lokalne ali hi{ne mitologije in predvsem izjemno tesarsko mojstrstvo. Prefinjeno oblikovani poznogot-ski, renesan~ni ali baro~ni stropi v imenitnih me{~anskih (Celje, Radovljica) in tr{kih hi{ah (Braslov~e), `upni{~ih (Rogatec, Vuzenica), samostanih (Kr-{ko), gradovih (grad [krljevo pri [ent-rupertu na Dolenjskem)10 so na{li posnemovalce tudi med ve~inskim prebivalstvom. V alpskih pokrajinah so ohranjeni izjemni primeri lesenih stropov v kme~kih hi{ah z masivnimi ma-
ijaLeS 56(2004) 3
cesnovimi ali smrekovimi pre~nimi tramovi in dvojno polo‘enih desk, ki imajo spodaj posnete robove in ob stenah zna~ilne zaklju~ke na t. i. ajdovo zrno. Posnete robove imajo tudi pre~ni tramovi, ki jih krasijo {e razvejane rozete globokega ali plitkega reza in ve~inoma tudi letnice gradnje stavbe, ki so ponekod vpete v iniciale IHS. Na osrednjeslovenskem in panonskem ob-mo~ju so nosilni pre~ni tramovi ve~i-noma hrastovi ali kostanjevi, deske pa iz lesa iglavcev. Ponekod v vzhodni in severovzhodni Sloveniji so vgrajevali strope z dvojnimi nosilnimi hrastovimi ali kostanjevimi tramovi;11 osrednji pre~ni tram so najve~krat okrasili z izrezom v obliki kvadrata z diagonalami (June‘eva hi{a v Roga{ki Slatini) in ponekod {e z letnico nastanka stavbe (npr. [mitova hi{a v Muzeju na prostem Rogatec) (Hazler 1993).
V precej skromnej{i izvedbi so ohranjeni leseni stropi s pre~nimi nosilnimi trami v ka{~ah. Tudi tam najdemo okrasje z rozetami, letnico nastanka, ini-cialo IHS, imeni lastnikov ([krab~eva doma~ija v Hrova~i, Javorje nad ^rno) idr. Ka{~e so z letnicami, imeni lastnikov in celo tesarjev (palirjev) opremljene tudi na zunanj{~inah: letnice so vrezane v kladne stene ([entvid pri Zavodnju) ali pa skupaj z drugim okrasjem na vhodni podboj (Radmirje
pri Ljubnem).12
Med gospodarskimi stavbami je les skoraj v celoti prevladoval pri kozolcih. Ve~ina dvojnih in enojnih kozolcev je vsaj rante in stre{no konstrukcijo imela leseno. Na [kofjelo{kem hribovju, na Tolminskem, v hribih Bene{ke Slovenije, na avstrijskem delu Karavank v Ro‘u in v manj{em obsegu tudi v drugih delih Slovenije so kozolci imeli nosilne stebre zidane, sicer pa je na splo{no prevladoval les. Za nosilne stebre so uporabljali predvsem hrast, redkeje kostanj, akacijo, smreko ali
strokovne vesti
15.Topol{ica 160. Vogal ka{~e z bogato ~lenjenimi utori lastovi~jega repa
16. Turi{ka vas. Edini kozolec na Slovenskem in s tem edini na svetu s tlorisom v obliki kri‘a.
17. Zavodnje 12, 13 . T. i. “ruska hi{a”. Graditelj te hi{e je ve~ let pre`ivel v ruskem ujetni{tvu. Ruske hi{e so mu bile tako v{e~, da si je po vrnitvi domov postavil leseno hi{o, podobno ruskim.

strokovne vesti
18. Zavodnje 43. Kav~nikova dimnica sodi med najpomembnej{e kulturne spomenike na Slovenskem. Dimni~no jedro, prizidana “hi{a”, lopa in gospodarsko poslopje so ve~inoma leseni.
macesen. Rante in ostre{je so bili ve~i-noma smrekovi, prav tako brane s tra-mi~i in opa‘i. Vrsto toplarjev so predvsem na pre~nih tramovih opremili z ‘e omenjenim okrasjem in tudi kartu-{ami (Zgornja Savinjska in Zadre~ka dolina), letnicami nastanka in podatki o lastnikih in tesarskih mojstrih (Do-len~ev kozolec v Ko{nici pri Celju, Jozlnov kozolec v Lahom{ku pri La{-kem) (Hazler 2004).
3. Za{~ita lesa
V preteklosti so poznali le nekaj vrst za{~ite lesa. Najpomembnej{e je bilo laneno olje, sicer pa so naravna barvila (npr. drenove korenine, rde~o ali modro ilovico, zdrobljeno opeko) in tudi kupljena barvila (minij idr.)13 uporabljali predvsem za dekoracijo. Z lanenim oljem in oljnatimi barvami so za-{~itili predvsem okna in vrata, medtem ko je druge vidne lesene dele stavb ve~inoma {~itila le naravna patina, ki je bila po barvnih odtenkih razli~na glede na izpostavljenost lesa.
V stavbe so praviloma vgrajevali ob pravem letnem ~asu posekan in dobro posu{en les, kar je v bistvu zagotavljalo podalj{evalo ‘ivljenjsko dobo materiala in odpornost na lesne {kodljivce.14

^e je les dotrajal, so ga enostavno zamenjali, kar je bila pogosta praksa zlasti pri enojnih kozolcih, rantah v oknih, opa‘ih in zlasti pri podih v notranjih prostorih: ker niso poznali hidroizolacije tal, so od lesne gobe prizadete podnice enostavno zamenjali.15
Po 2. svetovni vojni so ponekod vremenu izpostavljen les premazali z odpadnim oljem (“{mirole”). Priljubljeno je bilo zlasti mazanje ograj na vrtovih, opa`ev in tudi nekaterih ka{~ ter kozolcev. Posledice so bile katastrofalne: poleg smradu so stavbe pridobile {e brezosebni ~rn videz.
Od 70. let 20. stoletja so se na na{em tr‘i{~u uveljavili razli~ni lesni premazi s sloganom “skadinavska za{~ita lesa”. Marsikatero staro leseno stavbo so lastniki premazali z raznovrstnimi “sado-linsi”,16 kar je mo~no spremenilo videz lesa. Nekateri lesni strokovnjaki so priporo~ali tudi potapljanje skodel v omenjene premaze: posledice so bile seveda katastrofalne, saj so premazi stopili naj‘lahtnej{o naravno za{~ito – smolo. @al temu splo{nemu navdu{e-nju za “naravno za{~ito lesa” {e danes sledijo nekateri nosilci prenov kulturnih spomenikov in s tem povzro~ajo spomenikom ve~ {kode kot koristi. Tudi vodilni Restavratorski center RS ni nikoli opozoril na nevarnost omenjenih posegov in ni uspel posredovati ustreznih informacij o primernostih za{~itnih premazov. In tako imamo na Slovenskem celo vrsto kulturnih spomenikov, kjer je bil t. i. “sadolins” klju~na za{~ita lesa (Fin‘garjeva hi{a v Doslov~ah, obrambni hodnik na Celjskem gradu idr.),17 zato pa se tako stari kot novovgrajeni les po prenovi “nenaravno” sveti, zna~ilnih barvni odtenki naravnega patiniranja so skoraj povsem prekriti in na mestih, kjer je les bolj izpostavljen vremenskim vplivom, se pojavljajo razpoke, lu{~enje lazure in barvnih pigemntov.
4. Tradicionalno - izziv sodobnosti, vir znanja
Ohranjeno tradicionalno stavbarstvo prepoznavamo in vrednotimo kot del kulturne dedi{~ine, ki ima lahko lokalni, regionalni ali nacionalni pomen. Toda ne glede na tak{no razporejanje so lahko vse ohranjene starej{e stavbe, naprave ali orodja odli~en vir za raziskovanje materialov, tehnologij obdelave in razse‘nosti znanj, kar ka‘e izkoristiti tudi za sodobnost. Slovenska etnologija vsa ta znanja povezuje s ~love-kom, z njegovim na~inom ‘ivljenja, z njegovim odnosom do tvarin in vsega tistega, kar je podedoval od prednikov ali je oblikovala narava. Les je zagotovo tak{en material, ki ga je ~lovek v vsem svojem obstoju in razvoju najpogosteje uporabljal. Zato raziskave tradicionalnega stavbarstva omogo~ajo tudi analiziranje podatkov o poznavanju in uporabi vseh vrst lesa, o lesu kot vrednoti, ki ni bil dan vedno vsem, pa tudi analiziranje podatkov, kak{na izjemna dedi{~ina znanj je povezana prav s pridobivanjem, obdelavo in uporabo lesa. V prispevku smo sku{ali na nekatere le opozoriti, da imamo tudi v na{em kulturnem okolju izjemno bogastvo lesarske dedi{~ine, ki je lahko izziv tudi sodobnim oblikovalskim in projektantskim prizadevanjem. In prav v to smer potrebujemo temeljite raziskave in ne nazadnje tudi ustrezne priro~nike,18 podobne, kot jih ‘e imajo v nekaterih evropskih dr‘avah, npr. Slovaki (Fro-lec 1983).
ijaLeS 56(2004) 3
strokovne vesti
Opombe:
1   Podatki s terenskih raziskav v Zgornji Savinjski dolini, na Pohorju, na Koro{kem idr.
2   Leta 1994 so s skodlami prekrili streho na Skomarski hi{i (Skomarje 30) nad Zre~ami. Streha je {e vedno brezhibna, ~eprav so smreke posekali 18 . avgusta 1992, jih nato isto jesen in zimo raz`agali in razcepili v skodle.
3   Leta 1992 smo v skomarskih gozdovih odbirali les za izdelavo skodel za prekritje Skomarske hi{e. Ob~udovali smo izjemno znanje in poznavanje lesa danes `e pokojnega kmeta in skodlarja s Hudinje, Odbral je deset smrek in vse so se odli~no cepile, le eno smreko pa je odbral rajonski gozdarski tehnik – primerna je bila le za razrez.
4   Zavodnje 43, Kav~nikova dimnica. Velja za najju`neje in situ ohranjeno alpsko dimnico v Evropi. Leta 1993 je bila nominirana za evropski muzej leta (razgla{en KS).
5   Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, Obmo~na enota Maribor, je dimnico obnovil s sredstvi Ministrstva za kulturo RS. Uspe{no obnovljena dimnica ~aka na novega upravitelja (razgla{en KS).
6   Hi{a je {e naseljena in solidno vzdr`evana (razgla{en KS).
7   Terenski zapiski V. Hazler.
8   Poimenovanja z obmo~ja ju`nega Pohorja.
9   Terenski zapiski V. Hazler.
10  Idem.
11  Mo~nej{i tram spodaj in ve~inoma trije bolj vitki tramovi povprek zgoraj tik pod dvojno polo`enimi deskami.
12 Terenski zapiski V. Hazler.
13  Idem.
14  Zagotovila tesarskih mojstrov s terena.
15  Redna menjava podnic je bila znak dobrega gospodarja.
16  Splo{no uveljavljeno ime za sinteti~ne premaze za les.
17  Terenski zapiski v. Hazler.
18  Npr. leksikon tradicionalnega stavbarstva,
1.    Ba{, A., 1967: Gozdni in ‘agarski delavci na ju‘nem Pohorju v dobi kapitalisti~ne izrabe gozdov, Maribor.
2.   Ba{ A., 1974: Savinjski splavarji, Ljubljana 1974.
3.   Ba{ F., 1928: Kobanski hram, ^asopis za zgodovino in narodopisje, No. 23, 17-42.
4.   Ba{ F., 1952: Ka{te na Dobrovljah, Slovenski etnograf, No. 5, 18-43.
5.   Ba{ F., 1970: Gospodarska poslopja, Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev, zgodovina agrarnih panog, I. zvezek, Agrarno gospodarstvo, Ljubljana, 595-610.
6.   Belaj V., 1970: O starosti slovenskih mlinov na veter, Slovenski etnograf, No. 21-22, 101-102.
7.    Bogataj J., 1989: Doma~e obrti na Slovenskem, Ljubljana.
8.   Bogataj J., 1992: Sto sre~anj z dedi{~ino na Slovenskem, Ljubljana.
9.   Cevc T., 1972, 1987, 1993: Velika planina, Ljubljana.
10.  Cevc T., 1984: Arhitekturno izro~ilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, Ljubljana.
11.  Cevc T., 1988: Kme~ke hi{e v Karavankah, Ljubljana.
12. Cevc-^op, 1993: Slovenski kozolec, Ljubljana.
13.  Ferenc M., 1993: Ko~evska, Izgubljena kulturna dedi{~ina ko~evskih Nemcev, Ljubljana.
14.  Fister P.,M., 1973: Ka{~e v Tuhinjski dolini, Kamnik.
15.  Fister P., 1993: Glosar arhitekturne tipologije, Ljubljana.
16.  Fister P. , 1993: Arhitekturne krajine in regije Slovenije, Ljubljana.
1 7 . Frolec V., Vaøeka J., 1983: Lidová architektura encyklopedie, Praga.
18.  Gams I., 1986: Multidisciplinarni pomen zbiranja ljudskega znanja o lokalnem okolju, Dela, No. 3, 69-75.
19.  Geramb V., 1954: Kärntner Rauchstüben, Carinthia, No. 1,.663-732.
20. Gri~nik A., 1997: Janez Koprivnik in njegovo “Pohorje”, Celje.
21.  Haberlandt A., Diee geographische Verbreitung und Dichte der östalpen Rauchstüben, Wiener Zeitschrift für Volkskunde, No. 30/1925, 70-123.
22. Hazler V., 1987: Kozolci ob Savi, Traditiones, No. 16, 97-134.
23. Hazler V., 1993: Muzej na prostem Rogatec, Glasnik SED, No. 33/1, 10-21.
24. Hazler V., 1995: Kav~nikova dimnica, Kulturna dedi{~ina in njeni lastniki, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No.7-8, 9-10.
25. Hazler V., 1995: @iveti z dedi{~ino, Zbornik referatov in koreferatov na 5. Mednarodni konferenci, Ljudska arhitektura med Alpami in Jadranom, Ljudska arhitektura jutri, Gozd Martuljek, 28-30.
26. Hazler V., 1995: Nekatere zna~ilnosti planinskega pa{ni{tva v Zgornji Savinjski dolini, Planinske ko~e v Vzhodnih Alpah, Ljubljana 1995, 73-82.
27.  Hazler V., 1996: [trucova hi{a na Skomarju, Kulturna dedi{~ina in njeni lastniki, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No. 1, 10.
28. Hazler V., 1998: Rezarjeva hi{a v Grajski vasi 1, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No. 7, 9-10.
29. Hazler V., 1998: Rezarjeva hi{a v Grajski vasi 2, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No. 8, .9-10.
30. Hazler V., 1999: Hi{na drevesa - okrasi na{ih domov in naselij 2, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No. 4, 9-10.
31.  Hazler V., 1999: Lesene hi{e na Bizeljskem 1, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No. 6, 8-9.
32. Hazler V., 1999: Lesene hi{e na Bizeljskem 2, Dedi{~ina, Priloga revije Na{a ‘ena, No. 7, 8-9.
33. Hazler V., 1999: Podreti ali obnoviti, Zgodovinski razvoj, analiza in model etnolo{kega konservatorstva na Slovenskem, Ljubljana.
34. Hazler V., 2004: Kozolci na Slovenskem, Ljubljana.
35. Leskovec A., 1982: Opis rajhenbur{kega nabornega okraja iz l. 1810, Brestanica 183-209.
36. Lokar J., 1912: Belokranjska hi{a, Carniola, No. 3, 1-27.
37.  Lo‘ar R., 1944: Kme~ki dom in kme~ka hi{a, Narodopisje Slovencev I, Ljubljana, 62-97.
38. Makarovi~ G., 1981: Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana.
39. Makarovi~ M., 1982: Strojna in Strojanci, Narodopisna podoba koro{ke hribovske vasi, Ljubljana.
40. Melik A., 1931: Kozolec na Slovenskem, Ljubljana.
41.  Mlinarik F., 1966: Pohorske steklarne, Maribor.
42. Mooser O., 1949: Zur Geschichte und alteren Verbreitung der Rauchstüben im Rosental, Volk und Heimat, Graz-Salzburg-Wien, 63-84
43. Mo{kon D., 1992: Kako graditi lep{o hi{o na Slovenskem, Maribor.
44. Mu{i~ M., 1970: Arhitektura slovenskega kozolca, Ljubljana 1970.
45. Novak A. 1966: Plan{arska arhitektura v Bohinju, Varstvo spomenikov, No. 10 , 163-166.
46. Novak V., 1960: Slovenska ljudska kultura, Ljubljana.
4 7. Rahm K., 1890: Das kärntnerische Bauernhaus, Carintia, No. 80, Klagenfurt, 44-48.
48. Ravnik M., 1981: Galjevica, Ljubljana.
49. Santonino P. , 1991: Popotni dnevniki 1485-1487, Celovec, Dunaj, Ljubljana.
50. Sedej I., 1974: Etnolo{ki spomeniki na obmo~ju ob~ine [marje pri Jel{ah, Topografsko gradivo, Ljubljana.
51.  Sedej I., 1974: Etnolo{ki spomeniki na obmo~ju ob~ine Tolmin, Topografsko gradivo, Ljubljana.
52. Sedej I., 1979: Dimni~no stavbarstvo v severovzhodni Sloveniji, Varstvo spomenikov, No. 22, Ljubljana, 67-97.
53. Sedej I., 1985: Ljudska umetnost na Slovenskem, Ljubljana.
54. Sedej I., 1989: Sto najlep{ih kme~kih hi{ na Slovenskem, Ljubljana.
55. Smrdel I., 1994: Oselniki, Ljubljana.
56. Struna A., 1955: Vodni pogoni na Slovenskem, Ljubljana.
57.  [arf F., 1967: Domovi v Dra{i~ih s posebnim pogledom na stanovanjsko raven, Slovenski etnograf, No. 20, Ljubljana, 6-37.
58. [arf F., 1976: Lesene strehe v Sloveniji, Slovenski etnograf, No.29, Ljubljana, 53-54.
59. Valvasor J. V., 1689: Slava Vojvodine Kranjske, Bogen{perg.
60. Vide~nik A., 1983: Delavsko gibanje v Gornji Savinjski dolini, Mozirje.
61.  Vide~nik A., 1988: Furmani ob Savinji in Dreti, Mozirje.
62. Vide~nik A., 1997: Spravilo lesa v Zgornji Savinjski dolini, ^asopis za zgodovino in narodopisje, No. 1, Maribor.
63. Vilfan S., 1970: Kme~ka hi{a, Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I.zvezek, Agrarno gospodarstvo, Ljubljana, 559-593.
64. Vuk V., 1996: Dravski splavarji od Ptuja do Borla, Ptujski zbornik, No. 6/2, Ptuj.
65. Vurnik S., 1930: Kme~ka hi{a Slovencev na ju‘novzhodnem pobo~ju Alp, Etnolog, No. 4, Ljubljana, 30-86.
ijaLeS 56(2004) 3