Nagrada vstajenje Ivanu Tavčarju Stare dobrote na velikonočni mizi Zaradi azbesta na Goriškem ogroženih še vedno preveč ljudi
Primorski
Št. 7B (20.701) leto LXIX.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 28. MARCA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Poigravanje z usodo ljudi in države
Dušan Udovič
Že vidim komentarje tujih listov v sobotni rubriki kolege Premruja. Italijanska politična scena je neizčrpen vir argumentov, žal že dolgo takšnih, da nas lahko samo boli glava.
Bersani je ob koncu svojega poizvedovanja naletel na sicer napovedani zid pri Gibanju pet zvezd. Ne samo, hočejo njegovo glavo, da se sploh začnejo pogovarjati. Bersanijev programski predlog, ki se skoraj prekriva z načeli in načrti Gril-Iovega gibanja, jih ne zanima. Pač pa se teoretično odpira možnost za mandatarja, ki ne bi biI odraz poIitičnih siI v parIa-mentu. Vprašanje je, če gre pri stališču vodij parlamentarnih skupin gibanja za odmik od GriIIa, ki se je včeraj prosIaviI z vedno bolj patološkim zmerjanjem na svojem blogu. Zanj so politiki vsi in vsevprek »kur-birji«, ki morajo oditi.
Montijeva vlada v odstopu se medtem poslavlja na naj-sIabši možen način s škandaIo-zno vodeno zgodbo v zvezi z marincema, ki čakata na proces v Indiji. Sekvenca napak je naravnost neverjetna: najprej pre-IomIjena častna beseda, da se bosta vojaka po voIiInem dopustu vrnila v Indijo; potem hlače doI pred indijskimi protesti in grožnjami, nato še nenapovedan odstop zunanjega ministra Terzija, za katerega nista vede-Ia ne predsednik vIade ne predsednik repubIike.
BIamaža je popoIna, žaI pa je to najbrž tudi nepopravIjiv udarec verodostojnosti tako imenovane »tehnične vIade«.
ITALIJA - Potem ko je Grillo dokončno zavrnil mandatarja Bersanija
Neuradni stiki med levo in desno sredino o vladi in državnem poglavarju
INTERVJU
Tina Komel: Nujno sistemsko
financiranje manjšin
NOVA GORICA - Po delovnem srečanju
Župan poziva državo k pomoči za manjšino
RIM - Vodja Demokratske stranke in mandatar za sestavo nove vlade Pier Luigi Bersani se še vedno trudi, da bi sestavil vladno večino. V Gibanju petih zvezd so ga včeraj znova odločno zavrnili. Vodja skupine Grillove stranke v senatu Vito Crimi je po pogovoru v Palači Chigi dejal, da je Gibanje petih zvezd pripravljeno prevzeti vladne odgovornosti le v primeru, da samo vodi vlado.
Medtem pa tečejo neuradni pogovori med levo in desno sredino. Bivši premier Silvio Berlusconi je že dal vedeti, da bi podprl Bersanijevo vlado pod pogojem, da bi bil novi predsednik republike iz vrst desne sredine. A Bersani tega ne sprejema, pripravljen pa se je pogovarjati o tem, da bi bil novi državni poglavar osebnost, sprejemljiva za obe strani.
Sicer pa se Bersaniju čas izteka. Danes ali najpozneje jutri bo moral predsedniku Giorgiu Napolitanu poročati o rezultatu šestdnevnih posvetovanj.
Na 11. strani
NOVA GORICA - Čezmejno sodelovanje na področju kulture in športa je zelo dobro, ocenjujejo udeleženci delovnega srečanja, ki je med novogoriškim županom Matejem Arčonom in predstavniki slovenskih organizacij v Italiji in slovenskimi župani italijanskih občin potekalo včeraj v Novi Gorici. Glede znanih težav s financiranjem slovenskih organizacij v Italiji pa je župan sprejel zavezo, da novo ministrico Tino Komel te dni pozove, da se čim prej z njimi sreča v Gorici in skuša najti ustrezne rešitve. »Položaj je pri vseh organizacijah zelo zaskrbljujoč, predvsem pri dveh ključnih medijih: Novem glasu in Primorskem dnevniku,« je po srečanju izjavil Arčon in poudaril, da manjšina potrebuje pomoč matične države. Včerajšnji pogovor je bil naravnan tudi na poglabljanje možnosti za medsebojno sodelovanje.
Na 12. strani
LJUBLJANA - Nova slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Ko-mel (na posnetku) je v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo opozorila na nujnost ureditve sistemskega financiranja ustanov in društev Slovencev v zamejstvu in po svetu. Med zadevami, ki jih je omenila kot najbolj pereče in se jih je treba najprej lotiti, je omenila probleme Primorskega dnevnika.
Na 3. strani
»Zgodovinski« dan za Koroško
Na 2. strani
V Trstu odprli prvo solidarnostno trgovino
Na 4. strani
SPDT ob občnem zboru odprlo razstavo
Na 8. strani
Podjetnik iz Veneta utajil osem milijonov
Na 12. strani
Letališče v Ronkah beleži pozitiven trend
Na 14. strani
b/p Varčuj z novimi Mesečnimi opcijami Bip Mobile_	
Bip 500	Bip 1000
Govoriš z vsemi 500Tg mesečno samo J W	Govoriš z vsemi 1000%T mesečno samo
Megabip 500	Megabip 1000
znnminut ^m ^M^M pogovora z vsemi 2GB mese^n° za brskanje s svojim telefonom po samo W	1000minut 2GB mese^n° za brskanje s svojim T telefonom po samo ff ^L W
| Za vse 2013 Za podrobnejše informacije WVfW.bip.it Sledi nam: OQ5B© |	
[BIP STORE TRST- Ul. Teatro Romano 2/A	tel.: 040 763011 - biptrieste@gmail.com\
9771124666007
2
Četrtek, 28. marca 2013
ALPE-JADRAN
/
gospodarstvo - Letošnji natečaj poteka od marca do decembra
Podjetna Primorska ponovno nagrajuje podjetniške pobude
KOPER - Natečaj za najboljši poslovni načrt primorske regije Podjetna Primorska je ponovno odprl svoja vrata. V UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske (v nadaljevanju: UIP) v sodelovanju s partnerji že sedmo leto zapored nagrajujejo najboljše poslovne načrte. Iščejo inovativne ideje, ki jih posamezniki ali podjetniške skupine želijo uresničiti in vstopiti v svet podjetništva. Namenjen je študentom in drugim mladim, raziskovalcem, podjetnikom, akademikom in vsem drugim z inovativnimi poslovnimi idejami.
Letošnja sezona Podjetne Primorske prinaša kar nekaj novosti. Da bi potencialnim podjetnikom in že obstoječim podjetnikom z inovativnimi poslovnimi idejami ponudili primerno obliko podpore, se je mogoče prijaviti za dve kategoriji. Kategorija Optimist je namenjena prijaviteljem brez predhodnih podjetniških izkušenj, kategorija Navigator pa tu-stim, ki že imajo podjetniške izkušnje. Da bi še dodatno spodbudili podjetniško mi-selnostio in sodelovanje študentskih podjetniških timov, je posebna nagrada namenjena tudi najboljšemu študentskemu poslovnemu načrtu.
Druga novost se nanaša na obogatitev podpornih aktivnostih za finaliste natečaja, ki bodo poleg svetovanj in podjetniških delavnic za pisanje poslovnega načrta deležni še skupinskega mentorstva za zagon podjetja.Tretja novost pa zadeva nagrade. Letos bodo podeljene v obliki vavčerja, ki zajema paket svetovalnih in drugih storitev podjetniškega podpornega okolja.
Natečaj bo potekal v obdobju od marca do decembra 2013, ko bodo razglašeni zmagovalci natečaja in podeljene nagrade. V prvem, spomladanskem delu bo potekalo zbiranje prijav in opravljen izbor 10 do 12 najboljših poslovnih idej - finalistov, ki bodo v jesenskem delu obiskovali podjetniške delavnice za pripravo poslovnega načrta ter s pomočjo svetovanja in mentorstva izdelali poslovni načrt. Rok za prijavo na natečaj je 15. maja. Finalisti bodo morali dokončne poslovne načrte pripraviti do 15. novembra. Zmagovalci bodo prejeli nagrade na zaključnem dogodku, ki bo predvidoma v začetku decembra 2013.
Poslovne ideje in poslovne načrte bo ocenjevalna strokovna komisija, v kateri so: dr. Rok Strašek, direktor UIP, dr. Karmen Rodman, strokovnjakinja za področje marketinga (UP Fakulteta za ma-nagment), mag. Tina Kociper, strokovnjakinja za področje turizma in podjetništva (UP Turistica), dr. Jaka Vadnjal, strokovnjak za področje podjetništva (Gea College), Alessandro Podobnik, strokovnjak za finance (Zadružna kraška banka), Boris Pfeifer, strokovnjak za raziskave, razvoj in industrializacijo inovativnih izdelkov, Pfeiffer invent systems in Davor Ja-kulin, strokovnjak za področje strateškega managementa (Atech).
Celoten nagradni sklad znaša več kot 12 tisoč evrov. Zmagovalca za najboljši poslovni načrt v kategorijah Optimist in Navigator bosta prejela vavčer v vrednosti vsak po 4 tisoč evrov in enoletno brezplačno uporabo spletnega računovodskega programa. Med finalisti bo izbran še najboljši študentski poslovni načrt, ki bo nagrajen z vavčerjem v vrednosti 3 tisoč evrov in enoletno brezplačno uporabo spletnega računovodskega programa. Vavčer zajema paket svetovalnih in drugih storitev podpornega podjetniškega okolja.
Organizator natečaja je UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske v sodelovanju s partnerjema Adriatic Slovenica in Zadružno kraško banko ter s podporo Univerze na Primorskem in Gea College-a, pokroviteljev nagrad in drugih pokroviteljev.
Letošnji natečaj Pojetna Primorska so predstavili (od leve) Adriano Kovačič, Rok Strašek in Borut Širca
celovec - Ustanovna seja deželnega zbora
Zgodovinski dan za Koroško
V deželnem zboru bo zaprisegla nova deželna vlada, ki jo sestavljajo socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni
CELOVEC - Danes je za avstrijsko Koroško zgodovinski dan. V dopoldanskih urah se bo na ustanovni seji sestal novi deželni zbor, ki bo obenem izvolil tudi novo deželno vlado na čelu z novim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem. Z njim bo socialdemokratska stranka po 24 letih spet postavila prvega moža v deželi. Hkrati se bo z današnjim dnem tudi uradno končala vladavina desničarskih popu-listov, kot sta to bila Jörg Haider in tudi Gerhard Dörfler in ki sta deželo skoraj spravila v prepad, vsekakor pa v dramatično finančno krizo, ki jo bo morala nova vlada rešiti kot prvo nalogo.
Socialdemokrati (SPÖ), ljudska stranka (ÖVP) in Zeleni imajo v deželnem parlamentu celo ustavno večino. Ob torkovem podpisu koalicijske pogodbe so predstavniki vseh treh vladnih strank obljubili, da bodo deželo popeljali v novo, boljšo prihodnost. Novi deželni glavar Peter Kaiser pa je poudaril, da gre za zgodovinski dan za Koroško, z njim pa sta soglašala tudi prvaka koalicijskih partnerjev, deželni svetnik ljudske stranke Wolfgang Waldner in bodoči deželni svetnik Zelenih Rolf Holub. Vsi trije so poudarili, da so si prizadevali za deželo doseči najboljše, dogovor pa ima pečat spoštovanja in dogovora na enakovredni ravni. Kaiser je še povedal, da bodo omejitve nujne in da pa bo »konec politike kruha in iger« in da bodo nujne prioritete, saj je 86 odstotkov izdatkov proračuna vezanih. Že na prvi redni seji deželne vlade bodo preverili, kakšno so dejanske finančne razmere dežele.
Waldner je opozoril, da bo nova vlada pod drobnogledom, saj so pričakovanja zelo velika in koalicija se bo ocenjevala po dejanjih. Bodoči deželni svetnik Zelenih Rolf Holub pa je koalicijski dogovor označil za zmago demokracije.
V novi deželni vladi bodo trije socialdemokrati (poleg Kaiserja še dve ženski - Beate Prettner in nekdanja predsednica koroških socialdemokratov Gabriele Schaunig, ki se je po petih letih spet vrnila v politiko), ter po en član ljudske stranke (Waldner), Zelenih (Holub), teama Stronach (Gerhard Köfer) in svobodnjakov (Christian Ragger). Nova koalicija bo
Kaiser, Holub in Waldner (z desne) po podpisu koalicijske pogodbe
v novi, sedemčlanski vladi s petimi sedeži imela trdno večino.
Isto velja tudi za novo izvoljeni deželni zbor. V njem bodo socialdemokrati s 14 poslanci najmočnejša stranka, ostali dve vladni stranki, ljudska stranka in Zeleni, pa bosta v 36-sedežnem deželnem parlamentu zasedli po pet poslanskih sedežev. Na volitvah katastrofalno poraženi svobodnjaki bodo v novem deželnem parlamentu imeli samo še šest poslancev (prej 17!), štiri poslance bo imel team Stronach, dva pa Haiderjevo Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ). V novem deželnem zboru pa bosta - prvič v zgodovini - sedela tudi dva manjšinca - Zalka Kuchling (Zeleni) in Lojze Dolinar (team Stronach - TS).
Na ustanovni seji deželnega zbor bo kot zvezna svetnica zaprisegla koroška Slovenka Ana Blatnik, katero je socialdemokratska stranka vnovič poslala v zvezni sveta oz. drugi dom avstrijskega parlamenta. V zveznem svetu bo v mandatni dobi sedel tudi dosedanji deželni glavar Koroške, Gerhard Dörfler, ki se je tik pred ustanovno sejo deželnega zbora odločil, da ne bo poslanec deželnega zbora, temveč zveznega sveta. Torej organa, ki ga je pred letom dni še ocenil za nepotrebnega in namenjenega tistim politikom, ki v pravi politiki nimajo več kaj iskati ... (il)
slovenija
Erjavec dobil še eno bitko v Desusu
LJUBLJANA - Svet stranke DeSUS je na včerajšnji seji s 35 glasovi za in 20 proti razrešil predsednico sveta Meto Vesel Valentin-čič. Kot je ob robu seje povedala Vesel Valentinčičeva, tega ne jemlje kot osebni poraz. Meni pa, da je to začetek konca predsednika stranke Karla Erjavca. Takšna ocena je po besedah Erjavca samo dokaz, da je nemogoče sodelovati z njo. Za naslednika Vesel Valentinčičeve je svet potrdil Marjana Maleka iz po-dravskega pokrajinskega odbora. Razrešitev Vesel Valentinčičeve je svetu DeSUS predlagal izvršni odbor stranke. Erjavec, ki je po njeni izvolitvi zamrznil predsedniški položaj v stranki, je zaradi neenotnosti v stranki v primeru, da bi ostala na svojem položaju, zagrozil celo z odhodom iz stranke.
Od danes povečan promet na avtocestah v FJK
TRST - Zaradi velikonočnih praznikov pri družbi Autovie Venete napovedujejo precej povečan promet na deželnih avtocestah.
Tako za danes napovedujejo možne zastoje na avtocesti A4 v smeri proti Trstu na cestninski postaji pri Moščenicah. Gost promet naj bi se nadaljeval tudi jutri, v soboto dopoldne pa naj bi se še povečal, vendar naj bi se razmere že v sobotnih popoldanskih urah normalizirale. Če bo vreme dopuščalo tradicionalne izlete na velikonočni ponedeljek, potem bi lahko prihajalo do občasnih zastojev v obeh smereh na cestninskih postajah pri Moščenicah, v La-tisani, Vidmu Jug in v kraju San Dona di Piave.
V	teh dneh bodo zaprli tudi večino de-lovišč, omejen pa bo tudi tovorni promet za vozila težja od 7,5 ton, in sicer jutri od 14. do 22. ure, v soboto od 8. do 16. ure, na velikonočno nedeljo in ponedeljek od 8. do 22. ure, v torek, 2. aprila, pa od 8. do 14. ure. Povečan promet bo tudi na slovenskih cestah, kar še posebej velja za odseke od Avstrije proti mejnim prehodom s Hrvaško ter od Italije proti Madžarski, so sporočili s Prometno-informacij-skega centra. Ceste bodo najbolj obremenjene jutri, ker pa se ponekod po Evropi prazniki začnejo že dan prej, lahko povečan promet pričakujemo tudi danes.
Kot so še zapisali na Prometno-infor-macijskem centru, bo danes močno povečan tudi tovorni promet, zato bodo za ta vozila nastajale daljše čakalne dobe na mejnih prehodih s Hrvaško. Predvsem na mejnih prehodih Obrežje in Gruškovje, v manjši meri pa tudi Sečovlje in Dragonja, se čakanje lahko podaljša tudi za ostali promet.
Na Hrvaškem prijeli skupino ponarejevalcev evrov
ZAGREB - Hrvaška policija je v sodelovanju z Europolom razbila skupino ponarejevalcev denarja, ki so imeli tiskarno v Bjelovarju. V torek so aretirali 19 osumljencev, ki jih bremenijo ponarejanja najmanj 180.000 evrov. Ponarejene bankovce so dali v obtok na Hrvaškem ter v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Policija je včeraj sporočila, da so prijeli celotno skupino - od organizatorjev do uličnih distributerjev -, ki so bili z območja Bjelovarja, Čakovca, Koprivnice in Zagreba.Policisti so v mednarodni operaciji Konfiktus našli 3600 bankovcev po 50 evrov ter 189 bankovcev po 50 britanskih funtov. Niso pa prepričani, ali so bili tudi funti ponarejeni v Bjelovarju.
V	operacijo se je vključil Europol, ker so policisti v Sloveniji, Italiji in Avstriji ugotovili, da imajo bankovci specifična znamenja, ki so kazala na enako poreklo - iz tiskarne na Hrvaškem. V aretacijah v več hrvaških mestih na severozahodu države je sodelovalo okoli 150 policistov.
V Kopru nadaljevanje obravnave zoper Časarjevo upravo Luke Koper
KOPER - Na okrožnem sodišču v Kopru se je včeraj nadaljevala obravnava zoper nekdanjo upravo Luke Koper zaradi domnevne zlorabe položaja pri poslih s hčerinskima družbama Luke v Romuniji. Poleg nekdanjega predsednika uprave Roberta Časarja so med soobtoženimi še nekdanji člani uprave Luke Aldo Babič, Marjan Babič in Boris Marzi.
Obtožnica jih bremeni zlorabe položaja pri dokapitalizaciji hčerinskih družb Luke Railport Arad in Trade Trans Terminal Arad. Uprava naj bi brez soglasja nadzornega sveta tako potrdila do-kapitalizacijo in na račun družbe Rail-port Arad nato tudi nakazala 1,5 milijona evrov.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 28. marca 2013
3
intervju - Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel
»Prioriteta sistemsko financiranje ustanov v zamejstvu in po svetu«
LJUBLJANA - Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel je v pogovoru za STA opozorila na nujnost ureditve sistemskega financiranja slovenskih društev in organizacij v zamejstvu in po svetu. Glede skrbi za avtohtoni narodni skupnosti v Sloveniji pa meni, da je Slovenija zelo skrbna.
V svoji predstavitvi v parlamentu ste omenili odprta vprašanja glede položaja manjšin v sosednjih državah. Kako se jih nameravate lotiti in čemu boste dali na začetku prioriteto?
Prioriteta je absolutna pri financiranju. Kot veste, nimamo sistemskega financiranja naših društev in organizacij v zamejstvu in tujini. Kar se tiče Slovencev po svetu, so v veliki večini stvari že dorečene in urejene, ker je moja predhodnica to skoraj v celoti uredila. Kar zadeva zamejstvo, je prioriteta obisk. Nameravam ga pripraviti tukaj, da bi naši zamejci prišli v Slovenijo in bi se konkretno dogovorili o zadevah, ki še niso dokončno urejene, se povezala z drugimi ministrstvi, npr. ministrstvom za zunanje zadeve, slovensko vlado in vladami sosednjih držav.
Imamo odprte zadeve, ki so zelo pereče in boleče. Ena od teh je Primorski dnevnik, za katerega moramo urgentno reagirati. To ne pomeni, da so druge zadeve manj pomembne. V Italiji ni urejeno sistemsko financiranje. Tu bo potrebna velika mera strpnosti in primerne komunikacije, da bomo te zadeve uredili, ker so res zelo občutljive. Ne gre izključno za Slovenijo, gre tudi za druge države, s katerimi je potrebno paziti, kako se komunicira z njimi, tudi potrebe so drugačne.
Tudi v Avstriji je zelo pereče vprašanje financiranja. Tu je tudi problematika šolstva, reforma manjšinske zakonodaje, dvojezično šolstvo. Vemo, da imajo manjšine v Sloveniji zelo urejeno dvojezično šolstvo, tako italijanska kot madžarska. V tujini pa temu ni tako. Zelo boleče je tudi vprašanje Avstrijske državne pogodbe. Tam bo potrebna velika mera strpnosti, da se zadeve uredijo. Na Madžarskem bi prav tako
Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel na prvem mestu med perečimi problemi omenja nujnost rešitev težav Primorskega dnevnika
omenila šolstvo in financiranje, na Hrvaškem je prioriteta poleg financiranja in šolstva tudi učenje slovenskega jezika. Na Hrvaškem so bile manjšinske pravice priznane šele leta 2010. Zelo pomemben je sistemski način financiranja, so pa tudi dvojezične šole ena od težav, za katero menim, da se je moramo bolj konstruktivno lotiti.
Omenili ste, da si boste prizadevali za sistemsko financiranje slovenskih manjšin v zamejstvu. Kaj pa slovensko financiranje naših manjšinskih organizacij v tuji-
ni? Boste obdržali obstoječi sistem na temelju razpisov?
Trenutno se je izkazal zelo dobro. Res pa je, da sem na uradu šele pet dni. Z zaposlenimi sem že govorila o tem. Če bomo med obiski in pogovori z našimi zamejci ugotovili, da je določene stvari potrebno spremeniti, jih bomo spremenili. Trenutno nimam pripomb, ponavljam pa, da sem komaj pet dni na ministrskem položaju.
Kako nameravate pritegniti Slovence po svetu, predvsem mlade ste omenjali?
dežela - Včeraj prva zaslišanja
Kdo bi moral nadzorovati stroške deželnih svetnikov?
TRST - Javni tožilec Federico Frezza je včeraj zaslišal vodji deželnih skupin Severne lige in Ljudstva svobode, Danila Narduzzija in Danieleja Galassa. Oba sta osumljena grabeža v sklopu preiskave o nezakonitih stroških deželnih svetnikov, v katero je po doslej znanih podatkih vpletenih dvajset politikov. Frezza se je odločil, da bo najprej zaslišal vodje skupin in šele nato preiskovane deželne poslance. V torek bo na vrsti Gianfranco Mo-retton, ki sicer ni več načelnik Demokratske stranke, saj je pred parlamentarnimi volitvami prestopil v gibanje Maria Montija.
Odvetnik Luca Ponti, ki brani Narduzzija, Galassa in Morettona, poudarja, da vodje skupin niso ne dolžni in niti pristojni za nadzorovanje stroškov deželnih svetnikov. V nobenem zakonu in poslovniku namreč ni določena vloga predsednikov skupin, med-
Kot veste, bom čez manj kot mesec stara 33 let in mislim, da lahko nova generacija zelo veliko pripomore, da se naša kultura bolj širi po svetu. Mladi komunicirajo na čisto drugačen način. Raznolikost, multikulturnost je zanje zelo dobrodošla. Oni se ne ločujejo na leve in desne, ne marajo političnih opcij.
Mislim, da bi s pravilno strategijo, z izmenjavo študentov na primer, bodisi s spoznavanjem matične domovine Slovenije na drugačen način, pripomogli, da bi se približali Sloveniji. Sicer je zelo težko od njih zahtevati kakršnokoli drastično spremembo, morda da bi prišli nazaj v Slovenijo, da bi živeli v Sloveniji. Absolutno ne. Ne mislim imeti takšnih drastičnih ciljev. Spoznavanje jezika, kulture je absolutno eden od ciljev. Mladi vidijo to kot zelo dobrodošlo. Imamo veliko idej, pobud.
Kot veste, je zaradi finančne stiske letos ministrica Novakova odpovedala vsakoletno srečanje Dobrodošli doma. Tu se mislimo v zvezi z nekaterimi projekti, ki sicer še niso dorečeni, povezati z drugimi organi in ob pomoči drugih ustanov pri financiranju to prireditev spremeniti v nekakšno mladinsko srečanje v Sloveniji, da bi na bolj ležeren način mladim približali Slovenijo.
Katere projekte, ki že potekajo na uradu, nameravate obdržati? Kaj bi izpostavili?
Pri tem bi izpostavila sodelovanje z mladimi in izmenjava s študenti ter izmenjava mnenj in pobud študentskih organizacij. Zelo pomembna je tudi pomoč v gospodarstvu. Naši rojaki na tujem morajo spoznati Slovenije do take mere, da bi Slovenijo začutili kot enakopravno partnerico v gospodarstvu. Če bomo to dosegli, bo to že lep konkreten uspeh. Z vsemi se bomo morali usesti in videti, kaj se da storiti v tej smeri. Proračun je bil sprejet in sredstva, malo več kot 10 milijonov, so na voljo in v okviru tega bomo delovali.
Kaj pa v obratni smeri, da bi slovenska podjetja sodelovala z zamejci?
Pogovori o tem med posameznimi ministri že potekajo. Sicer še nimamo nič na papirju, a se dogovarjamo za sestanke, na katerih bi govorili o konkretnih zadevah. Vendar mi lahko samo spodbujamo, da bi se šlo v to smer.
Kje načrtujete vaš prvi obisk?
Za zdaj se še nismo odločili. Smo se pa pogovarjali, da bi najprej zamejce povabili sem. Sicer so tudi oni izrazili to željo. Kot veste, sem bila podpredsednica komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu in smo zamejce že obiskali, zato bi bilo lepo, če bi oni prišli v Slovenijo. Naslednji teden bomo pripravili časovni razpored, kdaj koga povabiti v roku naslednjih dveh mesecev.
Kakšno je vaše stališče glede ideje nekaterih, da bi Slovenci v zamejstvu in po svetu imeli vsak po enega predstavnika v DZ?
To vprašanje je bilo že izpostavljeno na predstavitvi v DZ. Ta vlada se je odločila, da bo čez leto dni šla v DZ po zaupnico. Na podlagi tega je tudi bila sestavljena koalicijska pogodba, v kateri to ni navedeno kot prioriteto in tega se bom za zdaj tudi držala. Mislim, da je v tem obdobju ureditev sistemskega financiranja za naše manj-šince pomembnejše.
Ste pripadnica italijanske manjšine v Sloveniji. Kako bi ocenili skrb Slovenije za manjšine v naši državi?
Res sem pripadnica italijanske manjšine v Sloveniji. Vendar to ni manjšina, ampak avtohtona narodna skupnost. Želela bi poudariti to razliko. Avtohtone narodne skupnosti imajo več z ustavo določenih pravic kot manjšine. V veliki meri so zadeve zelo urejene, kar zadeva na primer šolstvo in financiranje. Slovenija je zelo skrbna država in močno podpira avtohtoni narodni skupnosti v Sloveniji. Je pa potrebno poudariti, da biti del manjšine, je vedno težava. Nikoli se ne počutiš del neke celote. Težave so bile, trenutno so in bodo vedno, mislim pa, da je raven skrbi zelo visoka.
Maja Lazar Jančič/STA
tem ko pravila jasno govorijo o osebni odgovornosti posameznih svetnikov, tudi kar zadeva porabo denarja, je prepričan Ponti. Če bi sodišče osvojilo to tezo, bi vodje skupin izenačili z dežel-
dežela - Volilna kampanja
Tonda zelo skrbi usoda Slovenije
•••
TRST- Renzo Tondo je včeraj v volilno kampanjo za aprilske volitve vpletel tudi Slovenijo. Predsednika Dežele in ponovnega kandidata ne skrbijo njeni odnosi s Furlanijo-Julijsko krajino, ki v zadnjih petih letih resnici na ljubo niso doživeli velikih korakov naprej, temveč huda ekonomska in finančna kriza, ki pesti sosednjo državo. »Krizna situacija v Sloveniji me zelo skrbi,« je poudaril Tondo, ki se boji t.i. efekta domina, katerega žrtev naj bi bila po Grčiji in Cipru sedaj kmalu tudi Slovenija. Za nastalo situacijo sicer niso po njegovem krive samo posamezne države, temveč tudi oziroma predvsem Evropa, »ki je brez močne in verodostojne vlade.«
Lepo, da se Tondo zanima za dogajanja v sosednji državi, kot predsednika deželne vlade pa bi ga morali skrbeti predvsem problemi v FJK in v Italiji. Naša dežela se po uradnih sta-
Renzo Tondo
Id
tističnih podatkih glede krize nahaja v slabšem položaju kot druge dežele italijanskega severovzhoda, pa tudi Italija trenutno ravno ne cveti. Da mu ne bi očitali, da se ne zanima za državno politiko, se je Tondo včeraj spravil na vodjo DS Pier Luigija Bersani-ja, češ da je trmast in neodgovoren, ker zavrača vladno zavezništvo z Berlus-conijevo stranko.
4	Četrtek, 28.
marca 2013
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
»Ni res, da so vsi politiki zanič in da je vsa politika umazana«
Slovenska skupnost meni, da Slovenci nikakor ne smemo podcenjevati »pojava Grillo«, politike in politikov pa ne gre metati v isti koš. To je bila izstopajoča poanta včerajšnje predstavitve tržaških kandidatov SSk za deželni svet, ki jo je vodil strankin pokrajinski tajnik in tudi sam kandidat Peter Močnik. Vsakodnevno delo strankinih predstavnikov v javnih upravah se mu zdi zgled dobre politike, zato si SSk s tega vidika nima kaj očitati, zato tudi ne sprejema »pavšalnih in populističnih napadov« na račun politike in politikov. »Mnogi politiki si zaslužijo kritike, tisti, ki dobro delajo pa ne,« je prepričan Močnik. Kandidatno listo SSk odpira dosedanji deželni svetnik Igor Gabrovec, sledijo Mara Bertocchi, Igor Pavel Merku, Tanja Peric, Marco Milkovic, Milenka Rustia vd. Ota, Peter Močnik, Marko Pisani in Igor Poljšak.
Močnik je postavil v ospredje podporo SSk Debori Serracchiani in politi-čno-volilni dogovor z Demokratsko stranko. Za razliko od Serracchianijeve, ki je za ukinitev pokrajin, je SSk mnenja, da jih je treba korenito reformirati, ne pa kar tako ukiniti. Močnik vidi prihodnost tržaškega pristanišča v krepitvi prosto-carinske cone, leva sredina in zlasti demokrati pa imajo o tem nekoliko drugačno mnenje. Edina, ki lahko omogoči zasuk v deželni politiki, začenši s prijaznejšim odnosom do Slovencev, je vsekakor Debora Serracchiani.
Kandidati Slovenske skupnosti na včerajšnji predstavitvi
kroma
Gabrovec je zavrnil očitke, da se SSk ukvarja le s slovensko manjšino, res pa je, da je stranka med vsemi strankami najbolj občutljiva do teh vprašanj. V svojem petletnem mandatu je naredil vse kar je mogel v korist skupnosti in se »ni nikoli zapiral v sobe in sobane ter bežal pred ljudmi«.
Milkovic je ocenil, da je jeza do politike, ki se požvižga na vsakdanje težave ljudi, dosegla višek, tako da mno-
gi volijo Grilla ne iz prepričanja, temveč iz golega protesta. Dejansko bi samo rušili, gradili pa nič. Velike odgovornosti nosi Dežela, ki je pasivno sprejela t.i. pakt stabilnosti Montijeve vlade, ki duši javne uprave in podjetja. Milkovic je mnenja, da bi morali Ma-riu Montiju in njegovim ministrom sploh prepovedati nastop na volitvah zaradi škode, ki so jo povzročili Italiji in državljanom.
Volitve
V kakšnih zelo težkih pogojih delajo župani in javni upravitelji je obrazložil repentabrski župan Pisani, ki - kljub težavam - ostaja optimist. »Ko delaš med ljudmi in za ljudi se uspehi prej ali slej pokažejo,« je dodal župan, ki je kot primer zrele in modre politične prakse v tej kraški občini izpostavil zelo dobro sodelovanje v levi sredini in med strankami, v katerih se prepoznava glavnina Slovencev.
S.T.
Italija vrednot v Bruslju proti uplinjevalniku
Stranka Italija vrednot se tudi v Bruslju, podobno kot na lokalni ravni, bori proti načrtovanemu plinskemu terminalu pri Žavljah. Njen evropski poslanec Andrea Zanoni, ki je bil izvoljen v volilnem okrožju severovzhodne Italije, je Evropsko komisijo zaprosil za mnenje o uplinjevalniku, ki ga on ocenjuje za zelo škodljivega za tržaško in širše okolje. Zanoni, ki se sklicuje na odklonilno mnenje Slovenije in naravovarstvenih združenj, poziva Evropsko unijo, naj izvede poglobljeno raziskavo o plinskem terminalu španske družbe Gas Natural. Proti uplinjevalniku se je včeraj opredelil tudi Roberto Crucil, kandidat na občanski listi Debore Serracchiani. Za nedorečenosti v zvezi s tem projektom je po njegovem vsega kriva deželna vlada, še posebno pa njen predsednik Renzo Tondo.
Pobude Grillovega gibanja
Gibanje 5 zvezd bo danes od 16. do 19.ure na Borznem trgu seznanjalo občane o volilnem programu in kandidaturah, pojutrišnjem pa bodo podobno pobudo izvedli na Trgu stare mitnice. Jutri ob 18.uri bo v kavarni San Marco kandidatka za deželni svet Paola Sabrina Sabia govorila o izkoriščanju teritorija.
Romita v Miljah in mestu
Za mesto v deželnem svetu se na listi Ljudstva svobode poteguje tudi Massimo Romita, sicer pokrajinski ter devinsko-nabre-žinski občinski svetnik. Danes dopoldne med 9.30 in 12.30 se bo srečal z občani Milj, ob 17.uri pa se bo skupaj s somišljeniki v pokrajinskem svetu udeležil volilnega shoda Ljudstva svobode v Ul. Dante.
cerkev - Velika noč
Nadškof Crepaldi: Trst potrebuje upanje
, vi
Msgr. Giampaolo Crepaldi kroma
Verjeti v Kristusovo vstajenje pripelje do prizadevanja za vstajenje človeka. Tako piše tržaški škof, nadškof msgr. Giam-paolo Crepaldi, v svoji poslanici vernikom tržaške škofije ob bližajoči se veliki noči, največjem krščanskem prazniku.
Msgr. Crepaldi poudarja pomen velike noči oz. vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih, brez katerega bi vera in upanje izgubila vsak pomen in bi se zreducirala le na spomin na velikega človeka, ki je živel pred dva tisoč leti. S Kristusovim vstajenjem pa se rodi nova doba, piše tržaški škof, to je »doba, v kateri lahko upamo, doba, v kateri upanje postane prepričana vera, da življenje premaga smrt, da je ljubezen močnejša od sovraštva.«
Velika noč nudi vsem možnost živeti novo in dobro življenje z gojenjem krščanske poklicanosti k darovanju samega sebe in lastnega življenja v perspektivi usmiljenja in nežnosti, je zapisano v velikonočni poslanici, kjer nadškof Crepaldi na koncu opozarja, koliko ran in bolečin prizadene svet v obliki lakote, nasilja - tudi v imenu vere - zaničevanja življenja, kršenja človekovih pravic in izkoriščanja človeške osebe. Upanja je potreben tudi Trst, piše msgr. Crepaldi: »Tudi naše ljubljeno mesto Trst nujno potrebuje preizkusiti velikonočni duh, duh življenja in upanja. Trst, ki ga zaznamuje zaskrbljujoča demografska kriza, ki je negotov glede lastne kulturne identitete in lastne prihodnosti ter ki ga prizadenejo naraščajoče rane na področju proizvodnje in dela, potrebuje življenje, zaupanje in upanje,« je prepričan tržaški škof.
karitas - V Ul. Chiadino včeraj odprli prvi solidarnostni market v Trstu
Trgovina proti revščini
Od včeraj ima tudi Trst prvo solidarnostno samopostrežno trgovino, v kateri bodo raznovrstne živilske izdelke lahko kupovali socialno ogroženi ljudje. Za solidarnostnim projektom stojita tržaški Karitas in Fundacija CRTrieste, ki sta pred dobrim letom dni novinarjem predstavila osnutek projekta, ki je bil z veliko dobre volje in odločnostjo pobudnikov tudi relativno hitro realiziran.
Včerajšnje slovesne otvoritve so se udeležili številni eminentni gostje iz političnega in podjetniškega sveta, ki so s svojo prisotnostjo izkazali podporo SOS trgovini, v kateri bodo s posebnimi karticami lahko kupovali brezposelni in občani z minimalnim dohodkom, ki imajo prijavljeno bivališče v Trstu. Nepregledno množico ljudi je v novem marketu, ki se nahaja v Ul. Chiadino št. 2, pozdravil predsednik tržaškega Karitasa Roberto Paset-ti, ki se je zahvalil Fundaciji CRTrieste, ki je od vsega začetka verjela v projekt. Nad novo pridobitvijo je bil zelo zadovoljen tudi tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi, ki je spomnil, da ima tudi otvoritveni dan simboličen pomen, saj se moramo v prazničnih dneh še bolj zavedati revščine, ki v zadnjih časih dobiva nove razsežnosti. Širiti moramo vrednote, na katere je v preteklih dneh opozoril papež Frančišek, je še dejal nadškof, ki se je zahvalil Karitasu in Fundaciji CRTrieste. Podpredsednik slednje Renzo Piccini pa je spomnil, da sodelovanje med njimi in tržaškim Karitasom obstaja že dolga leta, zadnji skupni projekt pa se Picci-niju zdi daleč najpomembnejši in najkoristnejši. Otvoritev trgovine sta pozdravili tudi dve odbornici za socialne zadeve; pokrajinska odbornica Roberta Tarlao in občinska odbor-nica Laura Famulari.
Čeprav solidarnostna je trgovina kar dobro založena
kroma
In kako sploh izgleda socialna samopostrežba? S 350 kvadratnimi metri prodajne površine market (vrednost naložbe se vrti okrog 80 tisoč evrov) ni največji te vrste v Italiji, pa vendar je ponudba v njem osnovna in izbrana. Posamezniki bodo tu lahko kupovali riž, testenine, omake, moko, sladkor, sol, sadje in druge osnovne potrebščine. Na policah prevladujejo velike količine majhnega števila izdelkov, med katerimi ni vseh nujnih izdelkov, opazili pa smo izdelke družbe COOP, podjetja Illycaffe in drugih lokalnih podjetij, ki imajo presežke, proizvode s poškodovano embalažo, tik pred iztekom roka za uporabo ali pa jih želijo podariti ljudem, ki so pomoči potrebni.
Posamezniki bodo pred nakupovanjem v tej trgovini morali župnijskim in občinskim socialnim službam ali Karitasu prinesti potrdilo o višini dohodka, pokojnine ali prejemu socialne pomoči, s čimer bodo dokazovali upravičenost do nakupa, oni pa jim bodo izdali kartico, ki jim bo omogočila nakup. Nakupi so mesečno omejeni, kartico bodo kupci lahko uporabljali največ šest mesecev in ne več kot štirikrat na teden. Pomemben segment projekta je tudi vzgojno-izobraževalna nota. Družine, ki zaradi nižjih prejemkov ne morejo priti do konca meseca, bo pomožno osebje ozaveščalo, kaj zares potrebujejo in česa ni potrebno imeti v naših hladilnikih. (sč)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 28. marca 2013
5
devin-nabrežina - Usoda panoramske steze nad Devinskimi stenami pod vprašajem
Devinski princ: »15. aprila bom zaprl Rilkejevo pešpot«
Včeraj dopoldne se je na parkirišče pred zaprtim sedežem nekdanje turistične ustanove v Sesljanu pripeljal avtomobil avstrijske registracije. Turista, parček srednjih let, sta izstopila in se razgledala po s soncem obsijanem Sesljan-skem zalivu. Po nekaj minutah sta pristopila k panoju ob strani, se pozanimala o značilnostih naravnega rezervata De-vinskih sten in nato krenila na Rilkeje-vo pešpot uživati naravne kraško-mor-ske lepote.
Od odprtja v osemdesetih letih preteklega stoletja je Rilkejeva pešpot privabila na tisoče ljudi, domačinov in turistov, ter jim ponudila užitek za oko, dušo in telo. Vprašanje pa je, ali bo v prihodnosti še ponujala tolikšno dobro počutje.
Obstaja namreč možnost, da bo Rilkejeva pešpot od srede aprila zaprta za javnost.
Njen lastnik je devinski princ Carlo Thurn und Taxis. Pešpot pa je uredila in upravljala tržaška pokrajina na podlagi pogodbe, podpisane pred tridesetimi leti. Pogodba se izteče 14. aprila. Če ne bo obnovljena (za znatno višjo najemnino) ali če ne bo kdo pešpoti odkupil, jo namerava princ-lastnik zapreti (kot je potrdil v pogovoru, ki ga objavljamo na drugem mestu).
Pešpot se nahaja v deželnem naravnem rezervatu Devinskih sten. Možnost, da bi deželna uprava odkupila območje, doslej ni prodrla v deželni upravi (ki se bo čez nekaj tednov poslovila). Devinski princ je nakazal ceno: pol milijona evrov. Kar ni - glede na naravno vrednost območja - mnogo. Omenjena je bila tudi možnost oddaje v najem za ceno kakih 30 tisoč evrov letno.
Pa se je zastavilo vprašanje, kdo naj bi območje odkupil oziroma vzel v najem. Pokrajina Trst, dosedanji upravitelj, se ni izrekla. Namig, da naj bi Rilkejevo pešpot kupila devinsko-nabrežinska občina je sicer zelo smotrn.
»Če nam da Dežela denar, jo takoj kupimo,« je včeraj menil devinsko-na-brežinski župan Vladimir Kukanja. Tako bo jo lahko celovito vključili v park Devinskih sten.« V bistvu se je strinjal s stališčem, ki ga je bil dan prej iznesel deželni svetnik Slovenske skupnosti (in kandidat na bližnjih deželnih volitvah) Igor Gabrovec.
Župan pa je bil zelo jasen: »Občina nima možnosti, da bi sama, z lastnimi sredstvi, kupila pešpot. Zelo hudo pa bi bilo, ko bi pešpot zaprli. Tako bi občina, a tudi celotna pokrajina, izgubila iz-
redno turistično točko, kraj s čudovitim razgledom, ki že desetletja privablja k nam ljudi.«
V torek zvečer so se v Ribiškem naselju zbrali člani številnih odborov in okoljevarstvenih organizacij, ki jim je bodočnost Rilkejeve pešpoti pri srcu. Na srečanju so začeli z zbiranjem podpisov pod zahtevo, naj devinsko-nabrežinska občina oceni območje kot »javno dobrino«, da ne bi prešlo v roke zasebnikov. V tej zvezi je Gibanje 5 zvezd včeraj izdalo tiskovno sporočilo, v katerem podpira prizadevanja teh organizacij in se pridružuje k zahtevi po posegu občine, da bi razjasnili, kakšna usoda čaka Ril-kejevo pešpot in preverili možnost za odkup območja in za njegovo zaščito.
Nekaj ur prej je princ Thurn und Taxis nakazal, kaj bo, če se nič ne bo zgodilo: »15. aprila bom zaprl Rilkeje-vo pešpot.«
M.K.
Pogled z Rilkejeve pešpoti na Devinski grad
kroma
pogovor - Devinski princ Carlo Thurn und Taxis
»Prisiljen bom v zaprtje«
»Deželo in Pokrajino Trst sem že pred dvema letoma opozoril na iztek pogodbe«- Doslej je letna najemnina znašala 0,50 evra (!)
Devinski princ Carlo Thurn und Taxis je bil kategoričen: »15. aprila zaprem Rilkejevo pešpot!«
Princa včeraj ni bilo v gradu. Z ženo Véronique je odšel na velikonočni oddih v Francijo. »Gospa si je letos, po več letih, privoščila počitnice,« je povedala prijazna uradnica v blagajni ob vstopu v grad.
Obisk v Devinu ni bil zaman. Slabo uro pozneje se je devinski princ telefonsko javil iz Francije, iz baskovske dežele na francoskih tleh.
Gospod princ, kakšna usoda se piše Rilkejevi pešpoti?
»To ni izključno od mene odvisno.«
Od koga pa?
»Mi smo že pred dvema letoma opozorili tako Deželo Furlanijo-Julijsko krajino kot Pokrajino Trst, da letos zapade pogodba o koriščenju pešpoti. Moja žena se je pred slabima dvema letoma srečala z deželnim predsednikom Renzom Tondom in mu zadevo zelo podrobno nakazala.«
Kaj je bilo v teh dveh letih konkretno storjeno?
»Nič.«
Kaj nameravate v danih pogojih
storiti?
»Če ne bo nihče pokazal resnega zanimanja za pešpot, mi bo preostala le ena možna pot.«
Katera pa?
»15. aprila bom prisiljen Rilkejevo pešpot zapreti.«
Ali ne mislite, da bi bil tak ukrep zelo hud?
»Prisiljen sem v to. Ne morem si prevzeti odgovornosti za morebitne nesreče na pešpoti. Kaj če se kdo med hojo poškoduje? Ali pa izbere pešpot za samomor, kot se je že večkrat zgodilo?«
Ali ne bi bila možna kaka druga rešitev?
»Politikom sem že pred dvema letoma jasno povedal, kako zadeva zgleda. Jaz nisem politik. Oni pravijo en dan eno, drugi dan pa drugo. Če ne bo nihče pokazal interesa za Rilkejevo pešpot, jo bom pač zaprl.«
Politiki vam niso kdove kako všeč ...
»Obstajajo taki, ki se zabavajo ... Mama kretenov je pač vedno noseča ... To pa ni zabava. Obstaja pogodba, ki so jo pred tridesetimi leti podpisali politiki.«
Kdo?
»Takratni predsednik Pokrajine.«
Kaj pa če vam - zaradi javne koristi - tisto območje razlastijo?
»Razlastitve obstajajo le že v Severni Koreji in na Kubi. Naj kar pridejo ... «
Politikov res ne marate.
»Leta 1986 je bil podpisan odlok, s katerim se je Dežela obvezala, da bo na
lastne stroške zgradila zid, ki naj bi ločil prostore Zavoda združenega sveta Jadranskega morja od gradu. Še sedaj čakam, da ga zgradijo!«
Kaj bi morale po vašem storiti krajevne uprave?
»Možnosti sta dve: odkup Rilkeje-ve pešpoti ali oddaja pešpoti v najem, a po novi ceni.«
Kolikšna je bila dosedanja najemnina?
» 0,50 evra letno.«
Manj kot simbolična ...
»Tako ni mogoče nadaljevati. Časi so se spremenili. Saj nisem neumen.«
Kaj pa prodaja?
»Rilkejevo pešpot sem pripravljen prodati po ceni, ki jo je leta 1987 določila agencija za prihodke, to je - v današnji valuti - 500 tisoč evrov. Vrednost se je po več kot 25 letih gotovo najmanj podvojila, a jaz bi se držal takratne cenitve.«
Ali je vaša ponudba dokončna?
»Če Rilkejeve pešpoti nočejo kupiti, ne bo zame problem. Jo bom pač zaprl.«
M.K.
turizem - Občinski sklep
Trst kandidat za projekt Eden
Trst želi povečati svojo prepoznavnost in se še bolj uveljaviti v turističnem sektorju, zato se je mesto prijavilo na evropski projekt Eden 2012-2013. Tržaški občinski odbor je sklenil, da bo Trst kandidiral za naslov odlične destinacije za t. i. »turizem za vse« oziroma vsem dostopni turizem. Letošnji projekt je namreč v prvi vrsti namenjen invalidom in njim prijazni turistični ponudbi.
Občina Trst je pripravila bogat dosje po kriterijih, ki jih določa Evropska unija. V selekciji bodo sodelovale samo turistične destinacije, ki niso vključene v masovne turistične tokove; turistična ponudba mora biti družbeno, kulturno in okoljsko vzdržna in torej neškodljiva; razpolagati mora z marketinško strukturo in jasno strategijo za trajnostni turistični razvoj. Na koncu bodo med kandidati izbrali pet turističnih destinacij, ki morajo biti posebno ugodne in privlačne za osebe s posebnimi potrebami ter invalide. Trst mora najprej prestati državni izbor, izbrani italijanski kandidati bodo nato sodelovali na vseevropski selekciji. Zmagovalci bodo imeli dostop do projektov ter evropskih finančnih sredstev.
občina trst - Virtualni ogledi morskega muzeja
Z aplikacijo v muzej
Številni videoposnetki in drugo gradivo brezplačno na našem telefonu
Tudi tržaški morski muzej v Ulici Campo Marzio št. 5. ima svojo spletno aplikacijo: brezplačno si jo lahko zagotovimo v spletni trgovini AppStore. Domačini in turisti bodo z njo pobliže spoznali muzejsko ponudbo, aplikacija je tudi dober vodnik po sobah muzeja. Aplikacijo je po navedbah Občine Trst brezplačno ustvarilo tržaško podjetje Divulgando srl, ki je za isti muzej že uredilo tudi vodnike za pred-vajalnik iPod.
Novost so včeraj predstavili novi tržaški občinski odbornik za kulturo Franco Miracco, direktor mestnih znanstvenih muzejev Nicola Bressi in upraviteljica omenjenega podjetja Chiara Boscarol. Aplikacija vključuje uvodni videoposnetek, podroben obisk vseh sob trinad-stropnega muzeja, 13 videoposnetkov o zanimivih muzejskih predmetih, trije videoposnetki o zgodovinskih vezeh med Trstom in morjem, sedem videoposnetkov o ribolovu v Tržaškem zalivu. K temu gre dodati še slovarček z 90 tehničnimi izrazi in opis 22 plovil (na sliki desno je opis čupe). Video gradivo je na ogled tudi na portalu YouTube (www.youtube.com/user/CivicoMuseoMare).
Usposabljanje malih podjetnikov
Posebno podjetje pri Tržaški trgovinski zbornici Aries prireja danes prvo od dveh srečanj za usposabljanje malih podjetij na področju izvoza in zunanje trgovine. Srečanje bo od 9. ure dalje na zbornici. Naslednje bo v sredo, 17. aprila, ko bodo izvedenci razložili kako aktivirati predstavništvo v tujini.
Socialno koristno delo
Brezposelni, delavci v mobilnosti ali dopolnilni blagajni imajo možnost začasne zaposlitve pri ti. socialno koristnem delu. Nekaj tovrstnih delovnih mest bodo dodelili tudi v uradu za delo v Trstu, Scala dei Cap-puccini 1. Interesenti naj se tam javijo danes, med 9.15 in 12.45.
e
Četrtek, 28. marca 2013
TRST
/
bazovica - Predstavitev publikacije v okviru praznovanj 150-letnice župnijske cerkve
V knjigi Bazovica skozi čas zgodovina cerkve, a ne samo
Prejšnjo nedeljo je lepo število Ba-zovcev in faranov iz sosednjih vasi v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici prisostvovalo predstavitvi knjige Bazovica skozi čas. Večer so popestrili vaški zbori od Otroškega pevskega zbora Slomšek do Moške vokalne skupine in Mešanega pevskega zbora Lipa, med poslušalci pa so bili tudi predstavniki ustanov, ki so pripomogli k uresničitvi važnega zgodovinskega dokumenta.
Bistvo dogajanja je bil pogovor z avtorji knjižnega dela, ki ga je vodil Vladimir Vodopivec. Župnik Žarko Škerlj je izpostavil, da je publikacija nastala ob 150-letnici bazovske župnijske cerkve, ampak ne samo. V njej je dosti zapisanega o ba-zovskem teritoriju in o ljudeh (so kot oreh, zunaj trdi, znotraj mehki), o ustanovah, ki tu delujejo, o poklicih in šoli. Sledil je pogovor z Mariom Ravalicom, predstavnikom italijansko govorečih faranov, ki je prispeval večji del italijanskih tekstov, prisotnih v knjigi. Pogovor se je sukal okrog odnosov med obema jezikovnima komponentama in o potrebi, da se spoznavata, ker le od tod lahko gradimo sožitje.
Posebno živahen je bil pogovor z novinarjem Paolom G.Parovelom, dobrim poznavalcem zamejskih Slovencev, ki je pri svojih raziskovanjih vedno iskal tudi svoje korenine. Obžaloval je umetno zgrajene resnice okrog fojb in dejstvo, da so te ponujene kot zgodovinske. Zanimiva je bila njegova ugotovitev, da se je v teku let godila »dekulturizacija«, saj so generacije z začetka prejšnjega stoletja poznale po tri ali celo več jezikov in so tako brez problemov živele večkulturnost naših krajev. Pozneje se je to znanje zreduciralo le na znanje enega jezika-beri italijanščine, kar se dogaja tudi danes na ožjem območju Trsta. To stanje naj bi povsem onemogočalo dvosmerni pretok kulturnih dobrin.
Nedeljske predstavitve v dvorani Gospodarske zadruge se je udeležilo veliko ljudi iz Bazovice in drugih krajev
kroma
Bolj abstraktno je izzvenel pogovor z Giuseppejem Cuscitom, velikim izvedencem za krščansko arheologijo in odličnim poznavalcem zgodovine krščanstva. Na njegovih delih je slonel v knjigi objavljen izčrpen opis ba-zovske cerkve. Z Vodopivcem se je vpre-gel v debato, ki je nastala okoli vprašanja, kaj pomeni pravzaprav beseda kultura. Ob definicijah, ki jih lahko dobimo v slovarjih, je Cuscito poudaril, da poleg znanja spada h kulturi tudi zavedanje in občutek za življenje v kraju, kjer živimo ter skrb za svoj jezik in svoje tradicije.
Tomaž Simčič je podal spomine na svoje raziskovalno delo o Bazovici , ki ga je opravil pred dvajsetimi leti po naročilu takratnega župnika msgr. Marijana Ži-vica, takratnega bazovskega župnika, delo pa takrat ni šlo v tisk, ker je župnik
zbolel. Simčičev prispevek zaobjema 200 let bazovske cerkve od ustanovitve ka-planije leta 1785 do leta 1990 in jasno prikazuje, kako se je odvijalo življenje v teh krajih ob spreminjanju družbenega in političnega okolja,
»Manjšini so potrebne številnejše osebnosti, kot je Samo Pahor,« je podal večkrat slišano ugotovitev moderator Vo-dopivec, na kar je sogovornik dodal, da bi bilo vse mnogo lažje, ko
bi bila slovenska vodstva spodbudila množico izobražencev (samo v tržaški pokrajini je bilo leta 1971 kar 449 Slovencev z univerzitetno diplomo in 1884 Slovencev z veliko maturo), da bi se zavzemali za uveljavljanje enakopravnosti slovenskega jezika. Zlasti po letu 1982, ko so tri razsodbe ustavnega sodišča opredelile, kaj je »tutela mini-
hotel savoia excelsior - Prireditev združenja Junior Chamber
Izstopajoči mladi
Med nagrajenci za uspehe na raznih področjih tudi tržaška Slovenka Dana Čandek
Združenje Junior Chamber International (JCI) iz Trsta je konec tedna nagradilo mlade s Tržaškega, ki so se na svojih področjih posebno izkazali. Nagrajevanje spada med najpomembnejše letne dogodke mladinske zbornice JCI, katerega osnovni cilj je osebna, družbena, poslovna in kulturna rast mladih. Združenju predseduje Barbara Ur-sic iz Pevme, med sedmimi nagrajenci pa je tržaška Slovenka, tolmačica in prevajalka Dana Čandek.
V petek so v hotelu Savoia Excelsior podelili dve vrsti nagrad, in sicer priznanje TOYP - The outstanding young person (za izsto-
pajočo mlado osebnost) in priznanje BBP -Best Business Plan (za najboljši poslovni načrt). Nagrada TOYP je namenjena osebam med 18. in 40. letom starosti, ki so dosegle zavidljive uspehe in so se izkazale na določenem področju. Letošnji nagrajenci so: zdravstveni vodja in raziskovalec katinarske bolnišnice ter podjetnik Mario Ganau (za raziskovanje), psihologinja in raziskovalka Lucia Bel-tramini (človekove pravice), arhitekt Claudio Meninno (poslovno področje), tolmačica in prevajalka Dana Čandek (za osebno rast), violinist in arheolog Silvio Quarantotto (kultura) ter podjetnika Nicola Davanzo in Marco
Nagrajenci in gostje večera; peta z leve je Dana Čandek, osma pa predsednica tržaškega Junior Chamber International Barbara Ursic
jci trst
Vascotto za projekt Barcheyacht (Best Business Plan). Čandkova obvlada pet jezikov (slovenščino, italijanščino, angleščino, francoščino in španščino), trenutno pa dela pri podjetju Illycaffè. Pred leti je obiskovala Jadranski zavod združenega sveta v Devinu, nato pa študirala na univerzi v škotskem Edinburgu.
Poleg Barbare Ursic so bili navzoči tudi državni predsednik JCI Matteo Paolo Pen-teriani ter predstavniki krajevnih uprav, tržaške Confindustrie in Univerze v Trstu, ki je bila s poslovno šolo MIB School of Management in ustanovo Innovation factory (Area Science Park) pokrovitelj večera.
Marčevska epizoda oddaje Alpe Jadran
Na slovenskem tv programu Rai bo nocoj ob 20.50 ponovitev marčev-ske epizode oddaje Alpe Jadran, ki jo pripravlja urednica Deva Pincin v sodelovanju z Rtv Slovenija. Mozaična oddaja se bo pričela s predstavitvijo nekdanje hidrodinamične centrale v starem tržaškem pristanišču. Sledil bo pester izbor prispevkov in novičk s področja Srednje Evrope: iz Slovenije o odprtju futurističnega kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij ter o speleobiološki postaji v Postojnski jami, z Bavarske o oslovski reji in znamenitem otoku z ženskim samostanom, iz Avstrije o dolini izdelovalcev ur, iz Švice o brezcarinski coni sredi Alp, s Hrvaške o tradicionalnem igranju na dude.
Včeraj danes
ma«, ki izhaja neposredno iz 6. člena ustave in iz 3. člena deželnega statuta. »Tako pa imamo zakon, ki je pravo nasprotje državnega in mednarodnega pravnega reda,« je še dodal Pahor.
Zadnji del večera je bil posvečen grafični plati publikacije, kar je zasluga domačina arh. Borisa Grgiča. Vodopivec je opisal listanje po knjigi kot »rahel ve-trič«, ki vabi k branju, saj sosledica slik nudi bralcu zelo lahkotno in prijetno predstavo bogate vsebine - od barvnih slik in fresk do raznih detajlov cerkva in kapelic, bogate sakralne opreme in fotografij iz domačega vsakdana.
Pogovoru so poslušalci sledili z zanimanjem, saj so izvedeli za stališča in poglede pomembnih avtorjev, kar bo gotovo pripomoglo k boljšemu razumevanju in lažjemu branju knjige same.
Proti odpadkom iz Kampanje
Danes ob 17. uri bo na Velikem trgu protestno zborovanje proti sežiganju posebnih odpadkov iz Kampanije in Veneta v Trstu. »Prevozi se nadaljujejo brez prestanka - najmanj 50.000 ton odpadkov iz Kampanije in Veneta - z vlaki in tovornjaki jih prevažajo v napravo v Ul. Errera v mednarodnem svobodnem pristanišču v Trstu. Vse to za denar,« se v tiskovnem sporočilu zgraža prireditelj zborovanja, organizacija Greenaction Transnational.
Okoljevarstvenik o plinskih terminalih
V	multikulturnem centru v Ul. XXX. oktobra 8/a bo danes ob 18. uri predavanje tržaškega predstavnika organizacije Legambiente Lina Santora o plinskih terminalih. Srečanje prireja koordinacija Cittadini in rete.
Odpiral avtomobile v Ulici Fabio Severo
V	torek ob 23.45 je patrulja policije prispela v Ul. Fabio Severo, kjer so očividci opazili moškega, ki odpira vrata parkiranih vozil. 37-letni D. G. se je sprva skril za avtomobil in jo nato ucvrl po stranski ulici, policisti pa so ga prijeli. Iz avta fiat panda je ukradel nekaj predmetov, hotel pa se je odpeljati z vozilom ape poker. Le-tega mu ni uspelo prižgati in torej ukrasti. Noč je prebil v zaporu.
Danes, ČETRTEK, 28. marca 2013
JANEZ
Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 18.28 - Dolžina dneva 12.35 - Luna vzide ob 20.06 in zatone ob 6.05
Jutri, PETEK, 29. marca 2013
CIRIL, VELIKI PETEK
VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,8 stopinje C, zračni tlak 1006,7 mb ustaljen, vlaga 54-odstotna, veter 18 km na uro jugo-vzhodnik, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje C.
ci3 Lekarne
Do sobote, 30. marca 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
H Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi v soboto, 30. marca, zaprti. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sss.gor@gmail.com. Okvirni program na www.sindikat.it.
/
ŠPORT
Četrtek, 28. marca 2013
7
Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Glasbena šola Marjana Kozina Novo mesto
vabijo nad
KONCERT NOVOMEŠKEGA SIMFONIČNEGA
ORKESTRA dir. Sandi Franko
Danes, 28. marca 2013, ob 20.30 Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Miljah
26.3.2013
je na pravni fakulteti tržaške univerze z odliko diplomirala
Erika Hrvatic
Iskreno ji čestitamo in želimo veliko uspehov
vsi domači
¿i Čestitke
Q Kino
17.30, 19.S0 »Ci vuole un gran fisico«; 21.30 »La frode«.
DPZ KRAŠKI SLAVCEK in DPZ KRASJE sta na 11. mednarodnem tekmovanju sakralne glasbe v češkem Olomoucu osvojila zlato priznanje. Iskrene čestitke jima vošči ZSKD.
AMBASCIATORI - 16.15, 20.15 »G.I. Joe - La Vendetta«; 18.15, 22.15 »G.I. Joe -La Vendetta 3D«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Come pietra paziente«.
CINECITY - 16.30 »Il grande e potente Oz«; 21.30 »La frode«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Benvenuto presidente«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I Croods«; 19.10 »I Croods 3D«; 16.15 18.15, 20.15, 22.15 »Due agenti molto spe-ciali«; 16.30, 19.05, 21.40 »The host«; 16.30, 19.00, 21.30 »G.I. Joe - La Vendetta 3D«; 16.20, 19.00, 21.40 »Il cacciatore di giganti 3D«.
FELLINI - 16.00, 20.00 »Il figlio dell'al-tra«; 17.45, 21.45 »Il lato positivo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gli amanti passeggeri«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.45, 21.15 »I figli della mezzanotte«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Un giorno devi andare«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.25, 19.15 »Duša«; 16.15, 18.30, 20.50 »G.I. Joe 2: Retalitation«; 15.50, 20.45 »Jack, morilec velikanov«; 15.05, 17.00, 19.10 »Krudovi«; 16.00, 17.15, 18.05 »Kruu-dovi 3D«; 18.10 »Mogočni Oz«; 20.15 »Mogočni Oz 3D«; 21.25 »Polnih 21«; 21.40 »Prvo leto po poroki«; 15.00 »Razbijač Ralph 3D«; 21.15 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«; 18.55 »Za dežjem posije sonce«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30 »Mar-supilami«; 17.00, 18.50, 20.40, 22.20 »Benvenuto presidente«; Dvorana 2: 16.00, 20.00 »Il cacciatore di giganti«; 22.15 »Il cacciatore di giganti 3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »The Host«; 22.00 »La madre«; Dvorana 4: 15.30, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I Croods«; 18.15 »I Croods 3D«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »I Croods«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.10 »Benvenuto presidente«; Dvorana 3: 17.15, 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La vendetta 3D«; Dvorana 4: 16.50, 18.50, 21.15 »Il cacciatore di giganti«; Dvorana 5:
S Izleti
POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s katama-ranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja do 31. marca po tel. 340-2741920 (Mirela).
SPDT prireja na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, avtomobilski izlet v Istro. Zbirališče ob 8.30 ob mejnem prehodu pri Škofijah (italijanska stran). Predvidene 3 ure in pol nenaporne hoje. Člane vabimo, da se predhodno prijavijo na tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040220155 (Livio).
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet na Poljsko od 26. do 30. aprila. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, ogled bizonov, Kal-waria Zabrzydowska, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanjo prestolnico, grob Ane celjske, Wieliczka - rudnik soli, Olomouc itd. Informacije in prijave na tel. +386 70407923 ali du-san.pavlica@siol.net.
AKTIV KMEČKIH ŽENA vas vabina potovanji: Balkanski krog (odhod 27. aprila) in Andaluzija (odhod 5. maja). Vse informacije in prijave sprejema Metka, tel. št. 00386-31372632.
PODPORNO DRUŠTVO ROJAN V SODELOVANJU S KRU.TOM vabi v nedeljo, 5. maja, na izlet z vodenim ogledom Brionov. Vpisovanje in informacije na tel.: 040-360072 (Krut, Ul. Cicerone 8); 040-826661 (pri g. Kobalu); 040-417025 (pri g. Boletu).
IH Osmice
COLJA JOŽKO IN LJUBA vabita na osmico v Samatorco 21. Tel. 040229326.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni.
OSMICA je odprta pri Škerku v Prapro-tu. Tel. 040-200156.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876.
SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. Tel.št.: 335-6045771
V	PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613.
V	PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. št.: 040-232577.
Ü3 Obvestila
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
vabi člane na sejo občnega zbora, ki bo danes, 28. marca, ob 20. uri na sedežu društva.
SKD LONJER-KATINARA sklicuje redni občni zbor, ki bo danes, 28. marca, ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih ŠKC v Lonjerju.
DELAVNICA BARVANJA IN KRAŠE-NJA velikonočnih pirhov v petek, 29. marca, na Kontovelu v stavbi 523. Vabljeni vsi, zlasti otroci in mladina. Začetek ob 14. uri. Informacije na tel. št. 347-9322123.
DELAVNICA SPOZNAVANJA OSNOV SUHOZIDNE GRADNJE z Borisom Čokom iz Lokve. Park Škocjanske jame organizira v sklopu projekta Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Ita-lija 2007-2013 delavnico, ki bo potekala v petek, 12. aprila, od 13. do 16. ure in je namenjena otrokom od 6 do 15 let. Zaželena je športna obutev in obleka ter delovne rokavice. Prijave do 29. marca na darja.kranjc@psj.gov.si ali do 5. aprila na sidonija.mozetic@psj.gov.si.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 29. marca, ob 18. uri potopisno predavanje »Iran« Ksenije Čermelj, mag. etnologije in kulturne antropologije, raziskovalka, turistična vodička, novinarka, pa tudi popotnica; ob 20. uri nočni pohod na Nanos ob polni luni, izpred Bara Nanos, Razdrto. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti, opozarjam na zimske razmere. Pohod je tradicionalen in se odvija vsak petek, ki je najbližje polni luni po predavanju.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bosta v petek, 29. marca in v torek, 2. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi slovenske vernike iz mestnih župnij, pevce in skavte na liturgijo Velikonočne vigilije z blagoslovom velikonočnih jedi, ki bo v soboto, 30. marca, z začetkom ob 18.30 v kapeli Marijinega doma v Ul. Risorta 3.
SKD VESNA vabi na tradicionalno »Tu-čenje jajc«, ki sledi velikonočni maši v nedeljo, 31. marca, predvidoma ob 11.30 pred vaško cerkvijo v Križu.
KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO LOKOVEC vabi na »13. velikonočni pohod na Lašček« v ponedeljek, 1. aprila. Zbor pohodnikov ob 9. uri na igrišču v Srednjem Lokovcu. Ob povratku si udeleženci pohoda lahko ogledajo mali muzej kovaštva in razstavo o upokojenem koprskem škofu Metodu Pi-rihu. Ob 13. uri bo zaigral mladi na-rodno-zabavni ansambel Topliška pomlad.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ obvešča, da bo redni občni zbor društva v sredo, 3. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu.
OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v sredo, 3. aprila, v prvem sklicanju ob 8. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20, II), v drugem pa v četrtek, 4. aprila, ob 20.30 v prostorih SKD Barkovlje (Ul. Cerreto 12).
BIVŠI USLUŽBENCI »IRET« so vabljeni na skupno kosilo, ki bo v soboto, 6. aprila, v gostilni v Trstu, Ul. Malaspina 4. Prijavite se do četrtka, 4. aprila, po tel. št.: 040-820158 ali 339-3659198.
KLUB NATURA vabi v soboto, 6. aprila, na 4-urno začetno praktično delavnico uporabe metode EFT. S predavateljico AAMET Piko Rajnar bomo spoznavali učinkovito in preprosto tehniko doseganja čustvene svobode. Delavnica bo potekala na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin).
SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v sredo, 10. aprila, v Bazov-skem domu ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava, volitve, razno. Vabljeni člani, vaščani in prijatelji društva.
SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR: znova nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in jagodno torto). Tečaj se bo vršil 13. aprila, od 8.30 do 14.00 v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: 040-211997 (Olga) in 328-361723 (Silva).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8.00 v prvem in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b - Špeter. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno.
KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Ta-laso Strunjan od 12. do 22. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. In-
formacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Termah Radenci od 9. do
19.	junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 20. do 30. junija. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
Prireditve
SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju na ogled razstave lesenih izdelkov Franca Armanija, butar in pisanic, slik članov Krut-a, košar Emila Žvaba in prodajnega sejma velikonočnih pirhov ter ročnih del. Razstava bo na ogled do danes, 28. marca, od 15.45 do 18.30.
TRŽAŠKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo danes, 28. marca, ob 10. uri položila venec v Ul. Massimo DAzeglio pred obeležje štirih mladih partizanov GAP, ki so jih nacisti pred 68. leti obesili v tamkaj stoječi garaži.
ZSKD IN DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabita na koncert Novomeškega simfoničnega orkestra danes, 28. marca, ob
20.	uri v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah.
FOTOVIDEO TRST80 priredi 29. marca ob 20. uri zaključni večer Video natečaja Ota Hrovatin v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Nagrajeni bodo dokumentarni, igrani, šole in animirani filmi. Vabljeni!
FOTOVIDEO TS80 v sodelovanju s Kraškim pustom obvešča, da so na ogled do 29. marca v piceriji Veto na Opčinah najlepše fotografije Foto extempore 2013 Kraškega pusta. Zaprto ob torkih. Vabljeni!
SPDT IN ZSKD obveščata, da sta v Gregorčičevi dvorani do 29. marca na Ul. San Francesco 20 na ogled Nova razstava 120 let SPD/PZS in razstava knjižnega in drugega gradiva ZSKD in včlanjenih društev, ki je bila postavljena ob priložnosti dneva odprtih vrat (23. marca). Urnik: ponedeljek, četrtek in petek od 9. do 13. ure, torek in sreda pa še od 14. do 17. ure.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 3. aprila, ob 10. uri na Kavo s knjigo. O knjigi »Martin, lo škrat« avtorice Elene Blancato in ilu-stratorke Jasne Merku, bo spregovoril Pierluigi Sabatti.
OŠ ALOJZA GRADNIKA IN KD KRAŠKI DOM vabita na ogled gledališke igrice »Časovni stroj«. Tekst in režija Julija Berdon. Prireditev bo v kulturnem domu na Colu v četrtek, 4. aprila, s pri-četkom ob 20. uri.
SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata št. 6 javi, da je še do petka, 5. aprila, po dogovoru, za šole in skupine možen ogled razstave »Ko je umrl moj oče -Pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč v severni Italiji«. Za informacije pokličite tel. št.: 040-415797 ali 328-9190074.
ZSKD v sodelovanju z ARCI servizio civile (projekt Dialogarte), društvom Kons, Tržaško knjigarno in NŠK vabi na otvoritev razstave zamejskih študentk ljubljanske umetnostne akademije, ki bo v petek, 5. aprila, ob 17.30 v Narodnem Domu v Trstu. Razstavljajo Taddea Druscovich, Elena Gu-glielmotti, Sanja Mikac in Nikol Ker-pan. Razstava bo odprta vsak delavnik do 24. aprila od 17. do 19. ure, z izjemo 9., 10. in 19. aprila, ko bo odprta od 10. do 12. ure.
MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd Lipa vabita na solidarnostni koncert Pesem pomladi posvečen Dori Križmančič, ki bo v nedeljo, 7. aprila, ob 18.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Koncert bodo oblikovali osnovna šola Trubar-Kajuh, Mepz Lipa in ženska vokalna skupina Tisa.
V KNJIGARNI Libreria San Marco, Ul. Donizetti 3, bo v torek, 9. aprila, ob 18.
uri klinični sociolog in psiholog doktor Augusto Debernardi predstavil poezijo Elene Cerkvenič. Prisotna bo pesnica.
ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013 Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30, v sodelovanju z društvi dolinske občine. V društvenih prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki. V Cerkvi sv. Florijana v Za-varhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorganizaciji SKD Igo Gruden.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Sto-žice v Ljubljani koncert ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF... za svobodo, za kruh. Predprodaja vstopnic: ZSKD Trst (040-635626), bencinski servisi Petrola, Kompasove poslovalnice, supermarketi Merkator in poslovalnice Pošte Slovenije, internet-na prodaja: www.eventim.si.
0 Mali oglasi
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica in nudi pomoč pri likanju. Klicati ob večernih urah na tel. št 331-7467805.
IŠČEM KATEROKOLI DELO: čiščenje stanovanjskih prostorov, varuška otrok, pomoč starejšim osebam; imam veliko izkušenj. Tel. št.: 040-327251.
NA RAZPOLAGO imam ženske noše, naglavne in naramne rute za Kraško ohcet. Tel. št.: 040-299820.
PRODAM renault laguna sport tour, 2.0 dci 150, letnik 2011, 43.000 km, navigacija, full optional, registriran v Sloveniji, ugodna cena. Tel. št.: 0038641705410.
PRODAM otroško sobo znamke zelva.si, pogradna postelja (visoka 100cm), globoki predali, omara. Tel. 338-2105138.
RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA z izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica ali za likanje, 1x na teden, 4-5 ur. Tel. 331-7659986.
V	BOLJUNCU daje se v najem stanovanje: dnevna soba, kuhinja, dve spalnici, kopalnica in velika terasa (50 kv.m.) s pogledom na Glinščico. Tel. št.: 3483667765.
V	OKOLICI Samatorce, Praprota in Šem-polaja sta se izgubili beli ovci majhne postave, pasme quessant. Če bi jih kdo našel, prosimo, naj pokliče na tel. 3397836739.
Prispevki
V	spomin na Darinko Lah vd. Kosovel daruje Vlasta Čok 20,00 evrov za Primorski dnevnik.
V	spomin na Liljano Gornik - Počkar darujejo Ksenija, Valentina in Matej 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na brata Stankota Racmana daruje sestra Angelca s Fabiom, Edvi-nom in družinama 25,00 evrov za cerkev na Pesku in 25,00 evrov za KD Krasno Polje Gročana.
V	spomin na Pepija Legišo daruje sestra Anica 50,00 evrov za Moški pevski zbor Jezero.
Namesto cvetja na grob Albine Ferfolja vd. Milič darujeta Milič Marija in Milan 20,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Albino Ferfolja vd. Milič darujejo Alex, Andrej, Bruno, Egon, Franco, Gigi, Igor M., Igor P., Igor in Li-vio, Miloš, Roberto 50,00 evrov za AŠK Kras, 50,00 evrov za pevski zbor Rdeča zvezda in 50,00 evrov za Cerkveni pevski zbor iz Zgonika.
SiVince Tutto27 marca 2013 Super Enalotto Št. 15
14 24 43 49 57 72
Nagradni sklad	1.482.295,00 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
1 dobitnik s 5 točkami	494.493,62 €
39 dobitnikov s 4 točkami	3.192,63 €
1.619 dobitnikov s 3 točkami	358,71 €
26.044 dobitnikov z 2 točkama	10,84 €
8
Četrtek, 28. marca 2013
TRST
/
tržaška knjigarna - Kava s knjigo oz. s pirhi
Na velikonočno mizo se
V •	-	• I	• I • v ••
vračajo stari okusni običaji
Vesna Guštin povedala veliko zanimivega o tradicionalnih domačih velikonočnih jedeh
Velikonočni običaji, pisanice, žiu-ca, pinca in potica so bili tema včerajšnje matineje v Tržaški knjigarni, kjer je predavala Vesna Guštin, ki nas je tudi tokrat prepričala, da jo pri vseh stvareh vodi neizmerna ljubezen do starih običajev. Predpraznično srečanje Na kavi s knjigo je povezovala Martina Kafol, ki je gostji zastavila kar nekaj vprašanj.
Jutranji klepet ob kavici se je začel ob dobro obloženi mizi, na kateri smo lahko občudovali sveže pečene pince in lepe pirhe. Gospa Guštinova nam je zaupala, da je nesmiselno kupovati barve za jajca, saj jih lahko pobarvamo na povsem naraven način. To je mogoče narediti s peteršiljem, vinom, kamilicami, včerajšnji gostji pa je najljubše barvanje jajc s čebulno lupino. Tako so počeli naši predniki, je dejala Guštinova in dodala, da ne pomni, kdaj je nazadnje tako težko kot letos, ko se zima kar noče in noče posloviti, v naravi dobila cvetove oz. liste rastlin za okrasitev pirhov. Skupaj s pirhi pa se na naših praznično obloženih mizah pojavljajo še druge jedi. Govornica se je včeraj najprej ustavila pri pinci, ki je nepogrešljiva jed ob velikonočnih praznikih. Ta kolač se pojavlja na lepo pogrnjeni mizi predvsem na tržaškem, goriškem in kraškem območju, je razložila Vesna Guštin, ki ni pozabila omeniti tudi potice; orehove na Krasu in mandljeve v Bregu. Po besedah govornice so si naši predniki pomagali s sestavinami, ki so jih imeli na dosegu roke; če je bilo pri hiši več mandljev, potem se je slaščica naredila iz mandljev.
In koliko pravzaprav bogata kulturna dediščina zanima mlajše generacije? Na to vprašanje je Vesna Guštin odgovorila, da je interes za stare običaje in navade postal zopet popularen. Nekaj desetletij nazaj so mladi zavračali vse, kar je bilo povezano s tradicijo, je razložila včerajšnja gostja, ki meni, da
Namesto kave je bila miza na včerajšnji matineji v Tržaški knjigarni obložena z velikonočnimi dobrotami
so prave vrednote mladi našli v preteklosti. Na matineji smo tudi slišali, da so naši predniki s pripravami na velikonočno pojedino začeli po končanem postnem času; priprave so se začele v soboto, ko so gospodinje pripravljale pleča, žiuco, riž, ponekod tudi jagnje-tino, vse skupaj so pogosto začinile tudi s koromačevim cvetjem.
Na včerajšnji kavici v Tržaški knjigarni smo slišali še veliko drugih koristnih namigov za pripravo velikonočnih jedi, prišli pa smo tudi do zaključka, da so velikonočne jedi zgodba zase, saj se po njih odlikujejo posamezne slovenske pokrajine, matične in zamejske. Naj ponovimo, da v naših krajih med tradicionalne velikonočne jedi spadajo predvsem žiuca, pečeno pleče, pinca, bela potica, ko-romačevo cvetje in seveda pirhi, brez katerih si ne predstavljamo praznično pogrnjene mize. (sč)
Jutri podelitev nagrade Ondina Barduzzi
V petek bodo v Skladišču idej na Korzu Cavour ob 10. uri podelili nagrado Ondina Barduzzi v spomin na pokojno arhitektko, univerzitetno profesorico in javno upraviteljico v tržaški občinski upravi Riccarda Illyja in pokrajinski upravi Marie Terese Bassa Poropat. Prav slednja bo skupaj s predsednico pokrajinske komisije za enake možnosti Mirto Čok nagradila letošnje zmagovalce tretjega natečaja, ki je bil namenjen študentom in študentkam, ki so diplomirali iz različnih ved v akademskem letu 2010/2011. Cilj pobude je ovrednotenje raziskovalnih in študijskih dejavnosti ob sklicevanju na splošno vsebino kodeksa o enakih možnosti med moškim in žensko.
Dve nagradi v skupnem znesku 2250 evrov bosta namenjeni diplomskima nalogama z različnih področij na temo enakopravnosti med spoloma, letošnja novost pa je posebna nagrada (vedno v znesku 2250 evrov), ki jo financirata družini Scolaris in Barduzzi, namenjena pa je diplomi-rancem oz. diplomirankam iz arhitekture in gradbenega inženirstva. Ocenjevalno komisijo, ki ji je predsedovala predsednica pokrajinske komisije za enake možnosti Mirta Čok, so sestavljali bivši rektor tržaške univerze Domenico Romeo, bivša pokrajinska svetnica Eliana Frontali, arhitektka Rossana Petaros in inženir Roberto Marzi.
Zadnji dan razstave v Štalci v Šempolaju
Skd Vigred vabi samo še danes med 15.45 in 18.30 v Štalco v Šempolaju na ogled razstave lesenih izdelkov Franca Armanija Čarobni odtenki lesa, butar in pisanic, slik članov KRUTA: Križman-čič Saške, Gruden Sonje, Uršič Neve in Ražem Stojana, ter košar, »košulj« in »žbrinc« Emila Žvaba. V zgornjih prostorih Štalce pa si obiskovalci lahko izberejo na prodajnem sejmu originalna ročna dela, ter razne pirhe in pisanice.
O pogumnih ženskah
V	mednarodni hiši žensk v Ul. Pisoni v Trstu bodo danes ob 17. uri predstavili knjigo v Trstu živeče indijske pisateljice Laile Wadia »Se tutte le don-ne«, ki prinaša 14 zgodb pogumnih žensk na temo priseljevanje in integracije. Z avtorico se bo pogovarjala sociologinja Melita Richter. Sledilo bo predvajanje videa Donne Laile Wadia in Tullia Valentija.
Fotomonografija proti zlorabi podobe žensk
V	knjigarni Lovat v Drev. XX. septembra bo danes ob 18. uri predstavitev fo-tomonografije Femminile Reale. Publikacija prikazuje zlorabe podobe ženske v reklamne namene. O tem bodo govorile Tiziana Pittia, Cristina Serra in Marisa Ulcigrai.
Predstavitev v Minervi
V	knjigarni Minerva v Ul. San Nico-lo' 20 bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Danieleja Finzija »Parole tra-sparenti«. Gre za korespondenco staršev avtorja, Judov, ki sta se v letih 19391945 zatekla v Palestino.
Tečaj za nosečnice
V	prostorih Glasbene šole 55 v Ul. Ca-pitelli v Trstu bodo danes bodočim mamicam predstavili projekt »L'in-canto della nascita«. Babica in glasbena terapevtka bosta predstavili tečaj priprave na porod, kjer glasba pomaga ustvariti harmoničen odnos z otrokom. Tečaj obsega 15 srečanj.
spdt - Na petkovem občnem zboru odprli tudi razstavo ob 120 letih organiziranega planinstva na Slovenskem
Tudi planinci občutili splošno krizo
Krizi pripisujejo osip članstva - Neugodno vreme poleti in pozimi okrnilo izletniško in smučarsko dejavnost, obračun opravljenega dela pa je kljub temu zajeten
Smo v času, ko se kar vrstijo občni zbori posameznih društev in SPDT se ni izneverilo izročilu, ki mu ga pravzaprav nalaga statut. V začetku pomladi je najbolj primeren čas za podajanje obračunov in načrtovanje nove planinske sezone. Zato je odbor že prejšnji petek sklical zbor članstva, ki se ga je udeležilo veliko število planincev in gostov, predstavnikov sorodnih društev, da poda obračun dosedanje dejavnosti in predloži načrte in zamisli za nadaljnje delovanje.
Iz na petkovem 59. občnem zboru SPDT podanih poročil je razvidno , da je društveno delo v minuli sezoni v glavnem potekalo po ustaljenih tirih. Kljub dobri volji in resnimi nameni, uspehi in dosežki pa niso popolnoma zadostili pričakovanj, kar je treba pripisati raznim faktorjem, ne nazadnje tudi splošni krizi, ki je menda tudi eden od vzrokov osi-pa članstva. Dejstvo je, da je bila prvenstvena glavna dejavnost, ki jo predstavljajo izleti, okrnjena zaradi neugodnih vremenskih razmer, saj se je v primerjavi z letom prej raznih napovedanih pohodov in izletov, od 32 načrtovanih, od katerih je 6 odpadlo, udeležilo kar 300 izletnikov manj. Skromna udeležba je bila tudi na tematskih in kulturno obarvanih izletih po zgornji Kraški okolici, na
Predsednica SPDT Marinka Pertot in predstavnik Planinske zveze Slovenije Marko Vidmar ob odprtju razstave o 120 letih organiziranega planinstva na Slovenskem, s katero so uvedli občni zbor
spominskih pohodih na Javornik, v Dra-žgoše in na Porezen ter planinskih srečanjih na Donački gori s pobratenimi planinci Integrala, v Ilirski Bistrici s planinci društva Bazovica z Reke in na Vršiču s planinci obmejnih društev. Deset članov SPDT se je udeležilo simbolne ak-
cije ob dnevu državnosti v Sloveniji in Hrvaški z istočasnimi vzponi na Triglav, Dinaro in Učko. Pobudo za ta podvig je dalo društvo Bazovica z Reke. Osrednji podvig lanske sezone SPDTjevcev pa je bil, skupaj z ljubljanskimi Integralovci, enajstdnevno potepanje po Bolgariji, z
vzponom na 2925 metrov visoko Musa-lo, najvišji vrh v gorovju Rile. Omeniti je še treba, da so tržaški odborniki gostili skupine planincev iz Slovenije in Italije in jih vodili po naših zgodovinsko in krajinsko pomembnih krajih, italijanske goste pa pospremili na Triglav.
Smučarski odsek. Suha zima 2012 je odgovornim izničila vse načrte in programe, kar je nedvomno vplivalo tudi na včlanjevanje najmlajših. Odborniki pri smučarskem odseku si sicer prizadevajo za pridobivanje mladih smučarjev za obnovitev pestrejše, v upanju tudi plodne in uspešne tekmovalne dejavnosti iz dolgoletne društvene tradicije. Zelo delaven je Mladinski odsek zlasti v skrbi za pomladitev društvenega članstva, pri čemer si zelo prizadeva pri vsakoletni organizaciji Planinske šole za najmlajše na Planini Jezero in pri uspešni izvedbi orientacijskega teka po kraških gmajnah za šole vseh stopenj, izredne pobude, katere se je lani udeležilo 400 mladih tekmovalcev. Pomembna je raziskovalna dejavnost jamarskega odseka, ki je nadaljeval s tradicionalno dejavnostjo in v lanskem letu opravil kar 250 ekskurzij. Jamarji so raziskovali okrog 100 jam in krakih pojavov v tržaški pokrajini in nad 150 jam na slovenskem Krasu. Izsledke odkritij, ogledov in meritev so z zade-
vno dokumentacijo oddali v pristojna katastra. Pestro je delovanje alpinističnega odseka. Alpinisti si zelo prizadevajo za lastno usposabljanje pri Društvu plezalcev Koper, kjer polagajo izpite za naziv inštruktorja športnega plezanja. Zadnje čase pa so se odločno lotili dela in po postavitvi umetne plezalne stene v bazoviškem centru Zarja uspešno prirejajo tečaje plezanja za najmlajše in začetnike.Razvejana je bila lani tudi društvena predavateljska dejavnosti. Zvrstilo se je šest predavanj na razno tematiko, alpinistično fotografsko, meteorološko, zgodovinsko in potovalno. V to dejavnost spada tudi društveni večer ob zaključku sezone.
V skladu z društvenim kulturnim poslanstvom in navezanostjo na vrednote planinstva vzdržuje tržaško društvo tesne stike s številnimi sorodnimi društvi, predvsem pa s Planinsko Zvezo Slovenije, ki je 27. februarja v Ljubljani slavnostno obeležila 120-le-tnico neprekinjene dejavnosti z občuteno prireditvijo in sintetično zgodovinsko, in slikovno tematsko razstavo. Prvemu jo je posredovala SPDT in odprtje je bilo pred petkovim občnim zborom v Gregorčičevi dvorani. Razstava bo odprta do 2. aprila.
L. Abram
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 28. marca 2013
9
GLOSA
Zgodba o vojni v Iraku in italijanskih marincih
Jo2e Pirjevec_
Tednik Economist je pred štirinajstimi dnevi objavil karikaturo, posvečeno deseti obletnici ameriške invazije v Iraku. Na njej je videti predsednika Georgesa Busha, ki ponuja svojim gostom ponesrečeno torto, naslovljeno: »Vojni razlogi«. V oblačku nad njegovo glavo pa piše: »Je na pol pečena«. Ob mizi sedijo podpredsednik Cheney, sekretar za obrambo Rumsfeld, sekretar za zunanje zadeve Powell, na koncu pa še gospa Smrt. Premalo jih je, kajti v to žalostno družbo bi spadal še marsikdo, začenši s samo redakcijo Economista. Da ne pozabimo na takratnega britanskega premierja Blaira in med obrobnimi statisti tudi na slovenskega zunanjega ministra. Vsi so navdušeno ploskali napadu na Irak in zagovarjali tezo, da je treba rešiti svet pred orožjem za množično uničenje, ki naj bi ga imel na razpolago Sadam Hu-sein. Slednji je bil vsega zaničevanja vreden diktator. Toda orožja za množično uničenje, o katerem so govorili Bush in njegovi priskledniki, ni imel. Tisti, ki smo imeli kaj soli v glavi, smo to vedeli, saj ga mednarodne komisije, zadolžene, da ga najdejo, niso mogle izslediti. Napad na Irak je slonel na nesramni laži, katere posledice so naslednje: med iraškim prebivalstvom okrog milijon mrtvih in 800.000 sirot. Ameriške oborožene sile so med leti 2003-2012 utrpele okrog 4.500 padlih, katerim je treba prišteti še okrog 200 zavezniških vojakov. Težko je oceniti, koliko je tistih, ki so utrpeli fizične in mentalne poškodbe zaradi zapletenosti v vojno dogajanje. Značilno pa je, da je bilo na primer samo leta 2007 med ameriškimi veterani kar 121 samomorov in 2100 poskusov samomora. Dick Cheney je leta 2003 dejal, da bo iraška avantura stala okrog 80 milijard dolarjev. V resnici presega globalni strošek 6 trilijonov US dolarjev.
Kaj reči? Če bi ta denar uporabili bolj smotrno, bi odpravili lakoto na zemlji in po vsej verjetnosti preprečili krizo, v kateri smo. Ta ugotovitev mi daje misliti, kako nebogljene so naše demokracije, ki dovoljujejo, da jim krojijo usodo politiki, na katere se ni za-
nesti. Poglejte na primer zgodbo z italijanskima ma-rincema. Na začetku prejšnjega leta sta bila vkrcana na tovorno ladjo, ki naj bi jo v Arabskem zalivu ščitila pred možnim napadom piratov. V prepričanju, da se to zares dogaja, sta streljala na indijsko ribiško barko in smrtno zadela dva člana posadke. Ker se je incident zgodil na meji med indijskimi teritorialnimi vodami in odprtim morjem, so oblasti zahtevale, da se ladja vrne v pristanišče Kochin. Tam so oba marinca aretirale, češ da jima bodo sodili kljub italijanskim protestom, da bi ju morali postaviti pred italijansko sodišče. Zadeva se je zapletla do lanskega božiča, ko so Indijci iz humanitarnih razlogov marincema dovolili, da se čez praznike za nekaj dni vrneta domov. Po njunem povratku v zapor, so se Italijani na vsa usta hvalili, da so ljudje, na katere se je mogoče zanesti. Zaradi te pozitivne izkušnje so indijske oblasti človekoljubno gesto ponovile. Marincema so dovolile, da se udeležita volitev v domovini, ter jima dale na razpolago približno mesec dni. O tem, da se bosta vrnila, ni moglo biti dvoma, saj je zanju jamčil italijanski veleposlanik v New Delhiju. Ko pa naj bi zapadel rok, je nenadoma prišla novica, da rimska vlada marinca ne bo vrnila, ker ji to prepoveduje ustava, saj iz Italije ni mogoče deportirati državljanov v dežele, kjer je v veljavi smrtna kazen. Politiki, ki so o tem odločali, očitno niso vedeli, s kom imajo opraviti. Indija ni več nerazvita država, temveč nastajajoča velesila z močnim srednjim slojem, ki je nacionalistično obarvan. Sledila je reakcija vlade v New Delhiju, kakršno je bilo pričakovati: zagrozila je, da bo odvzela italijanskemu veleposlaniku diplomatsko imuniteto in ga imela za talca. Zaradi te poteze, pa tudi zaradi ogromnih ekonomskih interesov med državama, so Italijani klonili in marinca predali njuni usodi. Pri tem pa so v mednarodnem prostoru samo potrdili močno zakoreninjeno mnenje, da namreč niso mož-beseda. Kdo bo odgovarjal za ogromno škodo, ki je bila s tem priza-dejana ugledu države?
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
VREME OB KONCU TEDNA
Več dni pod vplivom Atlantika
Darko Bradassi
i _ i
Ali
Zadnjič smo pisali o sosledju ponavljajočih se poslabšanj in izboljšanj, ki je nato doseglo svoj negativni višek v začetku tega tedna s povratkom zime. Atlantski tok je še do pred kratkim bil zelo valovit, vrstili so se anticiklonski grebeni in višinske doline in z njimi skoraj ritmične kratkotrajne spremembe. V nedeljo se je nad nami poglobil soliden ciklon, hkrati pa je od severovzhoda začel pritekati za ta čas zelo mrzel zrak. Prišlo je do dokaj neobičajne vremenske slike. Ravno nad nami in nad delom Primorske se je namreč v višinah zadrževal razmeroma topel in zelo vlažen zrak. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju so bile temperature pozitivne. V prizemlju pa je od severovzhoda pritekal za ta čas zelo mrzel arktični zrak. Nastal je v bistvu temperaturni obrat, prizemni sloji so bili hladnejši od višinskih. Za nameček so se temperature v prizemlju ob močni burji spustile pod ničlo. Zato je prišlo do poledice. Dežne kaplje, ki so nastajale v toplejših višinskih slojih, so ob spuščanju v mrzlo prizemlje zmrzovale. Skorja ledu pa se je zaradi precejšnjih padavin nenehno debelila. V ponedeljek, ko so se pod ledišče ohladili tudi višji sloji ozračja, pa je v glavnem čez dan marsikje snežilo.
Zaključila se je tako za ta čas povsem nenavadna in zelo mrzla epizoda, ki je med drugim povzročila veliko škodo na drevesnih cvetovih.
Proti vsakemu pričakovanju se je atlantski tok sedaj okrepil in pospešil hitrost. Odslej bodo zato naši kraji za več dni pod njegovim vplivom. Po zahodnih atlantskih tirnicah pa se bodo tudi vrstila vremenska poslabšanja, kot kaže tudi brez občut-nejših in dolgotrajnejših vmesnih izboljšanj. Velikonočni konec tedna bo zato pogosto oblačen in deževen, najgloblji ciklon pa pričakujemo ravno na velikonočno nedeljo. Kot kaže, se bo vreme letos izneverilo ljudski modrosti, ki trdi, da »mokrim oljkam sledijo suhi pirhi« in obratno.
Prvi manjši ciklon bo po atlantskih smernicah dosegel naše kraje že danes pozno popoldne. Danes čez dan se bo oblačnost od jugoza-
hoda povečala, zvečer in ponoči pa se bodo pojavljale padavine. Nekoliko topleje bo. Jutri se bo vreme prehodno izboljšalo, nato se bo nov ciklon približal našim krajem v noči na soboto. Spet se bodo pojavljale padavine, ki bodo v soboto povečini prehodno ponehale, vendar se bo, kot kaže, nadaljevalo oblačno in vlažno vreme in bo ponekod lahko še padlo nekaj kapelj dežja.
V noči na nedeljo bo dosegel naše kraje tretji ciklon, tisti najgloblji. Zračni tlak se bo po vsej verjetnosti spustil pod 995 hektopaskalov, kar pomeni, da bo dogajanje precej izrazito. Predvsem se bo povečala vetrovnost. Pred ciklonom se bodo v soboto popoldne in zvečer okrepili južni vetrovi. Možno je tudi, da bo prišlo do visokega plimovanja morja. V noči na nedeljo se bodo pojavljale zmerne do močne padavine, vmes bodo možne tudi posamezne plohe in nevihte. V nedeljo dopoldne se bo, kot kaže, še nadaljevalo podobno vreme, medtem ko se bo v popoldanskih urah vremenska slika začela umirjati in bodo padavine v glavnem oslabele in marsikje ponehale. Zlasti v soboto bo kar toplo, medtem ko se bo v nedeljo proti večeru ozračje začelo ohlajati in bo zapihala burja. Za velikonočni ponedeljek zaenkrat kaže na delno izboljšanje, prevladovalo naj bi spremenljivo vreme, marsikje lahko brez padavin. Ozračje pa se bo spet ohladilo.
Na sliki: po zahodnih tirnicah bodo naše kraje dosegale vremenske fronte
PISMA UREDNIŠTVU
Dodana vrednost
Ne vem, če je pero, ki se loteva tega pisanja, najbolj primerno, da se izpostavlja prav v sedanjem trenutku slovenskega nacionalnega ponosa, ki ga je do nezaslišanih višav dvignil zmagoviti smučarski duet Maze-Massi. Ta dvom me obhaja tudi zato, ker je bilo po strokovni plati o tem enkratnem športnem dosežku povedano že prav vse. Pa vendar me k nadaljevanju pisanja žene neka notranja potreba, da k vsemu, kar je bilo zapisanega in povedanega, dodam še nekaj, kar je sad čistih naključij. Morda posledica moje časnikarske radovednosti.
Pred štirimi leti, točneje leta 2009, sem si šel v neko športno trgovino v Gorici izdelat vložke za športne čevlje. Pripravljal mi jih je mlajši človek, ki je govoril slovensko. Zato sem ga vprašal, če je z one strani. Odgovoril mi je, da je Goričan. Ker sem še vrtal vanj, mi je povedal, da se piše Massi. Ko mi je potrdil, da stanuje na Solkanskem polju, me je stisnilo v grlu, beseda mi je zastala. Povedal sem mu, da je njegov oče pred tolikimi leti prišel k moji pokojni ženi Vitomiri Winkler, ki je bila takrat ravnateljica na srednji šoli, in jo vprašal, kaj sodi o njegovi nameri, da svoja otroka vpiše v slovensko šolo. To zgodbo sem podrobno opisal v svojem prispevku, objavljenem v Primorskem dnevniku 14. julija 2009. Gre za svojevrstno družinsko zgodbo, kakršnih se v Gorici ni napletlo prav veliko. Med drugim sem takrat zapisal, da je Andreov oče, ob prisotnosti mladoletnega sina, zaradi srčne kapi umrl na tekaških smučkah na Trbižu. Na koncu tega članka sem dodal še nekaj, kar se je nanašalo na narodnostno vprašanje. Massiju ta del ni
bil všeč in mi je ob nekem srečanju tudi povedal. Opravičil sem se mu, da se mi je to zapisalo.
Z Massijem sem se srečal še nekajkrat, bežno in brez dolgih pogovorov. Enkrat v kavarni na Korzu. Takrat mi je povedal, da Tina trenira na športnem igrišču na Rojcah. Zaupal mi je tudi, da išče material za ščitnike, ki jih nosijo smučarji na rokah in nogah, ki bi povzročal čim manj trenja ob udarcih ob palice na vratcih na smučarski progi. Ta majhna podrobnost mi je dala razumeti, da imam opravka s strokovnjakom in se zato kot laik v takšne pogovore nisem spuščal. Povedal pa mi je še eno podrobnost, ki je takoj pritegnila mojo pozornost. V Gorici sva dva, je dejal, ki sva vzgojila dva svetovna prvaka. Meni je uspelo z Mazije-vo, Medesaniju pa v ženskem troskoku. Tudi Medesani je končal športno fakulteto v Rimu. Pred tolikimi leti me je prosil, če bi lahko posredoval, da bi se kot profesor telovadbe zaposlil na slovenski šoli. Žal mu nisem mogel ustreči. Pač pa sem zelo dobro poznal njegovo mamo Marijo, doma iz Vrtojbe, s katero smo se pogostokrat z vlakom peljali smučat na Višarje.
Še enkrat sva se z Andreom srečala pri Adiju na Višarjah, zadnjič pa v areni pod Višarjami, kjer je bil cilj super-veleslaloma za svetovni pokal. »Na tem mestu je umrl moj oče,« mi je rekel. Ganljivo in hkrati neverjetno naključje.
Ne morem iz svoje kože in ne morem si kaj, da v vsej tej zgodbi ne bi videl nekega globljega smisla, ki presega športne okvirje in zadeva naše vsakodnevno bivanje. Pred dnevi je kolumnist Primorskega dnevnika Ace Mermolja zapisal, da se bo potrebno učiti, učiti jezika svojega soseda, če bomo hoteli za-

brisati mejo, ki jo imamo v glavi, in vsestransko napredovati. Zgornji primer čezmejne sinergije je več kot zgovoren. Ustvaril je dodano vrednost. Takšno, da ni »za vervat«.
Gorazd Vesel
Pomazani smerokazi
Medtem ko se v torkovem Primorskem dnevniku z velikimi črkami poudarja, kako je tržaški župan držal besedo glede dvojezičnosti na zapadnem Krasu (to je sicer njegova dolžnost!) vam v priponki posredujem nekaj posnetkov, ki sem jih posnel na glavni cesti, ki pelje mimo Bazovice in Peska v Slovenijo in na križišču v borovem gozdičku nad Jezerom na poti proti Dragi, že 25. avgusta 2012.
Čakal sem, da bo uprava občine Dolina oziroma provinca zamenjala oskrunjene smerokaze, vendar zaman! Le neki dobrovoljec je medtem skušal očistiti tisto črno barvo, s katero so nestrpni nepridipravi premazali slovenske napise.
V torek sem si po običajnem razna-šanju PD po Bazovici zopet ogledal prizorišče, tokrat v snegu. Smerokazi so po sedmih mesecih, in morda še več, še vedno po-mazani. Morda gre tu mimo le malo ljudi, zdi se pa mi, da je malomarnost odgovornih ustanov kar značajna, ko gre za dvoje-zičnost!
Stojan Udovič
gledališče - Jutri premiera v Kopru
Gledališče Koper in MGL pri Indigu združila moči
Peta premiera Gledališča Koper v sezoni, drama Indigo srbskega sodobnega avtorja Duška Premovica, se dotika vprašanja posameznikove svobode v sodobnem svetu. Predstavo, ki je nastala v ko-produkciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim (MGL), je režiral Boris Cavaz-za. V Kopru bo premierno uprizorjena jutri v Ljubljani pa 5. aprila.
V ospredju drame je odnos med sodelavkama Ano in Belo, ki si delita skupno pisarno uspešnega podjetja. Zdi se, da starejša izgublja samozavest, dobro voljo in živce, ter da mlajša vodi na vseh frontah. A v trenutku, ko se zdi, da je vse jasno, se zgodi preobrat, ki premeša karte. Kot je na včerajšnji predstavitvi premiere v Kopru povedal Cavazza, je skušal z uprizoritvijo ustvariti pravljico za današnji čas. Avtor besedila Premovic je poudaril, da ga je med pisanjem zaposlovalo predvsem vprašanje, kje je v vseh sistemih, ki jih danes živimo, človek, kaj je od njega ostalo, do kje se lahko giba in koliko ima še osebne in intimne svobode. Sonja Polanc, ki je tekst prevedla v slovenščino, pa je poudarila, da je bilo prevajalsko delo v določenih delih podobno prevajanju poezije ter da se je bilo v zgodbo treba vživljati.
Vlogo Ane zaseda prva dama MGL Jožica Avbelj, ki ji na odru družbo delata dva člana koprskega gledališkega ansambla, Ajda Toman v vlogi sodelavke Bele in Rok Matek v vlogi sodelavca Zare. Indigo je prva koprodukcija med Gledališčem Koper in MGL. Direktorica in umetniški vodja MGL Barbara Hieng Samo-
bor je poleg Cavazze in vseh treh igralcev izpostavila scenografko Meto Hočevar. Poleg igralskih mojstrstev vidi največjo kvaliteto predstave v tem, da je ustvarjalcem iz spretno in dobro napisanega besedila uspelo izvleči poanto, ki je splošna in nad banalno stvarnostjo in vsakdanjim pehanjem. »Spoj izbranih elementov, stil režije in scenografije pogojujeta čisto poseben vsebinski akcent, ki ga boste vsak po svoje začutili, brez dvoma pa vas ne bo pustil brez razmišljanja,« je napovedala.
Predstavo so ustvarjali tako v MGL kot v Kopru. »To je bil zelo intenziven študij, v katerem so igralci delali več, kot ponavadi. Zahvaljujem se jim za ves pogum, ki so ga imeli, ker so se soočali s tekstom, ki ni enostaven, in preživeli tudi obisk avtorja na zadnji vaji,« se je pošalila direktorica Gledališča Koper Katja Pegan. Dejstvo, da se je Gledališču Koper v tej sezoni odprlo sodelovanje s pomembnimi gledališči, po besedah Peganove kaže, da je »umetniško, organizacijsko in produkcijsko zrelo, da svoje znanje, moč in želje deli tudi z velikimi teatri«.
1 G
Četrtek, 28. marca 2013
KULTURA
/
literarna nagrada vstajenje - Za pesniško zbirko Odselitev
Ivan Tavčar 50. dobitnik
Prejemnik 50. zamejske in zdomske literarne nagrade vstajenje za leto 2012 je tržaški pesnik Ivan Tavčar. Nagrado prejme za pesniško zbirko Odselitev, ki je lani izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. V zbirki prevladujejo religiozne teme, usmerjene v iskanje absolutnih vrednot, ki jih avtor podaja v modernih pesniških oblikah in izbranem jeziku.
Komisija v sestavi Lojzka Bratuž, Robert Petaros, Zora Tavčar, Diomira Fabjan Bajc, Neva Zaghet, Magda Jev-nikar in Marij Maver, je v utemeljitvi zapisala še, da je pesnikova poezija bivanjska, saj odpira vprašanja o smislu življenja v današnji čedalje bolj razčlovečeni in popredme-teni družbi.
Komisija je pregledala 30 del zamejskih in zdomskih avtorjev z letnico 2012, nagrado pa bodo Ivanu Tavčarju predali na svečani podelitvi 8. aprila v Peterlinovi dvorani v Trstu, so sporočili iz založbe Mladika.
50 let literarne nagrade vstajenje
Nagrado vstajenje so prvič podelili leta 1963, ko so se v Trstu na sedežu Slovenske prosvete na pobudo pesnika in duhovnika Stanka Janežiča zbrali predstavniki zamejskih demokratičnih in katoliških organizacij, revij, časopisov ter Mohorjevih družb iz Gorice in Celovca. Namenjena je zamejskim in zdomskim pesnikom, pisateljem in znanstvenikom, ker ustvarjajo v težjih razmerah kakor v matični domovini, imajo manjši odziv in navadno tudi ne dosežejo nobenega drugega javnega priznanja. Nagrado dobi delo, ki je na umetniški višini, temelji na vrednotah zahodnoevropske kulture in krščanstva, znanstveno delo pa na trdnih znanstvenih osnovah, izšlo pa je v letu pred podelitvijo nagrade.
Podelitev nagrade, so takrat sklenili, bo javna na večeru Društva slovenskih izobražencev, da bi ljudem prikazali bogastvo in mnogovrstnost zamejske in zdomske ustvarjalnosti, pesnikom, pisateljem in znanstvenikom pa dali vsaj skromno javno priznanje in se jim zahvalili za njihov trud. Na prireditvi se bomo prijateljsko srečali z nagrajencem - če bo mogoče -, na vsak način pa bomo predstavili njegovo celotno delo z referatom in branjem iz njegovih del. Nagrada se bo podeljevala v velikonočnem času, zato se imenuje »vstajenje«.
Pesnik Ivan Tavčar pred mesecem dni v Tržaški knjigarni, kjer je predstavil novo zbirko Vrtoglavost duše
kroma
Na sestanku je bil izvoljen odbor petih članov, ki je skrbel za nagrado in jo podeljeval. Izvoljeni so bili: ravnatelj dr. Anton Kacin, pisatelj in časnikar Franc Jeza in prof. Martin Jevnikar iz Trsta, dr. Rafko Vodeb, duhovnik, pesnik in profesor v Rimu in pisatelj Lev Detela z Dunaja. Komisija je neodvisna od strank in društev, sama se dopolnjuje in sama skrbi za denar in podelitev nagrade. V teku desetletij se je sestava komisije spreminjala. Komisijo danes sestavljajo: Lojzka Bratuž (predsednica Komisije), Marij Maver, Diomira Fabjan Bajc, Robert Petaros, Zora Tavčar, Neva Zaghet in Magda Jevnikar.
Prvih deset let sta prof. Martin Jevnikar in dr. Anton Kacin hodila po Trstu in Opčinah in pri trgovcih prosila denarne prispevke za nagrado. Vsako leto sta nabrala 50.000 lir in to je bila nagrada. Od 1973 poklanja denar Zadružna kraška banka na Opčinah in nagrado podeljuje njen predstavnik.
Dosedanji dobitniki nagrade »Vstajenje«
1963	Vinko Beličič za zbirko črtic Nova pesem
1964	Ruda Jurčec za knjigo spominov Luči in sence, I. del
1965	France Dolinar za eseja o Slomšku in Grivcu vMeddobju 1963-65
1966	Karel Mauser za roman Ljudje pod bičem, III. del
1967	Vinko Brumen za knjigo esejev Iskanja
1968	Alojz Rebula za roman Vsibilinem vetru
1969	Lev Detela za 7 knjig pesmi in proze
1970	Boris Pahor za potopisni roman Skarabej v srcu
1971	Vladimir Kos za pesmi Ljubezen in smrt. In še nekaj
1972	Milka Hartman za pesmi Lipov cvet
1973	Valentin Polanšek za črtice Velike sanje malega človeka
1974	Ubald Vrabec za Ljudske nabožne in Maša št. 5
1975	Andrej Kobal za spomine Svetovni popotnik pripoveduje
1976	Štefan Tonkli za zbirko Na križpotju cest stojim in za življenjsko delo
1977	Irena Žerjal za zbirko Pobegla zvezda
1978	Zora Piščanc za roman Pastirica Urška
1979	Franc Jeza za fantastične črtice Nevidna meja
1980	Pavle Merku za Plemiška pisma
1981	Bruna Pertot za črtice Dokler marelice zorijo
1982	Zora Tavčar za spomine Veter v laseh
1983	Ljubka Šorli za zbirko Veseliringaraja in za življenjsko delo
1984	Saša Martelanc za knjigo črtic Melodija
1985	France Papež za zbirko Dva svetova
1986	Tomaž Simčič za znanstveno knjigo Jakob Ukmar
1987	Franc Sodja za Pisma mrtvemu bratu
1988	Janko Messner za Živela Nemčija. Dnevnik 1938-1941
1989	Zorko Simčič za knjigo Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide
1990	Dušan Jelinčič za Zvezdnate noči, opis slov. odprave »Karakorum 86«
1991	Vinko Ošlak: Saj ni bilo nikoli drugače
1992	Igor Škamperle za roman Sneg na zlati veji
1993	Tone Brulc: Vardevanje angelčka
1994	Rafko Dolhar: Od Trente do Zajzere
1995	Jože Velikonja in Rado Lenček za knjigo Who's Who
1996	Stanko Janežič za pesmi Večerno žarenje
1997	Marko Sosič za roman Balerina, Balerina
1998	Živa Gruden in Milan Grego za knjigo Beneška Slovenija. Fotomonografija
1999	Milena Šoukal za pesmi Ptice na poletu
2000	Dorica Makuc za zgodovinsko knjigo Sardinciin za življenjsko delo
2001	Miroslav Košuta za zbirko Pomol v severno morje in celotni pesniški opus
2002	Jože Blajs za roman Na konici jezika
2003	Evelina Umek za zbirko novel Mandrija in druge zgodbe
2004	Boris Pangerc za pesniško zbirko Odžejališče
2005	Lida Turk za monografsko delo Zora (o antifašistkiZoriPerello)
2006	Aleksij Pregarc za pesniško zbirko Žlahtnost-Preziosita in za življenjsko delo
2007	Bojan Pavletič za pričevanjsko prozno delo Devet velikih jokov
2008	Marko Kremžar za delo Časi tesnobe in upanja ter za življenjsko delo
2009	Lojzka Bratuž za antologijo Goriška knjiga in za življenjsko delo
2010	Alenka Rebula za knjigo Sto obrazov notranje moči
2011	Marjan Pertot za knjigo Lepa Vida ob Srebrni reki in za življenjsko delo
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
Un giorno devi andare
Italija - Francija 2013 Režija: Giorgio Diritti
Igrajo: Jasmine Trinca, Anne Alvaro, Pia Englebert in Sonia Gessner Ocena: ★★★
Pravijo, da je beg vselej napačna izbira. Augusti, protagonistld najnovejšega dela režiserja Giorgia Dirittija, ki je zaslovel pred šestimi leti s filmom Il vento fa il suo giro, pa v določenem trenutku res ne preostane drugega. Izgubila je otroka in mož jo je zapustil. Čez noč se je morala odreči vsemu, v kar je verjela.
Augustina zgodba, je zgodba tridesetletne ženske, ki se mora zato da vsaj delno zaceli bolečo rano, odločiti, da gre. Zapusti gotovosti udobnega življenja i z nahrbtnikom na rami sledi nuni Franci, mamini prijateljici, ki že več let dela z Indiosi v Amazoniji. Diritti, triin-petdesetletni režiser iz Bologne, ki je zaslovel v že zrelih letih s pripovedjo postavljeno v Alpe, se je tokrat želel preizkusiti z ekstremno zgodbo, ki jo je posnel v brazilskem pragozdu. Tja je odpeljal celotno produkcijo in eno najperspektivnejših italijanskih mladih igralk, Jasmine Trinca. Prav njej je zaupal navidez zelo osebno bolest, ki jo je ona znala spremeniti v univerzalno zgodbo. Zunanji znak jo prisili, da obrne stran v svojem življenju. Mora odpotovati: ni važno kam, saj kot razlaga Diritti je predvsem pomembna pot, ne pa cilj. Augusta se tako v družbi super aktivne nune želi posvetiti pomoči potrebnim. Ta cilj pa ji seveda v določenem trenutku ne zadostuje več in se zato v Amazoniji odloči, da bo sama nadaljevala po svoji poti. V iskanju tiste ljubezni, s katero, kot sama pravi, bi morali vedno najprej nagraditi sami sebe in šele nato ostale.
Srečanj, spoznanj in doživetji ji seveda ne zmanjka. Augusta dospe do favele v Manausu in prav tam uspe dobiti to, kar zasleduje.
Poleg Jasmine Trinca, ki je v zadnjih letih posebej zaslovela v Franciji, kjer v tem trenutku dela veliko več kot v Italiji, je Diritti še enkrat zaupal vidno vlogo naravi in odnosu človeka do nje.
Kljub izrednim posnetkom, pa mu je podvig le delno uspel. Mogoče bi bilo bolje, ko bi se režiser prepustil sliki in podobi in se pri tem odrekel včasih odvečnemu spremnemu tekstu. (Iga)
mittelfest - Letošnja izvedba bo od 12. do 21. julija v Čedadu
Začetek z Mikrokozmosi
Adaptacijo Magrisove knjige pripravlja Giorgio Pressburger - Tematski fokusi na Hrvaško in Madžarsko
Na začetku bo projekcija platnice Magrisove knjižne uspešnice, ki se bo odprla in bo privabila na čedajske ulice in trge mozaik zgodb in čustev. Tako je režiser Giorgio Pressburger napovedal glavni, mo-numentalni dogodek letošnjega Mittelfe-sta, njegovo adaptacijo in ambientalno uprizoritev knjige Mikrokozmosi. Režiser in dolgoletni prijatelj znamenitega pisatelja bo »postavil na cesto« oz. v sugestiven okvir longobardskega mesteca večurno doživetje, v katerem bo skušal upoštevati skoraj tristo oseb (seveda z manjšim številom igralcev). Predstava, ki sledi (po šestnajstih letih) njegovi uprizoritvi Magriso-ve knjige Donava, bo ponujala gledalcem zabavo, hkrati pa bo govorila duši, v sozvočju z vrednostjo knjige, ki je postala uspešnica po prodanih izvodih kljub temu, da so ji vsebinsko površne tržne strategije popolnoma tuje. Mikrokozmosi govori o nas, ki živimo v tej deželi in o osebah, ki so del našega življenja. Knjiga bo protagonistka te predstave kot pripoved; v skoraj ne-dramatuški obliki bo modulirala od besede do petja, ki se oglaša na vaških praznikih, in okusov naše kuhinje.
S predstavitvijo tega dogodka sta režiser in bivši umetniški vodja Mittelfesta ter sedanji generalni direktor Antonio Devetag začela promovirati vsebine letošnjega festivala, ki se bo odvijal od 12. do 21. julija v Čedadu. Predstavitev osrednjega dogodka je potekala v zgodovinski kavarni San Marco, katere redni obiskovalec je tudi pisatelj Claudio Ma-gris, ki se je udeležil konference in je izrazil svoje zadovoljstvo za zamisel in projekt, saj ga preobrazba zapisane besede v gledališko govorico vedno fascinira. Dodal je, da režiserju prepušča totalno svobodo, ker bo delo njegova samostojna umetniška stvaritev, ki bo ravno v tej hibridni naravi potujoče predstave toliko
Claudio Magris
arhiv
bližja življenju vsakega človeka, saj smo vsi pripovedovalci in interpreti resničnih zgodb tudi v našem vsakdanu, v odnosu do ljudi in situacij. Izbira tržaške kavarne ima tudi dodatno oznako, saj je De-vetag poudaril željo, da bi se naša dežela dejansko počutila soudeležena pri festivalu z aktivno prisotnostjo in sodelovanjem ustanov iz vseh pokrajin. Tudi letos bo festival nastal s partnerstvom številnih deželnih kulturnih središč, med katerimi bo pri ambientalni uprizoritvi Ma-grisovega romana sodelovalo društvo Ar-tisti Associati Walterja Mramorja.
Srečanje v tržaški kavarni je postalo priložnost tudi za odkrivanje drugih viškov festivala kot bosta koprodukcija z Ljubljanskim festivalom in Narodnim gledališčem iz Zagreba Michelangelo Tomaža Pandurja (12. julija v gledališču Giovanni da Udine v Vidmu) in uprizoritev neiz-danega Pasolinijevega plesnega načrta iz leta 1963 z naslovom Vivo e Coscienza.
Vezna tema festivala pa bodo »miti«, od antike do iPhona.
Devetag je napovedal tudi specifične, tematske fokuse na Hrvaško, ki bo 1.julija vstopila v Evropsko unijo, in Madžarsko, ki bo prisotna z glasbenimi in plesnimi predstavami. V zvezi s Trstom pa je v načrtu sodelovanje s Stalnim gledališčem FJK in s konservatorijem Tar-tini, s katerim naj bi Mittelefst priredil koncert sodobne glasbe v prostorih Starega pristanišča.
S predstavo Mikrokozmosi, na sporedu 13. julija ob 19. uri pa se bo festival vrnil k izvirni, priljubljeni navadi uprizarjanja sugestivnih, enkratnih am-bientalnih dogodkov. V načrtu je tudi dramska priredba, saj je zanimanje številnih festivalov nagovorilo producente, da bi si ob enkratnem dogodku že zamislili možnost gostovanja z bolj tradicionalno postavitvijo.
ROP
/
ITALIJA
Četrtek, 28. marca 2013
1 1
politika - Medtem ko tečejo neuradni pogovori med levo in desno sredino
Grillo izključil možnost podpore Bersanijevi vladi
RIM - Vodja Demokratske stranke in mandatar za sestavo nove vlade Pier Luigi Bersani se še vedno trudi, da bi sestavil vladno večino. V Gibanju petih zvezd so ga včeraj znova odločno zavrnili. Bersani je med drugim izjavil, da se »le duševno bolan človek lahko vdaja sli po vladanju Italiji«. »Naj bom jasen - pripravljen sem prevzeti ogromno odgovornost, vendar pa tudi druge prosim, naj jo nekaj vzamejo nase,« je dejal na pogovoru s predstavniki stranke Beppeja Grilla.
Bersaniju se sicer rok za sestavo vlade izteka, še vedno pa ni dobil potrebne podpore. Upal je, da bo v včerajšnjih pogovorih vsaj koga prepričal v podporo programu nujno potrebnih reform v državi, vendar je naletel na gluha ušesa. Program predvideva znižanje davkov in znižanje stroškov za politične stranke ter reformo zapletenega volilnega sistema, ki ga mnogi krivijo za sedanji pat položaj italijanske politike. Sicer pa bi moral proces institucionalnih reform potekati neodvisno od delovanja vlade, pri njem pa naj bi bile soudeležene vse parlamentarne sile.
Vendar se stranke ne premaknejo. Bersani je sicer upal, da mu bo uspelo v Gibanju petih zvezd na svojo stran dobiti kakega senatorja, da bi si zagotovil potrebno večino v senatu, a so ga zavrnili na vsej črti. »Zanikam, da bi bili kakršni koli prebežniki v našem gibanju in enotno bomo glasovali proti Bersaniju,« je zagotovil vodja Gibanja petih zvezd v senatu Vito Cri-mi. Grillo pa je dokončno zaprl možnost dogovora z Bersanijem, ko je včeraj v svojem blogu z robatimi žaljivkami zapisal, da je Bersani prav toliko kot Berlusconi in Monti odgovoren za razsulo Italije. Crimi je potem pristavil, da je Gibanje petih zvezd pripravljeno prevzeti vladne odgovornosti le v primeru, da samo vodi vlado.
Zaradi soočanja s pat položajem po volitvah Bersaniju vse bolj usiha tudi podpora v lastni Demokratski stranki, zmanjkuje pa mu tudi časa; danes ali najpozneje jutri bo namreč moral
Mandatar Pier Luigi Bersani (levo) med pogovorom s predstavniki Gibanja petih zvezd
ansa
1
l y
■
predsedniku države Giorgiu Napoli-tanu poročati, kako napredujejo pogajanja za sestavo vlade, a ni čisto nič bližje kot pred šestimi dnevi, ko je prejel mandat.
Zaenkrat tudi vztrajno zavrača pozive k oblikovanju koalicije z desno sredino, ki je na volitvah pod vodstvom bivšega premierja Silvia Ber-lusconija le za las zaostala za levo sredino. Sicer pa med levo in desno sredino že lep čas tečejo neuradni pogovori. Berlusconi je dal vedeti, da je pripravljen podpreti Bersanijevo vlado pod pogojem, da bo novi predsednik republike iz vrst desne sredine. Bersani je to zahtevo zavrnil, pripravljen pa se je pogovarjati o tem, da bi bil novi državni poglavar osebnost, sprejemljiva za obe strani.
Če Bersaniju ne bo uspelo prepričati Napolitana, da v pogovorih napreduje, bi mu predsednik lahko tudi odvzel mandat in nato predlagal »namensko vlado«, da bi izvedla ključne reforme pred novimi volitvami. Tudi če Bersaniju vendarle uspe sestaviti vlado, pa bo težko zdržala več kot leto dni, ocenjujejo analitiki.
parlament - Zaplet z Indijo
Monti: Komaj čakam, da se rešim te vlade
RIM - Po torkovem nepričakovanem odstopu zunanjega ministra Giulia Terzija je premier Mario Monti včeraj dopoldne prevzel posle vršilca dolžnosti zunanjega ministra. Za podministra je imenoval dosedanja podsekretarja Staffana De Mistura in Marto Sassu.
Popoldne pa je Monti v vlogi šefa diplomacije nastopil v poslanski zbornici, da bi poročal o vrnitvi dveh italijanskih marincev Indiji, ki je dal povod za Terzijev odstop. Monti je odločno zavrnil namigovanja, da naj bi Italija vrnila vojaka za obvarovanje svojih ekonomskih interesov v odnosih z Indijo. »Za to smo se odločili, ker bi zadeva lahko prerasla v prvovrstno krizo, v kateri je Italija tvegala izolacijo,«
MARIO MONTI
ansa
je dejal. Monti je sicer pristavil, da je Terzi odstopil iz razlogov, ki s to zadevo nimajo neposrednega opravka in ki bodo najbrž postali jasni v kratkem. Na kritike o nestrokovnem vodenju zadeve pa se je odzval rekoč, kako komaj čaka, da se reši bremena vlade.
sicilija
Po trditvah pevca, da v parlamentu sedijo »pocestnice«
Predsednik Crocetta odstavil odbornika Battiata in Zichichija
PALERMO - Pevec Franco Battia-to in fizik Antonino Zichichi nista več deželna odbornika za turizem oz. za kulturne dobrine na Siciliji. Predsednik deželnega odbora, demokrat Rosario Cro-cetta, ju je včeraj odstavil, s čimer je naredil konec naraščajočim polemikam, ki so že dalj časa spremljale njuno delovanje v deželni upravi.
Sodu je zbil dno Battiato, ko je v torek v Bruslju, kjer se je mudil zaradi koncerta, zatrdil, da v italijanskem parlamentu sedijo »pocestnice«, ki so se pripravljene prodati komur koli. Njegove besede so takoj izzvale ogorčene reakcije v italijanskem političnem vrhu, začenši pri predsednikih obeh vej parlamenta.
Battiato se je potem skušal popraviti in se je celo opravičil, toda predsednik deželnega odbora Sicilije je sklenil, da mu odvzame odborniška pooblastila, ki jih je znani glasbenik v resnici slabo izvrševal, saj je bil pogosto odsoten in se na splošno za svoj upravni resor ni veliko trudil.
Crocetta med Battiatom (levo) in Zichichijem
ansa
Še več, Crocetta je včeraj izkoristil priložnost, da se je znebil še druge ugledne osebnosti, ki je »krasila« njegov odbor, in sicer fizika Zichichija, ki je prav tako zanemarjal svoje odborništvo. »Skoraj nikoli
ga ni bilo na spregled, in še takrat, ko se je prikazal, je govoril o kozmičnih žarkih, namesto da bi reševal pereča vprašanja, s katerimi se spopada naša uprava,« je pojasnil neimenovani vir v upravi.
umetnost
Marc Quinn bo razstavljal v Benetkah
BENETKE - Fundacija Giorgia Ci-nija bo v maju na otoku San Giorgio Mag-giore v beneški laguni odprla razstavo priznanega britanskega umetnika Marca Quinna. Postavitev, ki bo združila več kot 50 del, bo ena najpomembnejših umetnikovih predstavitev doslej. Quinn je leta 2003 že razstavljal v Benetkah v Muzeju Peggy Guggenheim.
Razstavo bodo odprli 28. maja, sočasno z odprtjem 55. beneškega likovnega bienala. Na njej bodo na ogled kipi, slike in drugi objekti. Marc Quinn je svojo ustvarjalno pot začel z raziskovanjem odnosa med umetnostjo in znanostjo, človeškim telesom in njegovim preživetve-nim mehanizmom, življenjem in njegovim ohranjanjem, lepoto in smrtjo. Quinn razstavo v Benetkah opisuje kot "potovanje k izvoru življenja", ki skozi močna dela "slavi čudeže sveta, v katerem živimo".
V Benetkah bo med drugim mogoče videti site-specific instalacijo z naslovom Evolucija (2005), narejeno posebej za otok San Giorgio. Razstava bo na ogled do 29. septembra.
Italija se je zadolžila še za 6,9 milijarde evrov
RIM - Italija je na včerajšnji dražbi, že tretji ta teden, z izdajo državnih dolžniških vrednostnih papirjev zbrala 6,9 milijarde evrov. Zahtevana donosnost na njene desetletne obveznice se je znižala, obresti na njene petletne obveznice pa so se zvišale. Vlagatelji sicer še vedno čakajo na razplet politične krize. Italija je včeraj z državnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji z ročnostjo desetih let prišla do treh milijard evrov svežih sredstev. Povprečna obrestna mera nanje je znašala 4,66 odstotka, potem ko je bila na zadnji primerljivi avk-ciji februarja pri 4,83 odstotka. Zakladnica je izdala tudi za 3,9 milijarde evrov petletnih obveznic. Pri tem je bila prisiljena pristati na povprečno zahtevano donosnost v višini 3,65 odstotka (na zadnji primerljivi avkciji so bile obresti 3,59-odstotne). Glede na to, da se obresti tudi na te papirje niso zelo povečale, analitiki sklepajo, da vlagatelji verjamejo v epilog trenutne italijanske politične krize. Nič kaj optimistični niso niti italijanski gospodarski podatki. Prodaja v trgovini na drobno se je januarja na mesečni ravni zmanjšala za 0,5 odstotka, v industriji pa za 1,3 odstotka. Obseg industrijskih naročil se je medtem skrčil za 1,4 odstotka.
Mars in Venera brez Berlusconijevih protez
RIM - Antična kipa Marsa in Venere, ki stojita na sedežu vlade, sta ostala brez »protez«, ki sta jih dobila na zahtevo bivšega premiera Silvia Berlusconija. Mars je tako spet brez moškosti, Venera pa brez obeh rok.
Marmorna kipa stojita v rimski palači Chigi, kjer se nahaja sedež italijanske vlade. Berlusconi je leta 2010, ko je bil predsednik vlade, ugotovil, da sta kipa »nepopolna«, zato je zahteval njun popravek. Kljub glasnemu nasprotovanju umetnostnih zgodovinarjev je Mars znova dobil roko, ščit, penis in konico meča, Venera pa obe roki. Kipa, ki izvirata iz leta 175 pred Kr., so našli leta 1918 v Ostii blizu Rima. Predstavljata rimskega cesarja Marka Avre-lija in njegovo ženo Faustino, preoblečena v boga vojne in boginjo ljubezni. Maja lani, po Berlusconijevem odstopu, so kipa prepeljali v narodni rimski muzej, kjer so jima odstranili proteze. Namestitev protez je stala 70.000 evrov in sprožila glasne polemike, saj je vlada kulturi odtegnila precej proračunskih sredstev.
■ ZLATO
(999,99 %%) za kg
40.360,39 € +140,81
SOD NAFTE
(159 litrov)
109,36 $ +0,12
EVRO
1,2768$ -0,70
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
27. marca 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 27.3 26.3	
ameriški dolar	1,2768	1,2861
japonski jen	120,30	121,25
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,800	25,806
danska krona	7,4528	7,4527
britanski funt	0,84515	0,84900
madžarski forint	304,12	304,50
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7014	0,7016
poljski zlot	4,1818	4,1 775
romunski lev	4,4135	4,4170
švedska krona	8,3020	8,3561
švicarski frank	1,2174	1,2209
norveška krona	7,4720	7,4975
hrvaška kuna	7,5950	7,5945
ruski rubel	39,5730	2,3386
turška lira	2,3271	2,3386
avstralski dolar	1,2234	1,2263
braziljski real	2,5838	2,5894
kanadski dolar	1,2984	1,3103
kitajski juan	7,9340	7,9899
indijska rupija	69,5410	70,0060
južnoafriški rand	11,8725	11,9128
1 2 Četrtek, 28.
marca 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
goriška - Novogoriški župan s predstavniki Slovencev v Italiji
»Manjšina potrebuje nujno pomoč matice«
Sodelovanje med organizacijami na področju kulture in športa je zelo dobro, ocenjujejo udeleženci delovnega srečanja, ki je med novogoriškim županom Matejem Ar-čonom ter predstavniki slovenskih organizacij v Italiji in slovenskimi župani italijanskih občin potekalo včeraj v Novi Gorici. Glede že znanih težav s financiranjem slovenskih organizacij v Italiji pa je župan sprejel zavezo, da novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu, Tino Komel, te dni pozove, da se čim prej z njimi sreča v Gorici in skuša najti ustrezne rešitve. »Položaj je namreč pri vseh organizacijah zelo zaskrbljujoč, predvsem pri dveh ključnih medijih: Novem glasu in Primorskem dnevniku,« je po srečanju opozoril Arčon.
Pogovor med udeleženci včerajšnjega srečanja - slovenske organizacije v Italiji in občine s slovenskimi župani je zastopalo šestnajst predstavnikov - je bil naravnan predvsem na poglabljanje možnosti za sodelovanje. Obe strani sta ugotovili, da bi se morali večkrat srečevati in se informirati, kaj se dogaja na obeh straneh. »Tu bomo morali narediti korak naprej,« ugotavlja župan, enako kot je ugotavljal njegov predhodnik Mirko Brulc. Težava torej že več let ostaja ista.
»Zelo občudujemo prodornost in učinkovitost ustanov v Sloveniji, da pridejo do evropskih sredstev. Zato smo si zaželeli,
da bi od njih okrog tega dobili pomoč, da bi se skupaj srečali, preverili, kakšne so naše kulturne ponudbe na obeh straneh in nato morda skupaj premleli in ustvarili nov projekt - kulturno ponudbo za obe Gorici. To bi bilo nekaj novega,« se je glasil konkreten predlog Vesne Tomsič, goriške predsednice Zveze slovenskih kulturnih društev. Tom-sičeva ugotavlja, da je čezmejnih povezovanj na športnem in kulturnem področju veliko, a da je to vsekakor premalo. Zato gre njena pobuda v smeri skupne organizacije večjega dogodka, ki bi ga slovenske kulturne sredine z obeh strani državne meje enkrat ali dvakrat letno priredile skupaj. Glede odnosa goriške občine do slovenskih kulturnih organizacij v Italiji pa Tomsičeva pravi: »Nimamo tesnih odnosov z občino Gorica, ne na kulturnem področju ne kar zadeva financiranje. Vse ostaja bolj na ravni pogovorov, konkretnih in učinkovitih pobud pa žal ni. Seveda bi si jih želeli, a dokler bo sedanja uprava, bodo ostali na takšnem nivoju.«
»Sodelovanje poteka izredno dobro, imamo odlične odnose z vsemi organizacijami iz novogoriškega prostora, imamo cel kup pobud čezmejnega značaja, izziv za naprej pa je ureditev pravilnikov, ki bi omogočali vsem športnikom z obeh strani meje, da se udeležujejo prvenstev v sosednji državi,« pravi Igor Tomasetig, goriški tajnik Združenja slovenskih športnih društev v Ita-
liji, in opozarja na togost nekaterih državnih športnih zvez in njihovih zahtev pri sodelovanju športnikov iz sosednje države. Nataša Pavlin, predsednica Glasbene matice, pa poudarja, da so v Gorici priča velikemu vpisu otrok iz Slovenije: med 150 učenci jih kar 30 prihaja iz Nove Gorice in okolice. Letos je Glasbena matica dosegla tudi pomembno novost: »Otroci, ki obiskujejo našo glasbeno šolo, so vedno polagali izpite v italijanščini, na italijanskih konservatorijih. Letos smo prvič s sporazumi dosegli, da so tako v Trstu kakor v Vidmu polagali izpite v slovenščini.«
»Novogoriška občina lahko pomaga z nasveti, izkušnjami, da morda lahko poišče partnerje, če gre za področje kulture in športa, ki se lahko povežejo za morebitne prijave na evropske projekte,« je glede na slišano povedal Arčon. »Vsem organizacijam pa lahko pomagamo tako, da prenesemo apel pristojni slovenski ministrici, ker je v tem trenutku ključno delovanje teh organizacij. Naša država lahko poišče ustrezne mehanizme, kako premostiti finančno krizo, s katero se te organizacije danes srečujejo. Ključno je, da v tem trenutku prisluhnemo Slovencem, ki živijo v Italiji in ki rabijo pomoč matične države,« še pristavlja župan, ki je glede na predlog Tomsičeve obljubil, da bo sklical sestanek kulturnih institucij na slovenski strani in slovenskih institucij v Italiji z namenom,
Čezmejno sodelovanje na področju kulture in športa je zelo dobro, so ocenili udeleženci včerajšnjega delovnega srečanja, novogoriška občina pa lahko veliko pomaga z nasveti in izkušnjami, poišče lahko tudi partnerje pri evropskih projektih
bumbaca
da se srečajo, povežejo in nato oblikujejo skupne projekte. Skratka, novogoriška občina lahko odpira vrata ter pomaga ustvarjati in uresničevati nove čezmejne vizije.
Tudi Alenka Florenin, županja iz So-vodenj, se strinja, da bi bilo treba čim prej najti stik z novo vlado in novo ministrico, »zato, da se najdejo sistemske oblike financiranja, ki nam omogočijo ne le preživetje, ampak tudi razvoj. Ohranitev kulture in jezika je med Slovenci, ki živimo v Italiji, zelo pomembno in ni tako avtomatično«. Županja je opozorila na trenutne težke razmere v majhnih italijanskih občinah, ki bodo imele na voljo manj denarja, kar pomeni zahtevo po zniževanju stroškov, počasnejši razvoj in manj storitev za svoje občane in obiskovalce. Izpostavila je še svoje pričakovanje, da se bo nadaljevalo sodelovanje med občinami. Zato je predlagala, da bi tudi So-vodnje, Števerjan, Brda in Miren-Kostanje-vica bili vključene v projekte Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS): »Čeprav smo manjši, imamo pa veliko skupnih točk: kmetijski razvoj, na primer goriški radič, ki bi ga lahko skupaj promovirali, pa kulturo, šport ... Vsi smo koncentrirani na majhnem teritoriju, ki ga je treba zato toliko bolj skupaj razvijati, načrtovati in vrednotiti. Mislim, da smo na dobri poti.«
Katja Munih
gorica
Podjetnik iz Veneta utajil osem milijonov
Podjetje Friulpellet
bumbaca
Finančna straža je zasegla dve nepremičnini, eno zemljišče in en avtomobil, katerih lastnik je pravni zastopnik podjetja Friulpellet iz Koprivnega. Ugotovili so, da je podjetnik iz Veneta preko goriškega podjetja utajil osem milijonov evrov.
Zaseg je posledica temeljitega raziskovalnega dela, ki so ga v zadnjih mesecih opravili goriški finančni stražniki. Pod drobnogled so vzeli delovanje podjetja Friulpellet, ki se ukvarja s proizvodnjo lesnega peleta in z njegovim trženjem. Podjetje je davčni upravi utajilo okrog osem milijonov evrov, finančni stražniki pa so ugotovili, da je za približno 300.000 evrov kršilo določila o gotovinskem poslovanju. Izsledili so tudi dolgo vrsto družb, ki so bile poslovni partner goriškega podjetja in niso prijavljale svojih dohodkov.
Zaseženi nepremičnini, zemljišče in avtomobil so skupno vredni 600.000 evrov; nalog za zaseg je podpisal namestnik javnega tožilca na goriškem sodišču Enrico Pavone. Preiskava se je pričela med redno dejavnostjo, ki jo opravljajo za nadzor nad poslovanjem podjetij. Začetno so preiskovalno delo vodili na pro-timafijskem oddelku tržaškega sodišča, nato so preiskavo prevzeli na goriškem tožilstvu. Preiskovalci so ugotovili, da je goriško podjetje postavilo na noge zapleten način utaje davkov, s katerim je utajilo kar nekaj denarja. Sledi kaznivega dejanja so preiskovalci našli v davčnih dokumentih podjetja in v njegovih računalnikih; podjetje je v bistvu imelo dvojno knjigovodstvo, s sprotnim uničevanjem dokumentov na enem izmed dveh pa so utajevali davke. Vodstvo podjetja Friulpellet so prijavili zaradi izdaje ponarejenih faktur, zaradi uničenja davčne dokumentacije in zaradi neplačevanja davka na dodano vrednost. Omenjeno podjetje je bilo pred leti vpleteno v goljufivo pridobivanje javnih sredstev za proizvodnjo električne energije iz biomase. Takrat je podjetje pridobilo 200.000 evrov prispevka iz sklada za razvoj Gorice, ki so mu ga nato odvzeli.
gorica - Občinski svet o statutarnih spremembah podjetja Ambiente Newco
Spremembe v ravnanju z odpadki potrdila le večina, krožek DS brez sogovornika v pokrajinskem vodstvu
Goriški občinski svet je med torkovim zasedanjem potrdil statutarne spremembe storitvenega podjetja Ambiente Newco, kar bo omogočilo, da bodo občine iz goriške pokrajine po novem neposredno upravljale in nadzorovale sistem ravnanja z odpadki. Sklep so izglasovali s podporo večine, medtem ko se svetniki le-vosredinske opozicije iz protesta niso udeležili glasovanja - med njimi je edino svetnik SEL Livio Bianchini glasoval proti.
»V občinskem svetu smo se znašli pred dejansko že sprejetimi odločitvami, saj ni bilo mogoče ničesar spremeniti, drugače bi morali o sklepu ponovno razpravljati v vseh ostalih občinah,« pojasnjuje
koordinator svetniških skupin leve sredine Giuseppe Cingolani in poudarja, da bi morali imeti občinski svetniki možnost predlagati morebitne korektive industrijskemu načrtu podjetja Ambiente Newco. »Občinski sveti bi se morali sestati dvakrat; prvič bi po občinah zbrali razne pripombe in priporočila, drugič bi spremembe potrdili,« poudarja Cingolani, ki je izredno kritičen tudi do svoje lastne stranke. »Goriški krožek Demokratske stranke že dve leti poziva strankino pokrajinsko vodstvo, naj skliče srečanje med upravitelji na temo ravnanja z odpadki. Naši zahtevi se niso odzvali, tako da sta nov industrijski plan pripravila odbor
družbe IRIS in direktor podjetja Ambiente Newco, ne da bi prisluhnila pripombam županov,« poudarja Cingolani in opozarja, da se z novim industrijskim načrtom ne strinjajo tudi zaradi njegovih vsebin. »V novem industrijskem načrtu predvidevajo, da se bo v prihodnjih petnajstih letih količina recikliranih odpadkov dvignila z 62 na 67 odstotkov. Pet odstotkov v petnajstih letih se mi zdi smešno malo, sploh pa niso ničesar predvideli, da bi dosegli totalno recikliranje odpadkov po zgledu Ve-delaga v Venetu,« poudarja Cingolani, ki je med torkovim občinskim svetom vložil resolucijo z zahtevo po pripravi novega načrta za mestni promet. Župan Etto-
re Romoli je resolucijo osvojil in napovedal, da se bodo uslužbenci tehničnega urada v čim krajšem času lotili priprave novega načrta za mestni promet. Župan je priznal, da je treba marsikaj preveriti in morda tudi spremeniti, zato pa bodo v uradih preverili, ali je dovolj parkirišč, kod so speljane kolesarske steze, v katerih predelih mesta je največ težav s prometom. »Nov načrt je treba pripraviti tudi zaradi prometnih sprememb, ki so posledica ukinitve mejnih pregrad. V Škabrijelovi ulici je promet zelo narastel, to pa je treba seveda še kako upoštevati pri prometni ureditvi severne mestne četrti,« poudarja Giuseppe Cingolani. (dr)
Odvažanje odpadkov
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 13. marca 2013 1 1

tržič - Odstranjevanje strupene snovi ima lahko tudi gospodarski učinek
Azbest še vedno ogroža preveč ljudi
Azbest na ozemlju goriške pokrajine še vedno ogroža preveč ljudi, ki se včasih ne dovolj zavedajo njegove velike nevarnosti. Azbestne kritine tako lahko opazimo na številnih strehah, z azbestnimi izolacijami so marsikje obdane cevi in kurilne peči. Ker azbesta ne smemo odstranjevati sami, saj bi lahko vdihovali njegova nevarna vlakna, so se na tržiški občini odločili, da bodo pripravili projekt za njegovo varno odstranjevanje. Kako nameravajo postopati, je včeraj pojasnil tržiški občinski odbornik za okolje Gualtiero Pin, ki je poudaril, da bo Evropska unija varnemu odstranjevanju azbesta v obdobju med letoma 2014 in 2020 namenila eno milijardo evrov. Da bi delček tega denarja prišel do občin, ki bi z njim pripravile svoje načrte za varno odstranjevanje azbesta, bo morala za evropski prispevek zaprositi deželna vlada. Zaradi tega so se na tržiškem županstvu odločili, da čim prej opozorijo na zadevo štiri kandidate za deželnega predsednika. S tržiške občine so jim že odposlali pisma, zdaj pa že razmišljajo o tem, kako bodo pripravili svoj načrt za odstranjevanje azbesta. Z njim želijo spodbuditi predvsem zasebnike, da se lotijo bonifikacije azbestnih streh, hkrati pa nameravajo priskočiti na pomoč podjetjem, ki so pripravljena vlagati v inovativne sanacijske metode.
Po besedah tržiškega občinskega odbornika za okolje Gualtiera Pina deluje v Furlaniji-Julijski krajini le eno odlagališče, ki je primerno za odlaganje azbesta. Nahaja se v občini Porcia na Por-denonskem in bo z azbestnimi odpadki kmalu zasičeno. Zaradi tega je Pin prepričan, da je treba spodbujati raziskovanje novih načinov za sanacijo azbesta. Po njegovih besedah si ne moremo zamišljati, da bomo lahko tudi v prihodnosti azbest dovažali v odlagališča, pač pa je treba najti način za njegovo varno razgradnjo in ponovno uporabo kot inertni material.
Če bodo tržiški občini dodeljena sredstva, na njej že razmišljajo, da bo sanacijski plan moral vsebovati popis vseh onesnaženih območij. Poleg tega bo treba zasebnike spodbujati k varnemu odstranjevanju azbesta in k njegovi zamenjavi z manj nevarnim gradbenim oz. izolacijskim materialom. Pin je prepričan, da bi bil sanacijski načrt pomemben tudi iz gospodarskega oz. zaposlitvenega vidika, saj bi spodbudil delovanje in ustanavljanje specialističnih podjetij, ki bi se ukvarjala z varnim odstranjevanjem azbesta.
gorica
• I	• V • V V I
Vanjo se iščejo, v stanovanjih so našli nove indice
Čeprav daleč od medijske pozornosti, se v Gorici nadaljuje preiskava zaradi izginotja mladega Ferdinanda Klanjscka - Vanje z Oslavja. Kapetan goriških karabi-njerjev Lorenzo Pella pojasnjuje, da je v prejšnjih tednih osebje foren-zičnega karabinjerskega oddelka RIS (»Raggruppamento investiga-zioni scientifiche«) iz Parme preiskalo več stanovanj v Gorici, o čemer smo že poročali. Potrdil pa je, da so v nekaterih stanovanjih našli nove indice, ki jih še preverjajo in za katere upajo, da jih bodo preusmerili na pravo pot.
Mladenič se je odpeljal od doma z avtomobilom v nedeljo, 20. januarja. Večer je preživel v družbi prijateljev v enem izmed goriških lokalov, nakar je izginil. Avtomobil, s katerim se je mladenič odpeljal, so našli v torek, 22. januarja, v Šempetru pri Gorici. Parkiran je bil nedaleč od šempetrske bolnišnice.
gorica
»Telepomoč« za 30 občanov
Uporabniki so v glavnem ženske
Goriška občina daje tridesetim starejšim občanom možnost, da se vključijo v sistem oskrbe na domu, ki jo nudi podjetje Televita z uporabo aparatov »telepomoči«. V deželi FJK ima podjetje Televita 3700 oskrbovancev, 430 jih živi v goriški pokrajini, med njimi je občanov Gorice natanko sto.
Svojim oskrbovancem podjetje Te-levita izroči v uporabo elektronsko napravo, s pomočjo katere starejša oseba v primeru nenadne slabosti s pritiskom na gumb hitreje sproži reševalno akcijo, saj je vsak aparat povezan s telefonsko centralo domov za ostarele ali bolnišnice. Obenem aparat v primeru električnega mrka oddaja še avtonomen vir luči, ki osebi lahko olajša orientacijo.
Iz podjetja Televita pojasnjujejo, da se na Goriškem »telepomoč« še ni uveljavila kot v ostalih pokrajinah, kjer so doslej prejeli veliko več prošenj za dobavo aparata. Kakorkoli, lani so v goriški občani z aparati za »telepomoč« zagotovili zdravniško oskrbo na domu 47 starejšim občanom, ki večinoma bolehajo za razne bolezni in živijo sami. Kar 85 odstotkov uporabnikov aparatov za »telepomoč« je na Goriškem ženskega spola, samo 15 odstotkov pa moškega. 82 odstotkov uporabnikov je živelo samih, ostalih 18 odstotkov pa z zakoncem, ki je bil v večini primerov ravno tako že precej v letih.
Goriška občinska odbornica Silvana Romano pojasnjuje, da za »telepomoč« lahko zaprosijo vsi starejši občani. Lani je bila na deželni ravni storitev brezplačna za 71 oskrbovancev, ostalih 29 odstotkov z višjimi dohodki pa je plačevalo 17 evrov na mesec; za dodatne informacije je na voljo zelena številka 800-846079.
Žaklji z azbestnimi odpadki, ki so jih našli na območju letališča na Rojah
goriška brda - Doslej so že potekala restavratorska dela
Obnova gradu z zamudo
Pogodba z izbranim ponudnikom se lahko podpiše - V roku dveh mesecev naj bi ministrstvo odprlo gradbišče
fara - Gasilci, gozdna straža in lovski čuvaji
Srnjaka rešili iz kanala
K sreči je bil kanal zaradi vzdrževalnih del suh - Žival je na njegovem dnu preživela nekaj dni
Čeprav je bil namakalni kanal suh, mlademu srnjaku ni uspelo se skobacati iz njega. Nekaj dni je tekal sem ter tja in zaman iskal izhod iz betonske kletke, v kateri bi poginil, če mu ne bi pomagali gozdni čuvaji in gasilci.
Mladi srnjak je padel v namakalni kanal v kraju Villanova di Farra. Tovrstni padci so sicer kar pogosti in so v večini primerov za srnjad usodni, kar seveda še toliko bolj velja, ko so kanali polni vode. V tem primeru je imel srnjak srečo, saj je bil nekaj metrov globoki kanal prazen zaradi vzdrževalnih del. Srnjaka so gozdni čuvaji opazili v začetku minulega tedna; prepričani so bili, da mu bo uspelo iz kanala,
po nekaj dneh pa so ga spet zagledali in se prepričali, da potrebuje pomoč. Prejšnji petek se je na »lov« srnjaka odpravilo pet gasilcev, dve gozdni straži, pokrajinski
lovski čuvaj in upravitelj lovišča iz Villa-
nove. Srnjak je ob prihodu svojih reševalcev ležal ob naplavljenem deblu, prekritim z bršljanom. Ob pogledu na ljudi se je prestrašil in zbežal; kljub nekajdnevnemu bivanju na dnu kanalu je bil kar živahen, čeprav je kazal prve znake podhranjenosti. Njegovi reševalci so tako na drug konec kanala namestili mrežo, v katero se je srnjak ujel. Z veliko mero pazljivosti so ga potegnili iz kanala; bil je zdrav, zato so ga odpeljali v gozd in izpustili na prostost.
Obnovljen bo tudi grajski park s cipresami, za katere velja, da so med najstarejšimi v Evropi
fotok.m.
Da se potrpljenje izplača, so se na projektu obnove gradu Vipolže dodobra prepričali Brici. Najprej so na prve premike okrog projekta čakali skoraj dvajset let. Ko so lani končno pridobili zagotovila o evropskem denarju in nato objavili tudi razpis za izvajalce gradbenih del, ki jih bo zajemala obnova, se je zataknilo: dva od neizbranih ponudnikov sta se pritožila in projekt se je zamaknil za nekaj mesecev. Namesto konec letošnjega leta bo obnova zaključena šele prihodnjo pomlad, kar bi lahko ogrozilo evropski denar.
Po dolgem, skoraj štirimesečnem čakanju na odločitev državne revizijske komisije, so si na občini Brda oddahnili. »Res imamo v zadnjem tednu razlog, da smo nasmejani. Glede upravičenosti vložene pritožbe enega neizbranega ponudnika, smo od državne revizijske komisije prejšnji teden prejeli odločitev, da je bila pritožba neutemeljena in da se lahko podpiše pogodba z izbranim ponudnikom, to je Koling iz Idrije,« zadovoljen pojasnjuje direktor briške občinske uprave Andrej Markočič, ki upa, da se bodo
v roku dobrih dveh mesecev zadeve toliko odvile, da bo ministrstvo lahko odprlo gradbišče. Doslej so na objektu že potekala restavratorska dela. »Grad je trenutno v še slabšem stanju kot prej,« pove Markočič, a to je v tem primeru dobra novica. Restavratorji so namreč določene kamnite dele odpeljali s seboj v de-poje, kjer jih restavrirajo. »Ko bo na gradbišče prišel izvajalec za gradbena dela, se bodo tudi restavratorji vrnili. Določena dela morajo namreč potekati usklajeno,« pristavlja Markočič.
Obnova bi se lahko zapletla le zaradi tega, ker zaradi zamude, ki jo je zakrivila omenjena pritožba, dela ne bodo zaključena do 31. decembra letos, kot je bilo predvideno. Zato je pristojno ministrstvo že vložilo prošnjo za podaljšanje tega roka, zato gre upati, da evropski denar ne bo ogrožen. Torej se bo zaključek obnovitvenih del zavlekel v prihodnjo pomlad.
Obnova gradu Vipolže je trenutno ena največjih investicij v briški občini. veljala bo okoli 12 milijonov evrov. 85 odstotkov sredstev bodo pridobili iz evropskih skladov za regionalni razvoj, preostalih 15 odstotkov pa bo prispevalo pristojno ministrstvo.
Ko bo obnova zaključena, čaka briško občino nov izziv: objekt bo treba napolniti z ustreznimi vsebinami in ga vzdrževati. V obnovljenem gradu bo multikulturni kongresni center z vinote-ko, kongresnimi dvoranami, apartmaji, za uporabo prostorov se zanima Slovensko narodno gledališče, Univerza v Novi Gorici, evropska sredozemska univerza Emu-ni, vinska klet, Regijska razvojna agencija, oljkarji ... V sklopu obnove gradu bo obnovljen tudi park s cipresami, za katere velja, da so med najstarejšimi v Evropi.
Katja Munih
14
Četrtek, 28. marca 2013
GORIŠKI PROSTOR
gorica - Le dva predsedniška kandidata na volilnem soočenju
»Pomoč za Gorico je treba izboriti v Rimu in Bruslju«
Serracchianijeva za davčne olajšave podjetjem, Bandelli za urbano prosto cono po zgledu Sardinije
Debora Serracchiani, Gianluca Madriz in Franco Bandelli (zgoraj), udeleženci soočenja
bumbaca
Le dva kandidata za predsednika dežele sta se včeraj udeležila predvolilnega soočenja, ki ga je zveza trgovcev Confcommercio priredila v goriškem Kinemaxu. Vabilu prirediteljev sta se odzvala kandidatka levosredinskega zavezništva Debora Serracchiani in kandidat gibanja Unaltra regione Franco Bandelli. V Gorico tako ni prišel kandidat Gibanja 5 zvezd Saverio Galluccio, ki je v prejšnjih dneh pojasnil, da so zanj volilna soočenja izguba časa, saj med njimi prihaja le do prepiranja, zaradi česar kandidati ne uspejo podrobneje razložiti svojih stališč. Prireditelji srečanja so še bolj kot Galluccia pogrešali prisotnost predsednika dežele in desno-sredinskega kandidata Renza Tonda, za katerega so imeli pripravljenih kar nekaj vprašanj, saj mu pripisujejo velik del krivde za težave trgovskega sektorja.
Srečanje je uvedel pokrajinski predsednik zveze trgovcev Confcom-merio Gianluca Madriz, ki je z neprikrito zagrenjenostjo ugotavljal, da očitno nekaterim kandidatom ni mar za težave goriške pokrajine. V svojem posegu je Madriz naštel celo vrsto težav, pri reševanju katerih se deželna vlada ni ravno izkazala. »Gorica umira ob meji, ki z davčnega vidika ni nikoli padla,« je poudaril in opozoril na težave, ki jim imajo v Gradežu, kjer morje odjeda plažo, in v Tržiču, kjer že več let čakajo na poglobitev kanala pred pristaniščem.
& * ?
/¡¡L A
* «V 5
f P

1 r
t

»
fl

0	MMW<m Sfff
1	H1 -

r1
i
i
Da je Gorica zapostavljena, je podobno kot Madriz v svojem posegu ugotavljala tudi Serracchianijeva. »Od leta 1964 naprej goriška pokrajina ni imela svojega predstavnika v deželnem odboru le dvakrat; od leta 2001 do leta 2003 ter od leta 2008 do leta 2013, v obeh primerih je deželni odbor vodil
Tondo,« je povedala Serracchianijeva in poudarila, da bi na deželi lahko na marsikateri način pomagali Gorici, ki močno občuti konkurenco na slovenski strani meje. »Ne moremo govoriti o nelojalni konkurenci, saj ima vsaka članica Evropske unije svoj samostojni davčni sistem, nedvomno pa lahko potrdi-
gorica - Danes posvet
Avtoprevozniki in špediterji v novih razmerah na trgu
Na goriškem sedežu Confcommercio bo danes posvet na temo avtoprevozništva: v ospredju bodo pravila in navodila, ki za operaterje tega sektorja izhajajo iz zakonskega odloka 286/2005 ter italijanske in evropske zakonodaje. Globalizacija tržišč in razvoj prevozov na mednarodnih progah sta povzročila premik prometnih tokov z evropskega zahoda na vzhod, zaradi česar so italijanski avtoprevozniki izgubili svojo konkurenčno prednost iz 90. let minulega stoletja. Že vsaj dvajset let tudi na italijanskih cestah prednjačijo tovornjaki iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Romunije, Poljske ... , iz držav, ki so bolj konkurenčne tudi iz vidika stroškov. Posledici upada potreb zaradi krize in povečane ponudbe pa sta »vojna tarif« in nižanje kakovosti storitev. O vsem tem bo govor danes z začetkom ob 14.30, ko bosta prijavljene operaterje - v glavnem avtoprevoznike in špediterje - nagovorila poveljnik prometne policije Gianluca Romiti in Alessandro Simonazzi, vodja urada za zapisnike.
ronke
V nasprotju z državnim podatkom
Deželno letališče znova beležilo pozitivni trend
Upravni svet družbe, ki upravlja deželno letališče v Ronkah, je včeraj odobril bilanco za lansko leto. Iz finančnega dokumenta izhaja, da je kazalnik EBITDA (izid pred davki, obrestmi, amortizacijo in odpisi) znašal 1.590.000 evrov, prihodek pred obdavčitvijo pa 140.000 evrov.
Pozitivni trend iz leta 2011 se je torej nadaljeval tudi v lanskem letu, poudarjajo v letališki družbi in dodajajo, da so predsednik upravnega sveta Sergio Dressi in sindikalna predstavništva ob koncu včerajšnjega zasedanja podpisali dopolnilno pogodbo, na podlagi katere se bodo dogovarjali na temo organiziranosti, razmer v delovnem okolju, varnosti in poklicnega usposabljanja.
Iz letališke družbe so včeraj posredovali tudi podatke o prometu. S tem v zvezi so v lanskem
letu zabeležili 2,6-odstotni porast, kar je v nasprotju z državnim podatkom, saj se je lansko leto na državni ravni zaključilo z 1,3-odstotnim upadom letalskih potnikov. Svoje zadovoljstvo so v Ronkah podkrepili še s podatkom, da je v letu 2012 skozi letališče potovalo skupno 882.000 potnikov.
»Javno želim izraziti zadovoljstvo zaradi rezultatov, ki jih je predstavil upravni svet družbe,« je posredovane podatke včeraj komentiral njen predsednik Sergio Dressi: »Sredi splošnih razmer, ki jih zaznamuje velika negotovost, je naša družba znala spojiti strogo nadziranje računov in fleksibilnost, kar nam je omogočilo, da smo dosegli in ohranili finančno uravnovešenost tudi ob upoštevanju standardov s področja varnosti in kakovosti storitev.«
Volitve
mo, da se je goriška pokrajina znašla v podrejenem položaju in sama ne uspe kljubovati konkurenci,« je pojasnila Serracchianijeva in opozorila, da se bo v kratkem treba soočati še s hrvaško konkurenco, saj se kot znano Hrvaška z naglimi koraki približuje vstopu v Evropsko unijo. Po besedah levosredinske kandidatke bi morala dežela Furlanija-Julijska krajina izkoristiti svojo avtonomijo, v Rimu in Bruslju bi si morala izboriti pomoč oz. davčne olajšave za goriška podjetja, kot je to storila Koroška za svoj gozdarski sektor. »Na deželi bi se lahko odločili za znižanje davka IRAP, poleg tega pa bi morali podjetja spodbujati, da imajo svoj sedež v Fur-laniji-Julijski krajini, saj bi tako zadržali pri nas več denarja,« je poudarila Ser-racchianijeva, medtem ko je Bandelli mnenja, da je konkurenca iz Slovenije povsem nelojalna. »Ko sta leta 2004 Prodi v Gorici in Dipiazza v Sežani praznovala, sem bil izredno zaskrbljen, saj sem predvideval, da bomo imeli po pridružitvi Slovenije Evropski uniji kar nekaj težav,« je razložil Bandelli, po katerem bi treba na Goriškem ustanoviti urbano prosto cono po zgledu Sardinije, kar bi omogočilo znižanje davčnega pritiska. Bandelli je pudaril, da je treba čim prej poenostaviti birokracijo, ki ovira gospodarski razvoj. S tem se je strinjala tudi Serracchianijeva, ki je opozorila, da mora danes mehanik vložiti 78 prošenj, prede lahko odpre novo delavnico.
Kar nekaj kritičnih puščic sta kandidata izstrelila proti Tondu na račun velikih javnih del in še zlasti tretjega voznega pasu na avtocesti A4. »Začetno so trdili, da bo tretji vozni pas stal eno milijardo in 600 milijonov evrov, zdaj pa se je predvideni strošek povzdignil na dve milijardi in 400 tisoč evrov. Če res gre za strateški projekt mednarodnega pomena, bi morali del denarja pristaviti tudi država in Evropa,« je poudarila Serracchianijeva, ki je prepričana, da je treba spremeniti tudi sistem javnih dražb, na katerih postane izvajalec del podjetje, ki je ponudilo največji popust na izklicni ceni. Da je treba izvajalce izbirati z drugačnimi kriteriji, se je strinjal tudi Madriz, verjetno pa še marsikateri izmed osemdesetih udeležencev srečanja, ki je v Ki-nemax prišel preko Travnika, osrednjega goriškega trga, ki so ga prenavljali s polžjo hitrostjo, zdaj pa je na njem že potrebnih več obnovitvenih del, saj se robniki pločnikov krušijo, kamnite ploščice pa »skačejo« iz cestišča. (dr)
DEMOKRATSKA STRANKA
Poziv za Aleša Waltritscha
»Glasujte za Aleša Waltritscha, zato da boste zagotovili Gorici in goriški pokrajini enakovredno vlogo in razvojne priložnosti, ki so jima bile preveč časa odvzete.« Tako se glasi apel goriškega krožka Demokratske stranke, ki svojega kandidata predstavlja mestu s pi-smom-pozivom, ki ga delijo med občani. Cilj goriških somišljenikov stranke je doseči izvolitev deželnega svetnika, »ki je nujno potreben, zato da bo Gorici vrnjena politična sre-diščnost. Ta naj premosti izolacijo, v katero je mesto potisnila desna sredina,« pravi mestni tajnik stranke Enzo Dall'Osto: »Le tako bomo dosegli, da bo dežela podprla Gorico na poti razvojnih priložnosti v mednarodnih okvirih.« Poziv za Waltritscha je podpisalo okrog trideset oseb, med katerimi so tudi ugledni Goričani, izstopajo pa ravnatelj državne in mestne knjižnice Marco Menato, podjetnik Boris Peric, goriški predsednik SKGZ Livio Se-molič, zdravnik Franco Perazza in častni goriški predsednik VZPI-ANPI Silvino Poletto.
GIBANJE 5 ZVEZD
Kandidati nocoj v Krminu
V občinski dvorani na Trgu XXIV Mag-gio v Krminu se bodo drevi ob 20.30 predstavili kandidati Gibanja 5 zvezd za deželni svet in predsedniški kandidat Saverio Galluccio; na srečanje vabijo somišljenike iz Krmina, Mariana, Medee, Kopriv-nega, Dolenj in Morara.
Križev pot v zaporu
Na jutrišnji dan, ko se Cerkev spominja Kristusove smrti, se bo goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli v popoldanskem času udeležil križevega pota v zaporu v Ulici Barzellini, kjer je že ma-ševal v božičnem času; sledil bo zgledu papeža Frančiška, ki bo današnji obred umivanja nog obhajal v rimskem zaporu za mladoletnike Casal di Marmo. V torek je nadškof Redaelli izrazil velikonočno voščilo gostom kapucinske men-ze v Gorici in se udeležil njihovega kosila. Danes dopoldne bo maševal v goriški stolni cerkvi ob prisotnosti duhovnikov iz celotne nadškofije, zvečer pa se bo vrnil v stolnico, kjer bo obred velikonočnega četrtka Coena Domini z obrednim umivanjem nog.
Etični kodeks na občini
Med torkovim zasedanjem goriškega občinskega sveta so sklenili, da se bo krajinska svetniška komisija ukvarjala s pripravo etičnega kodeksa, za uvedbo katerega si prizadeva občinski svetnik Italije vrednot Stefano Abra-mi. Po njegovih besedah je treba etični kodeks čim prej sprejeti in z njim povečati transparentnost vseh aktov, ki jih sprejema občinska uprava.
Pogreb žrtve azbesta
V	cerkvi Svetih Petra in Pavla v Šta-rancanu bo danes ob 13. uri pogreb Vinicia Greco, upokojenega ladjedel-niškega delavca in očeta tržiškega podžupana Omarja Greca. Pokojnik je umrl za posledicami izpostavljenosti azbestu, neusmiljeno bolezen pa je odkril pred dvema letoma.
Nasveti za poročni dan
Nasvete za organizacijo poročnega dne bodo delili jutri, 29. marca, z začetkom ob 18. uri v knjigarni LEG na Korzu Verdi v Gorici, kjer bodo predstavili knjigo »La piccola bibbia del matrimonio per-fetto«. Z njegovo avtorico Fabiolo Marc-het se bo pogovarjala Tjaša Dornik, sno-valka projekta »Bollicine di stile«.
»Les Misérables« v kinu
V	okviru niza »Nuove visioni«, ki ga prireja Cineclub Gorizia, bodo danes ob 17.30 in 20.30 v goriškem Kinemaxu vrteli film »Les Misérables«.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 15. marca 2013 1 1

gorica - Razstava na sedežu fundacije
V reklamnih plakatih družbene spremembe
Litografska delavnica Passero-Chiesa je imela podružnico v Tržiču
V galeriji palače, kjer ima sedež Fundacija Goriške hranilnice v Gosposki ulici, bodo danes ob 17.30 odprli razstavo z naslovom »Réclame -Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa« (Réclame -Plakati in skice z začetka dvajsetega stoletja iz Fonda Passero-Chiesa). Na ogled bodo reklamni plakati iz lito-grafske delavnice, ki je imela sedež v Vidmu in podružnico v Tržiču. Skozi plakate in skice, ki jih podpisujejo znani goriški in tržaški umetniki iz prve polovice minulega stoletja, zgovorno pričajo o spreminjanju družbe in potrošniških navadah, zato poleg estetskega užitka ponujajo tudi vpogled v pretekli čas našega prostora. Gradivo za razstavo so črpali iz dragocenega fonda goriške fundacije in iz drugih zbirk.	Reklama nekdaj znanih piškotov
CI3 Lekarne
U Kino
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
~M Gledališče
FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: v sredo, 3. aprila, ob 20.30 »Ljubim te, spremeni se«, igrajo Simona Vodopivec Franko, Romana Krajnčan, Danijel Malalan in Marjan Bunič; informacije in predproda-ja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288).
KD BRIŠKI GRIČ vabi na gledališko predstavo za otroke in odrasle »Palček« v izvedbi dramskega društva Slavec iz Solkana danes, 28. marca, ob 18. uri v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu; vstop prost.
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v petek, 5. aprila, ob 20.45 radostna, besna, nesremna, mučna mnenja komika z naslovom »Nascosto dove c'è più luce«; nastopa in napisal Gioele Dix; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a -tel. 0481-383601/383602, več na www3.comune.gorizia.it/teatro.
V	MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA v Gorici poteka niz otroških predstav z naslovom »Nedelja v gledališču (z mamo in očetom)« v skupnem sodelovanju Ana-Thema teatra iz Vidma, združenja Terzo teatro iz Gorice in Kulturnega doma: v nedeljo, 7. aprila, ob 16.30 bo ekološko vzgojna predstava »Eco- Detektive« in v nedeljo, 21. aprila, ob 16.30 »Ostržek Pinocchio«; rezervacije vstopnic po tel. 043221740499, informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 28. marca, ob 20.45 bo koncertiral pianist Nelson Freire; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.tea-tromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v četrtek, 4. aprila, ob 20. uri »Beneški trgovec« (William Shakespeare); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 17.40 - 19.50 - 21.45 »I Croods«. Dvorana 2: »NuoveVisioni« 17.30 -20.30 »Les miserables - I miserabili«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 »Un giorno devi andare«; 22.10 »Gli amanti pas-seggeri«.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.20 - 22.10 »I Croods«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ben-venuto Presidente«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »G.I. Joe - La vendetta (digital 3D)«. Dvorana 4: 16.50 - 18.50 - 21.15 »Il cacciatore di giganti«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 »Ci vuole un gran fisico«; 21.30 »La frode«.
0 Prireditve
ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara, 11) prireja danes, 28. marca, ob 20.30 srečanje z raziskovalko na mednarodnem centru za genetsko inženirstvo in biotehnologijo v Trstu Silvio Moimas. Predavala bo na temo »Ingegneria genetica e biotecnologie: un aiuto per la medicina del futuro«; več na www.ccaf.it, info@ccaf.it, tel. 0481-888540; vstop prost.
LITERARNI ČETRTEK Z MARKOM MATIČETOVIM bo 4. aprila, ob 20. uri v čitalnici Babel kulturnega centra Mostovna v Solkanu; več na citalni-cababel@mostovna, www.mosto-vna.com.
SKRD JEZERO in Hiša pravljic vabita danes, 28. marca, ob 15. uri v prostore društva Jezero v Doberdobu na velikonočno srečanje s pravljico, igrami in barvanjem pirhov. Otroci naj prinesejo s seboj štiri kuhana jajca.
V KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 29. marca, ob 18. uri predstavitev knjige »La piccola bibbia del matrimonio perfetto« Fabiole Marchet. Z avtorico se bo pogovarjala Tjaša Dornik; več na www.leg.it.
KULTURNO ZDRUŽENJE NOI... DELL'ARTE iz Gorice prireja v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji umetniški laboratorij za otroke med 6. in 12. letom starosti v prostorih Pina-koteke v palači Attems na Trgu de Amicis 2 v Gorici: v soboto, 30. marca, med 14.30 in 16.30 z naslovom »Un mare di carta«; obvezna rezervacija po tel. 347-1733342, noidellar-te@libero.it, www.noidellarte.it.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE
pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitev knjige Branka Marušiča »Sosed o sosedu« v občinski knjižnici v Sovod-njah v torek, 16. aprila, ob 18. uri.
fî Razstave
V	GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; do 14. aprila ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. Ob razstavi bodo potekala srečanja: 7. aprila, ob 11. uri bo Francesca Valan govorila na temo barve in kromatičnosti dizajna.
V	GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 28. marca, ob 20. uri odprtje razstave z naslovom »Ready to Hang« slikarke Eve Lucije Kozak, ki bo na ogled do 20. aprila. Avtorico in njena dela bo predstavil Jan Mozetič.
ČEZMEJNA RAZSTAVA »SOČA BREZ MEJA« je na ogled v Beneški palači (palazzetto Veneto) v Ul. S. Ambro-gio v Tržiču. Do 31. marca razstavljajo Vanda Colja, Flavia Delise, Edes Frat-tallone, Alessio Gregori, Lidija Jeron-čič, Marta Kodelja, Marta Malni, Emilija Mask, Mirjam Morenčič in Armando Pizzignach. Razstavo bodo odprli v soboto, 13. aprila, ob 18. uri v galeriji Dore Bassi v Gorici.
V	BARU COMMERCIO v Ul. Morelli v Gorici je na ogled razstava slikarja De-metrija Ceja ob prvi obletnici smrti; do 6. aprila vsak dan, razen ob nedeljah, 8.00-20.00.
V	GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 (poslovna cona) v Solkanu je na ogled razstava fotografa Primoža Breclja; do 17. aprila od ponedeljka do petka 9.00-17.00.
~M Koncerti
ENOLETNO ŠOLANJE V SLOVENIJI za
dijake višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji organizira SLOVIK v sodelovanju z Gimnazijo Poljane in z Dijaškim domom Ivana Cankarja. Program omogoča zamejskim dijakom šolanje in bivanje v Sloveniji pod pogoji, ki veljajo za dijake s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji: to pomeni, da zanje ni predvideno plačevanje šolnine, bivanje v dijaškem domu, prehrana in prevozi pa so subvencionirani; informacije v uradih SLOVIKa na Korzu Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-530412, info@slo-vik.org, www.slovik.org.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sledeči naslov: sss.gor@gmail.com. Okvirni program na spletni strani sindikata www.sindikat.it.
@ Izleti
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Predprodaja vstopnic poteka na sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu in Čedadu ter v goriškem uradu na kor-zu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz; informacije na trst@zskd.org, gorica@zskd.org, kdi-vantrinko@libero.it ali po tel. 040635626, 0481-531495, 0432-731386.
30. SOVODENJSKA POJE bo potekala v nedeljo, 7. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Organizatorji toplo vabijo vse ljubitelje petja.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 8. aprila, ob 20.15 koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, Sara Rustja - klavir; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 12. aprila, ob 20.45 nastopa Trio Giocoso (Elisabeth Ganter, klarinet; Pavel Iones-cu, fagot; Tatiana Levitina, klavir); informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it.
GRAJSKE HARMONIJE - večeri komorne in solistične glasbe na gradu Kromberk: v petek, 19. aprila, ob 20. uri koncert dua Arparlando (Tina Žerdin in Christine Leibbrand - Kue-gerl, harfa); informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016, blagajna@kulturni-dom-ng.si, vstopnice uro pred koncertom na gradu Kromberk.
9 Šolske vesti
LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA za
otroke 2. in 3. letnika vrtcev ponuja animacijo, glasbo, gledališko dejavnost, pravljični kotiček, ustvarjalne delavnice, ples, predvsem pa veliko igranja in zabave. Dejavnosti bo vodila Damjana Golavšek, glasbenica, igralka in avtorica gledaliških predstav. Delovala bo vsako sredo od 27. marca do 15. maja, od 15.30 do 17.30 v Dijaškem domu. Prevoz iz vrtcev v Dijaški dom je zagotovljen; informacije in prijave do zasedbe mest po tel. 0481-533495.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu, na račun 300 evrov; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino.
SPDG priredi v prvem tednu julija osemdnevni izlet na Slovaško in Poljsko. Prevoz z avtobusom. Predvideni obiski in vzponi na nekaj vrhov v Tatrah. Koordinator: Vlado Klemše (tel. 0481-882079). Prijave do konca marca.
VINITALY: ONAV (Vsedržavno združenje pokuševalcev vin) prireja v nedeljo, 7. aprila, obisk sejma Vinitaly v Veroni; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 ali markovicdanie-la@yahoo.com.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00.
Ü3 Obvestila
MEŠANI PEVSKI ZBOR G. VERDI iz
Ronk prireja izpopolnjevalni tečaj za izboljšanje petja, ki ga bo vodila so-pranistka in zborovodkinja Diana Mian med aprilom in avgustom vsak petek med 20.30 in 22.45 na sedežu zbora v Ul. Duca D'Aosta 40 v Ron-kah ali v župnijski dvorani ob cerkvi Marije Matere Cerkve v Ronkah; informacije in vpisovanje po tel. 3803296361 v večernih urah (Anna Maria Crovi) in na corofilarmonicaver-di@gmail.com.
AGENCIJA ZA PRIHODKE obvešča, da bodo uradi v Gorici in Tržiču s 1. aprilom odprti od ponedeljka do petka od 8.45 do 12.30, ob ponedel-kih in sredah tudi od 14. ure do 16.30; informacije in rezervacije po tel. 848800444 ali na spletni strani www.agenziaentrate.gov.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo zaprta od petka, 29. marca, do ponedeljka, 1. aprila.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro.
PALAČA CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici bo s 1. aprilom odprta med 10. in 13. uro ter med 14. in 18. uro, zaprta bo ob ponedeljkih.
PRI ZVEZI DELOVNIH INVALIDOV ANMIL v Ulici Cantore v Gorici (tel. 0481-531953), ki je odprt ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih dopoldne, in v ulici Leopardi v Tržiču, ki je odprt ob torkih in sobotah do-
poldne, je mogoče dobiti obrazce CUD 2012, INPS in INPDAP brezplačno.
V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici imajo člani možnost testirati do konca julija prvi pravi slovenski spletni servis za izposojo elektronskih knjig slovenskih založb. Na spletnem portalu Biblos bo na voljo skoraj tisoč elektronskih knjig; več na www.ng.sik.si.
ZSKD GORICA obvešča, da ima novo številko faksa: 0481-531495.
BARVANJE PIRHOV: veselo popoldansko ustvarjanje bo danes, 28. marca, od 15.30 do 18. ure v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Vsak udeleženec naj prinese s seboj 4 kuhana jajca; informacije po tel. 3342294517.
TRŽNICA V KANALU bo v soboto, 30. marca, med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki bodo prodajali zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 003865-3981213 (Turistično informacijski center Kanal).
»ZUMBA WITH SAŠA«: vsako sredo od 19. do 20. ure sprostilna plesna-fitness vadba za vse, ki pomaga k dobri volji in boljšemu počutju. Prva lekcija bo v sredo, 3. aprila, v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Zumbo prirejata KD Briški grič in KD Paglavec; informacije: tel. 334-2294517.
ZSKD Gorica sklicuje pokrajinski svet (občni zbor) včlanjenih društev v ponedeljek, 8. aprila, ob 8. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Tu-movi dvorani KB centra, Korzo Verdi 51 v Gorici.
SLIKARSKA DELAVNICA »YOUTH TALENT« bo potekala 29. in 30. junija v organizaciji združenja Metropolitana iz Gorice in v sodelovanju z združenji Mastronauta (Omegna VB), La Rada (Locarno v Švici) in galerije Lipanjepuntin (Trst); udeležba na delavnico, ki bo potekala v Magazinu v Gorici (sedež združenja Metropolitana) in ki jo bo vodila Lorenza Boi-si je brezplačna. Najava do 15. aprila na pittura@youthtalent.eu. Najboljša dela bodo razstavljena v galerijah, ki so sodelovale na pobudi.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica obvešča, da bo letni redni občni zbor v sredo, 17. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Drugi sklic bo ob 20.30.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8. uri v prvem sklicu in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b v Špetru. Občni zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno.
KD BRIŠKI GRIČ priredi ob 300-letni-ci Tolminskega punta pohod Tolmin - Števerjan. Pohod bo 1. maja, od zgodnjih jutranjih ur. Z ozirom, da gre za zahtevno pobudo, udeležencem priporočajo ustrezno telesno pripravo. Predvidene hoje okrog 11 ur.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Benito Gian-nini, blagoslov v kapeli splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev; 12.00, Ranieri Favretto iz bolnišnice v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče.
DANES V ZAGRAJU: 11.30, Enzo Fa-siolo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.50, Settimio Moneti iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev; 11.00, Edgardo Gobbati iz bolnišnice, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 13.00, Vini-cio Greco (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
1 2 Četrtek, 28.	marca 2013
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Odkrili Nemca, ki je grozil Mazejevi
GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Marčevske grožnje Tini Maze s smrtjo, ki jih je prejela prek elektronske pošte med tekmo v Gar-misch-Partenkirchnu, so dodobra razburkale športno javnost. Nemška policija pa je sporočila, da je v preiskavi končno razkrinkala 35-letnega Nemca iz Gerlingena v bližini Stuttgarta, ki je osumljen teh groženj. Na bavarski policiji niso skrivali, da je bila preiskava zelo zahtevna, saj je storilec na računalniku dobro zakril svoje sledi, a so bili kriminalisti pri svojem delu vseeno uspešni.
Tottijevih prvih 20 let
RIM - Danes je točno 20 let, odkar je trener Vujadin Bo-škov na tekmi Brescia - Roma prvič poslal Francesco Totti na igrišče v nogometni A-ligi. Osmi rimski kralj, kot ga poimenujejo njegovi številni oboževalci, je v tem času dosegel 226 prvenstvenih golov, prvega septembra leta 1994 proti Foggii. Tehnično zelo podkovan nogometaš še zdaj velja za lenobnega, dejstvo pa je, da pri 37 letih še vedno igra uspešno.
odbojka - Števerjanec Loris Mania od danes z Modeno v končnici moške A1 -lige
»Smo dobro pripravljeni«
Play-off števerjanskemu odbojkarju Lorisu Maniaju, ki že sedmo leto zapored igra v odbojkarski A1-ligi, vedno prikliče v spomin izkušnjo v Piacenzi, kjer ga je v sezoni 2006/07 spoznala odbojkarska smetana. Takrat je zaradi poškodbe brazilskega libera Sergia prevzel njegovo mesto, zaigral v polfinalu in finalu play-offa. Piacenza je v odločilni tekmi za naslov sicer izgubila proti Sisleyu, Maniaju pa so se po dobrih nastopih odprla vrata v reprezentanco in tudi v A1-ligo. Od tiste sezone dalje je prevzel mesto glavnega libera (pri Piacenzi je v ekipi treniral sprejemal-ca) najprej pri Montichiariju, nato v Mo-deni, letos pa se lahko ponaša še s kape-tanskim trakom. Doslej je v A1-ligi vsakič igral tudi v play-offu, v najlepšem spominu pa mu je ostal polfinale proti Tren-tu pred dvema sezonama, ko so izgubili šele v odločilni peti tekmi. »Ko se Dennis ne bi poškodoval, bi najbrž tudi zmagali in se prebili v finale,« razmišlja danes Loris Mania, 34 let.
Danes se bo Modena, kjer igra Mania četrto leto zapored, v prvi tekmi play-offa pomerila s Cuneom. Ker so nasprotniki osvojili mesto više v rednem delu (Mo-dena je bila 5., Cuneo pa 4.), startajo že s prednostjo ene zmage.
Redni del prvenstva ste končali na 5. mestu. Je bil to uspeh ali bi bil končni rezultat še boljši?
V	klubu so zelo zadovoljni. Vodilni možje in predsednik niso pričakovali, da se bomo prebili tako visoko. Pred prvenstvom so sestavili ekipo za 8. ali 10. mesto, saj so zanjo porabili polovico manj denarja kot lani. Stavili so tudi na novega trenerja (Lo-renzetti, op.p.), ki se je izkazal za zelo kakovostnega, in na mlade tuje igralce.
V	četrtfinalu vas čaka evropski klubski podprvak Cuneo. Kako se pripravljate na končnico?
Smo dobro pripravljeni in želimo priti čim dlje. Treningi so še vedno zelo intenzivni, saj smo ugotovili, da igramo dobro samo, če treniramo veliko. V primerjavi z lani treniramo vsaj 3 ure dnevno, ob tem pa skoraj vsako jutro uro in pol. Pozitivno je tudi to, da smo še vsi zelo navdušeni, nismo utrujeni ali naveličani, kar se večkrat dogaja ob koncu sezone.
Ali računate, da lahko napredujete v polfinale?
Bo težko. Oni so pod večjim pritiskom, saj morajo zmagati, mi pa smo neobremenjeni. Pomembno bo, da zmagamo na prvi tekmi (danes op.a.) in tako izenačimo število zmag na 1:1. V vsakem primeru se želimo prebiti vsaj do četrte tekme (igra se na tri zmage), saj bi nas v tem primeru čakala tudi klubska nagrada.
Kdo pa so letošnji favoriti: ali se bosta za naslov borila kot lani Macerata in Trento?
Ne. Stavim na Trento, ki je fizično in tehnično zelo dober, kar je dokazal tudi na prijateljski tekmi pred dnevi, in Piacenzo. Potem ko so se napadalci Piacenze ujeli s podajalcem De Ceccom, ki sodi po mojem mnenju med najboljše podajalce na svetu, so res učinkoviti, saj težko ugotoviš, kam bo De Cecco podal žogo. Če je sprejem dober, so na mreži res neustavljivi. Macerata pa me ni prepričala: na prvi prijateljski tekmi smo izgubili 3:2, v zadnjem nizu 16:14, v drugi pa smo izgubili 3:1, vendar smo vse nize igrali na razliko.
Zakaj pa med favorite ne uvrščate Cunea, ki je med drugim evropski pod-prvak?
Mislim, da so se v polfinale lige prvakov prebili po srečnem naključju. Na povratni tekmi v Cuneu proti Macerati jim je šlo vse od rok, Macerata pa je naletela na črn dan. Obenem pa so ekipa, ki ne igra rada pod pritiskom.
Omenili ste, da je klub letos stavil na mlade. Andrea Giani je v intervjuju za Gazzetto dello sport ocenil, da je letos kljub formuli prvenstva, po kateri nihče ne nazaduje, igralo zelo malo mladih italijanskih igralcev. Se s tem strinjate?
Res je. Tudi pri nas so več priložnosti dobili mladi tujci. Mladi italijanski igralci nabirajo izkušnje v A2-ligi, niso še tako zreli, da bi lahko nastopali v A1-ligi. Zgodi se, da po dveh dobrih tekmah pogorijo, po prvem porazu pa se težko poprimejo.
Ali ni vsekakor škoda, da italijanski mladi igralci ne dobijo priložnosti?
Tudi klubi nočejo tvegati slabše uvrstitve, saj gre nenazadnje za ponos. Opažam, da mladi tujci povsem drugače razmišljajo kot Italijani. Vajeni so na drugačen ritem treninga, nikoli se ne pritožujejo nad intenzivnostjo. Prav v našem klubu smo zelo stavili na mlade tuje igralce, ki so se izkazali in dozoreli. Smo najmlajša ekipa v A1 -ligi, kar tudi privablja sponzorje. Oglasili so se že novi sponzorji, pa tudi stari se vračajo.
Boste torej za sestavo ekipe spet lahko porabili kaj več?
Ne, klub želi ohraniti enak budžet kot letos. Ekipa bo najbrž ostala nespremenjena. Tačas je še vprašljiv Celitans, najboljši tolkač prvenstva, ki ga skušajo prepričati, naj ostane. Vabijo ga v Rusijo, kjer bi ga slano plačali.
Kaj pa vi: ostajate še v Modeni?
Mene veže še enoletna pogodba, potem pa še ne vem, kaj bo. Odvisno bo, ali bo klub na novo sestavil ekipo in stavil na mlade, ali ne. Seveda, če me bodo želeli, bi rad ostal. Z vodstvom kluba smo se zelo dobro ujeli, še posebej letos, ko sem kapetan in zato sodelujem tudi na nekaterih sestankih. Vsekakor bi rad na tej ravni igral vsaj še 6 ali 7 let.
Veronika Sossa
DZP doo-PRAE srl 2013 ©Vse pravice pridržane
Play-off A1-lige
Četrtfinalni pari, sinoči: Vibo Valentia - Trento 0:3 (stanje 1:1), Latina - Macerata 3;2 (stanje 11); danes ob 20.30: Modena - Cuneo, Perugia - Piacenza (Rai sport 1) Formula: V play-off se je uvrstilo prvih 10 ekip. Ekipe od 7. do 10. mesta so že odigrale osmino finala, tako da sta po dveh zmagah v četrtfinale napredovala Vibo Valenia in Latina. V četrtifnalu in polfinalu imajo ekipe, ki so bile v rednem delu višjeuvrščene, že vnaprej eno zmago. Igra se na tri zmage, zato bodo pari v četrtfinalu in polfinalu odigrali naveč štiri tekme. V finalu se igra na tri zmage brez prednosti v zmagah, torej bosta ekipi igrali največ pet srečanj.
Loris Mania bo poleg Tineta Urnauta (Vibo Valentina) edini Slovenec v četrtfinalu končnice odbojkarske A1-lige
odbojka
Italija over 50 v Trstu
V telovadnici tržaške šole Don Milani na Judovcu bo na velikonočni ponedeljek troboj med italijansko, tržaško in videmsko moške odbojkarsko reprezentanco over 50. Pobudnik je združenje za boj proti redkim boleznim Az-zurra Onlus. Med reprezentanti Italije bo tudi Videmčan Franco Bertoli. Spored: 10.00 Trst - Videm; 11.30 Italija - Videm; 15.00 Italija - Trst; 17.00 za 1. mesto.
Še dve zlati
Deželna reprezentanca FJK je na državnem smučarskem prvenstvu za mladinske kategorije v kraju Campo Felice pri LAquili osvojila včeraj še tri medalje. V moškem veleslalomu za naraš-čajnike je zmagal Tržačan Andrea Bel-trame, član društva Sci CAI XXX Ottobre, 7. pa je bil Francesco Gentilli (GS Sella Nevea). Med deklicami je nepremagljiva Lara Della Mea (Sci CAI Monte Lussari) s 3. mestom v supervelesla-lomu osovjil še kombinacijsko zlato, potem ko je bila v preteklih dneh prva tako v slalomu kot v veleslalomu. Anna Del Fabbro (Cimenti Sci Carnia) je v super-G pristala na 7. mestu.
Odgovornosti zdravnikov
PESCARA - Ekspertiza sodišča v zvezi s smrtjo nogometaša Livorna Francesca Morosinija 12. aprila lani je ugotovila neprimerno ravnanje kar štirih zdravnikov, ki ponesrečencemu po infarktu niso pomagali z uporabo defi-brilatorja.
nogomet - Kvalifikacije za SP
Španija se je pobrala Japonsko motili laserji
RIM - Francija zdaj tvega, Španija je doživela preporod, Nemčija in Nizozemska kot stroj, Urugvaj se pogreza, Japonska protestira. To je na kratko obračun zadnjih kvalifikacijskih tekem za nogometno SP 2014.
Špancem je v Parizu z zmago uspel pravi podvig, po katerem so prevzeli vodstvo v skupini I, nehvaležno drugo mesto pa prepustil Francozom, ki se bodo morali v Brazilijo zdaj najbrž prebiti skozi playoff. Nesrečni junak tekme je bil igralec Ju-ventusa Pogba, ki si je v eni minuti prislužil dva rumena kartona. «Uničen sem, tudi zato, ker je poraz nezaslužen,« je dejal.
Japonska, ki je v Jordaniji zamudila priložnost, da bi si kot prva prislužila nastop na sklepni fazi SP, je vložila pritožbo na mednarodno zvezo FIFA. Protestira, ker so njihove igralce s tribun motili z laserji. Posebno to velja za Endoja med enajstmetrovko, ki jo je zastreljal.
V	Evropi zbuja vtis zmaga Nizozemske s 4:0 proti Romuniji (dva gola van Persieja). »Tulipani« vodijo v skupini D s polnim številom točk, Romunija je zdaj šele tretja, celo za Madžarsko. V skupini C Nemčija ne pozna ovir. Moštvo trenerja Loewa je s 4:1 premagalo Kazahstan in je zdaj daleč pred Švedsko, Avstrijo in Irsko.
Vse boljša Črna gora je v skupini H izenačila proti Angliji. Za Otočane je uvodoma zadel Rooney, 14. minut pred koncem tekme pa je izenačil Damjanovic. Črnogorci so v skupini prvi s 14 točkami.
V	Južni Ameriki Leo Messi in Edin-son Cavani nista dosegla gola. Toda če je Argentina v la Pazu Boliviji iztrgala vsaj
Pogba (Francija, Juventus) si je prislužil dva kartona v eni minuti!
ansa
točko (Na 3.600 nadomorske višine je argentinski as Barcelone deloval zelo utrujeno), je Urugvaj z 2:0 izgubil v Čilu in so zdja njegove možnosti, da se uvrsti na SP precej manjše. V južnoameriški skupini
Argentina vodi pred Ekvadorjem in Kolumbijo, Urugvaj pa je šele šesti. Ekvador je dosegel šesto zaporedno zmago doma. Tokrat je bil njegova žrtev Paragvaj. A tudi Ekvador igra na višini 3.000 metrov ...
SSO čestital odbojkaricam Zaleta
Svet slovenskih organizacij je čestital odbojkaricam Zaleta, ki so v nedeljo prvič po 14 letih osvojile naslov tržaških prvakinj.
Uspeh, ki je sad širokega sodelovanja med vsemi našimi odbojkarskimi društvi, ki se ukvarjajo z žensko odbojko in ki so postavili na noge projekt Zalet, dokazuje, da se s premišljenim dogovarjanjem in skupno gradnjo ustreznih programov zmorejo doseči tudi zelo odmevni rezultati, piše v čestitkah SSO.
V prepričanju, da se z našimi ugotovitvami in veseljem strinja tudi res številna publika, ki je v repenski telovadnici stala ob strani našim dekletom in tudi s tem dala edinstveni pečat in priznanje doseženemu rezultatu, izrekamo iskrene čestitke vsem igralkam, strokovnemu vodstvu in trenerju Martinu Maverju: vaš uspeh je tudi nam v ponos, piše SSO.
/
ŠPORT
Četrtek, 28. marca 2013
17
nogomet - Kras danes v Repnu proti Montebelluni
Res zadnjič
Štirindvajset točk. Toliko jih v nogometni D-ligi lahko osvoji vsaka ekipa do konca sezone. Sedemnajst točk. Toliko jih loči Kras od današnjega nasprotnika Montebellune, ki zaseda ključno 15. mesto. V naslednjih osmih krogih mora Kras ta zaostanek več kot prepoloviti, zmanjšati ga mora na osem točk, če želi izsiliti igranje dodatnih tekem za obstanek. Če bi jim uspelo, bi bil to čudež, toda matematika jih še ne obsoja. Jih pa bo kmalu, če jim drevi v Repnu (še zadnjič začetek ob 14.30) Montebel-lune ne bo uspelo premagati. Kljub težkim »teniškim« porazom proti Legnagu in Portu Tolle športni vodja Salvatore Bovina pravi, da ekipa še ni vrgla puške v koruzo, se pa fantje zavedajo, da je to resnično zadnja priložnost. Če je ne izkoristijo je
čas, da uprava razmisli o prihodnji sezoni v elitni ligi.
Trener Zupan tudi danes ne bo mogel računati na ključnega vezista Giordana (na sliki), ki še ni saniral poškodbe gležnja, manjkal pa bo tudi Russo, ki si je v Legnagu zlomil nos in se je v ponedeljek podvrgel rahlemu kirurškemu posegu. Montebelluna se že na prvi tekmi ni zdela nepremagljiva. Kras je ujela pri izidu 1:1 šele po krivično dosojeni enajstmetrovki. Tista tekma je bila ena v nizu letos številnih izgubljenih priložnosti, najusodnejša pa je bila pred 14 dnevi, ko je Kras v Sacileju izgubil po vodstvu s 3:1.
Spremljaj danes tekmo Krasa neposredno po našem spletu www.primorski.eu
košarka
Jadran le
v	■ v*
se zmaga loci od druge faze
Cordenons - Jadran Qubik 63:72 (20:25, 33:41, 41:51)
Jadran: Ridolfi 35, Daneu 2, Batich 20, Mattiassich 5, Leghissa 3, Majovski 7, Žerjal, Valentinuz, Sternad, Gregori, Zhok, trener Oberdan. 3 točke: Ridolfi 5, Batich 3
Jadran se iz predzadnjega gostovanja vrača z novo zmago in se tako naglo približuje drugemu mestu, ki vodi v drugo fazo prvenstva. Do konca prvenstva manjkata še dva kroga, jadranovcem pa zadostuje ena zmaga, da še matematično osvojijo končno drugo mesto. Trener Oberdan napoveduje, da bi radi visoko uvrstitev potrdili že čez 14 dni (prvenstvo bo zaradi velikonočnih praznikov prekinjeno) v gosteh proti Codroipu, ki je tačas četrti. »Nočemo, da bi nam na zadnji tekmi proti Foglianu pred domačimi gledalci tekla voda v grlo,« je poudaril trener.
Novo zmago so jadranovci dosegli v Cordenonsu. Že v uvodnih minutah so po-vedli, vendar koncentracija ni bila na višku. Veliko je bilo naivnih napak, izgubljenih žog in izgubljenih skokov v napadu, tako da si višjega naskoka varovanci trenerja Oberdana niso uspeli priigrati. V nadaljevanju pa so z boljšo obrambo omejili nasprotnike in se razigrali v napadu. Ravno v napadu so bili tokrat zelo razpoloženi, še posebej z Ri-dolfijem, ki je dosegel 35 točk (5 trojk).
lignano - World Dance Trophy
Plesna skupina Olympie nastopila s točko Fantasy
V Lignano Sabbiadoro je potekal mednarodni plesni turnir "World Dance Trophy"- letos že 31. zapored, ki se ga udeležujejo plesne skupine vseh starosti in plesnih zvrsti iz vseh koncev sveta. Letos so nastopile skupine, formacije, duo in posamezniki iz Belgije, BiH, Hrvaške, Srbije, Poljske, Češke, Slovaške, Rusije, Belorusije, Ukrajine, ZDA, Turčije, Taiwana in iz Slovenije in Italije, na tisoče mladih plesalcev, skoraj 500 plesnih točk in nastopov! Nastopila je tudi plesna skupina AŠZ Olympia iz Gorice. Dekleta ( Mojca Pintar, Petra Crosatto, Veronika Devetak, Gioia Innocenti, v spremstvu trenerke Damijane Češčut in vaditeljic Maje Devetak in Marije Jussa) so se predstavila v kategoriji Fantasy s plesno točko Dog's - Madeži gor, madeži dol in zasedla odlično 4.mesto.
PLANINSKI SVET
Arheološki in zimski pohod
Napovedi meteorologov so se žal v nedeljo, 24. marca 2013 uresničile. Močna burja z dežjem in mrazom je prisilila odbornike Slovenskega planinskega društva Trst in člane Komisije za topografijo pri Narodni in študijski knjižnici, da prenesejo za nedeljo napovedani arheološki pohod po poteh Moserja v okolici Nabreži-ne. V upanju, da se bodo vremenske razmere kmalu izboljšale in bo končno nastopila pomlad, je bil izlet prenesen na nedeljo, 14. aprila. Zbirališče na parkirišču pri nabrežinskem pokopališču ob 8.30.
Neugodne vremenske razmere pa niso zaustavile skupine SPDT-jevcev (na sliki), ki so se kljub mrazu in snegu udeležili 38. zimskega pohoda na Porezen. Vzpon iz Petrovega Brda po močno zasneženem gozdu je bil prav prijeten, na vrhu pa je pihal močan veter in je snežilo, da jih je z ledom pomešan sneg bičal v obraz. Kljub temu so bili navdušeni nad pohodom.
Pomladanski izlet
Med najbolj priljubljene izlete tržaških planincev nedvomno sodi pomladanski izlet, ko se na velikonočni ponedeljek skupaj podamo na sprehod po prebujajoči se naravi. Letošnja pomlad sicer zamuja, a upajmo, da nam bo v ponedeljek, 1. aprila, ko se bomo podali na načrtovani izlet, posijalo sonce in nam ustvarilo pravo pomladansko razpoloženje.
Ob 8.30 se bomo zbrali ob mejnem prehodu pri Škofijah (italijanska stran) in z osebnimi avtomobili (na razpolago je tudi društveni kombi) nadaljevali pot do Dekanov, kjer nas bo čakal vodič, gospod
Darko Butinar, član Obalnega PD iz Kopra. V njegovem spremstvu se bomo podali po Poti slapov, ki se vije iz Sočerge proti Trebešam, doseže Pičuri in Oliko in se po drugi poti vrne v Sočergo. Po pohodu se bomo ustavili v Sočergi na tipičnem istrskem kosilu. Predvidene so tri ure in pol ne preveč naporne hoje. Nujna je prijava in sicer do četrtka, 28. marca na tel št. 040 413025 (odgovarja Marinka ) ali na številko 040 220155 (odgovarja Livio).
Srečanje s pobratenim društvom Integral
Letošnje srečanje s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane bo izjemoma že na začetku aprila, točneje v nedeljo, sedmega. Tokratno srečanje je v organizaciji Slovenskega planinskega društva iz Trsta, ki želi prikazati prijateljem bogate naravne in zgodovinske posebnosti območja Devina. Člani po-
bratenega društva so namreč sami izrazili željo, da bi si ogledali Devinski grad. Tržačani pa bodo ogled uokvirili v prijeten izlet obogaten z ogledom zanimivih zgodovinskih in naravnih posebnosti območja. Tri do štiri urnemu izletu bo sledilo prijetno prijateljsko druženje. Vabimo člane, ki se nameravajo udeležiti srečanja, da se javijo do četrtka, 4. aprila na tel št. 040 413025 (odgovarja Marinka ) ali na številko 040 220155 (odgovarja Livio).
Možnost za obisk Tater na Slovaškem in Poljskem
Člani SPDG bodo od 1. do 8. julija obiskali Tatre ter nekaj drugih zanimivosti na Slovaškem in Poljskem. Planinski del predvideva vzpon na tri vrhove (dva na Slovaškem, eden na Poljskem kulturni in zgodovinsko obarvan del pa ogled rudnika soli, Krakowa in Oswienczima. Z ozi-rom na bližajočo se stoletnico prve svetovne vojne pa so pri društvu sklenili, da se ob obisku poklonijo tudi spominu padlih avstro-ogrskih vojakov, ki so življenjsko pot dokončali na vzhodnem bojišču. Na Slovaško se bodo odpeljali z avtobusom, odhod bo iz Gorice. Rok za prijavo se zaključi konec meseca. Trenutno so na razpolago še dve- tri mesta. Za informacije: Vlado tel. 0481/882079.
Vabilo in priprave na občni zbor SPDG
Redna letna skupščina bo 17. aprila v Kulturnem domu v Gorici, v drugem sklicu, ob 20.30. Prisluhnili bomo poročilom o dejavnosti v lanskem letu ter načrtu pobud v tekočem letu ter odobravali obračun in proračun. Osebnih vabil članom ne bodo pošiljali.
TROFEJA DEŽEL
FJK začel s porazom
V prvem krogu Trofeje dežel, ki se je včeraj začela v Genovi, je reprezentanca Furlanije Julijske krajine izgubila proti Sardiniji 62:65. V izbrani vrsti igrata tudi ja-dranovca Samel Zidarič in Simon Cettolo.
PROMOCIJSKA LIGA
Zadnjič v rednem delu
Sokol, ki se je kar s prvega mesta že uvrstil v play-off za napredovanje v D-ligo, bo danes odigral zadnjo tekmo rednega dela promocijske lige. V Trstu se bo v teovadnici v Ul. Veronese pri sv.Jako-bu pomeril z ekipo Libertas A.
primorski_sport face book ^
primorski_sport
y fcuuîfefeer
umetnostno kotalkanje - Pri Vipavi trenira šest tekmovalk in tekmovalec
Na Goriškem med najboljšimi, pravi preizkusni kamen pa bo deželno prvenstvo
S tekmovalno sezono so pred kratkim začeli tudi na Goriškem. Tekmovalci Vipave so pridobljeno znanje pokazali na pokrajinskem prvenstvu, ki je predvsem priložnost preverjanja forme in primerjanja z ostalo konkurence. Nastopilo je šest tekmovalk in tekmovalec: Devetak Beatrice (začetnice A, 2005), Petra Lakovič (začetnice B, 2004), Vida Cotič in Gilia Sartori (mlajše deklice), Stefan Tomsič (mlajši dečki), Valentina Merlo (mlajše deklice - deželna divizija) in Fran-cesca Malič (starejše deklice (deželna divizija). Trenerke - Isabelli Lucigrai pomagajo Monica Quaggiato (vodi enkrat tedensko kondicijsko vadbo), Stephany Semoli in Elena Vizintin - so bile z nastopi zelo zadovoljne, saj so tekmovalci Vipave pokazali visok nivo, kar kažejo tudi rezultati: zasluženo so osvojili štiri prva mesta, po šest drugih in tretjih mest v različnih staros-
Tekmovalci Vipave, ki so nastopili na pokrajinskem prvenstvu
tnih kategorijah, v obveznih likih in prostem programu. Prvi pravi preizkusni kamen bo sicer deželno prven-
stvo (med aprilom in majem), kjer se bodo člani Vipave skušali prebiti čim dlje. Lani sta na Trofeji dežel z dežel-
no reprezetnanco nastopila Stefan Tomsič in Petra Lakovič, rezultat želijo letos ponoviti.
Ob tekmovalni skupini trenira pri Vipavi tudi skupina mlajših kotal-karic in kotalkarjev, ki bodo nastopili na različnih promocijskih in čez-mejnih neuradnih tekmovanjih. Med njimi sta tudi tekmovalki, ki sta še premladi, da bi tekmovali, ostali pa trenirajo manj kot tekmovalna skupina, zato se uradnih tekem ne udeležujejo. Tekmovalci trenirajo petkrat tedensko po dve uri in pol, enkrat tedensko pa vadbo na kotalkah dopolnjujejo še s kondicijskim treningom. Kotalkarji trenirajo v Sovodnjah in na kotalkališču UGG v Gorici.
Mlajša skupina: Mateja Balta, Alessia Glessi, Lara Lakovič, Sanja Volčič, Denis Kocijančič, Vesna La-kovič, Mija Primožič, Giulia Predan in Arianna Menis.
18
Četrtek, 28. marca 2013
SVET
/
skupina hitro rastočih držav - Skromen rezultat vrha v Durbanu
Na vrhu Brics vendarle brez dogovora o razvojni banki
DURBAN - Voditelji držav skupine Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika) na vrhu v Durbanu vendarle niso ustanovili težko pričakovane razvojne banke, ki bi bila konkurenca institucijam, v katerih prevladujejo zahodne države, na primer Svetovni banki.
Voditelji so se na srečanju načeloma dogovorili o ustanovitvi banke, vendar bodo potrebni dodatni pogovori za uresničitev načrtov. "Zadovoljni smo, da je ustanovitev nove razvojne banke možna," je dejal gostitelj vrha, južnoafriški predsednik Jacob Zuma.
To po ocenah poznavalcev pomeni, da so v Durbanu dosegli le malo napredka v primerjavi z dogovorom, doseženim v New Delhiju pred letom dni. "Odločili smo se, da začnemo uradna pogajanja o ustanovitvi nove razvojne banke pod vodstvom Brics," je dodal Zuma. Skromni rezultati vrha bodo verjetno še utrdili vtis, da skupina hitro rastočih držav ni spodobna sprejeti konkretnih odločitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Brics želi z razvojno banko povečati svoj vpliv na svetovnem prizorišču. Po ocenah bodo države skupine v prihodnjih petih letih za in-frastrukturne projekte potrebovale 4500 milijard dolarjev.
Pogajalcem se na dvodnevnem vrhu v južnoafriškem Durbanu ni uspelo dogovoriti o načinu delovanja 50 milijard dolarjev vredne infrastrukturne banke. Glavne točke razhajanj so bile, koliko sredstev bo vloženih v banko, kako bodo projekti razdeljeni in kje bo sedež institucije.
Nejasno ostaja tudi, koliko denarja bo posamezna država vložila v banko. Zuma je le dejal, da so se na vrhu dogovorili, da bo "začetnega kapitala dovolj, da bo banka učinkovita".
Kitajski predsednik Xi Jinping je dejal, da imajo države Brics pred sabo še dolgo pot. "Razvojni potencial Brics je neskončen. Pravi potencial sodelo-
Voditelji držav Brics na vrhu v Durbanu (z leve): indijski premier Manmohan Singh, kitajski predsednik Xi Jinping, južnoafriški predsednik Jacob Zuma, brazilska predsednica Dilma Rousseff in ruski predsednik Vladimir Putin
ansa
vanja Brics bo šele uresničen," je poudaril Xi, za katerega je to prva pot v tujini, odkar je postal predsednik države z največ prebivalci na svetu.
Voditelji so govorili tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih, pri čemer so izpostavili krizo v Siriji in Iran. Izrazili so zaskrbljenost nad grožnjami z vojaškim posredovanjem in enostranskimi sankcijami ter pozvali k politični in diplomatski rešitvi iranskega jedrskega vprašanja.
Voditelji petih držav so izrazili tudi globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja varnostnih in humanitarnih razmer v Siriji. Zavzeli so se za političen proces znotraj Sirije, da bi mir dosegli z dialogom, ki bi "izpolnil legitimna pričakovanja vseh delov sirske družbe in spoštoval sirsko neodvisnost".
Peterica držav Brics skupaj predstavlja četrtino svetovnega BDP in 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. (STA)
korejski polotok - Napetost
Severna Koreja prekinila zvezo z južno sosedo
SEUL - Severna Koreja je včeraj prekinila vojaško vročo linijo z Južno Korejo. S tem je v času vse hujših napetosti na Korejskem polotoku prekinila še zadnjo neposredno komunikacijsko povezavo med državama. Odločitev je padla hkrati z napovedjo, da se bo v prihodnjih dneh sestal državni vrh, ki bo razpravljal o "pomembni zadevi" in naredil "drastičen preobrat".
Prekinitev vojaške vroče linije je visoki častnik severnokorejske vojske
sporočil svojemu južnokorejskemu kolegu, tik preden je bila povezava dejansko prekinjena. "V situaciji, ko lahko vojna izbruhne vsak trenutek, ni potrebe po ohranjanju vojaških komunikacij med severom in jugom," je dejal. Prekinitev komunikacijske zveze med vojskama je zadnji v vrsti ukrepov Pjongjanga, ki so močno zaostrili napetosti na Korejskem polotoku po severnokorejski izstrelitvi rakete dolgega dosega decembra lani in jedrskem poskusu minuli mesec. (STA)
Severna Dakota ostro omejuje splav
BISMARCK - Republikanski guverner ameriške zvezne države Severna Dakota Jack Dalrymple je v torek v prestolnici Bismarck podpisal tri zakone, ki močno omejujejo pravico žensk do splava. Za dva od treh zakonov je sicer le vprašanje časa, kdaj bosta poražena na sodišču. Guverner je podpisal zakon, ki prepoveduje splav od trenutka, ko se pri zarodku zazna srčni utrip, kar je že v šestem tednu nosečnosti. Podpisal je tudi zakon, ki prepoveduje splav zaradi genetskih okvar zarodka oziroma zaradi izbire spola otroka. Tretji zakon pa zadeva zdravnike, ki opravljajo splave. Posege bo po novem lahko delal le zdravnik, ki dela v bolnišnici oziroma ima z njo pogodbo za opravljanje posegov.
Sirska opozicija odprla prvo veleposlaništvo
DOHA - Sirska opozicija je včeraj v Katarju odprla svoje prvo veleposlaništvo. Slovesnosti v katarski prestolnici Doha se je udeležil nekdanji vodja sirske opozicije Ahmed Moaz al Katib in katarski zunanji minister Kaled al Atija, je poročala katarska televizija Al Džazira. "Gre za diplomatsko zmago za sirsko opozicijo," je dejal George Sabra, član sirske opozicijske Nacionalne koalicije, ki se je udeležil slovesnosti. Katar je sicer oster kritik sirskega predsednika Bašarja al Asada in ga je že večkrat pozval k odstopu. Odprtje veleposlaništva pa je sledilo torkovi dodelitvi sedeža Sirije njeni opoziciji na vrhu Arabske lige.
Ponudnik spletnih storitev pod kibernetskim napadom
LONDON - Neprofitna organizacija Spamhaus s sedežem v Londonu in Ženevi, ki uporabnikom spletnih storitev pomaga pri odkrivanju nezaželene elektronske pošte, je že več kot teden dni pod kibernetskim napadom. Strokovnjaki ga opisujejo kot "največji tovrstni napad v zgodovini", prizadel pa bi lahko bančne sisteme in sisteme elektronske pošte. Spamhaus je za napad, ki ga že preiskujejo v petih državah, obtožil nizozemsko podjetje Cyberbunker. (STA)
finančna kriza - Na otoku protesti zaradi načina reševanja krize
Banke na Cipru bodo danes po dveh tednih ponovno odprli
NIKOZIJA - Banke na Cipru se bodo po skoraj dveh tednih znova odprle danes, so sinoči naznanili v ciprski centralni banki. Banke bodo odprte od 12. do 18. ure po lokalnem času oziroma od 11. do 17. ure po srednjeevropskem, je dejala tiskovna predstavnica banke Aliki Sti-lianu. Tiskovni predstavnik ciprskega finančnega ministrstva je prav tako zagotovil, da bodo banke danes znova odprli. Na otoku so v skladu z navodili trojke medtem odstavili direktorja največje ciprske banke, Bank of Cyprus, Janisa Kiprija. V Nikoziji pa se je na ulicah zbrala jezna množica protestnikov.
Odhod direktorja največje ciprske banke je del prestrukturiranja Bank of Cyprus, predvidenega v dogovoru o finančni pomoči Cipru v višini deset milijard evrov, po katerem bo ta banka prevzela del druge največje ciprske banke Laiki, ki jo bodo ukinili. Hkrati je ciprska centralna banka pred vnovičnim odprtjem bank, predvidenim za danes, uvedla omejitev iznosa gotovine iz države, omejila nakupe s kreditnimi karticami ter prepovedala unovčevanje čekov.
Uredba, ki bo sprva veljala teden dni, omejuje iznos gotovine iz države na največ 3000 evrov ter omejuje nakupe s kreditnimi in debetnimi karticami v tujini na največ 5000 evrov na mesec.
Ukrep poleg tega prepoveduje možnost predčasne prekinitve vezanih vlog, študenti, ki štu-
dirajo v tujini, pa bodo lahko vsake tri mesece prejeli do 10.000 evrov za življenjske stroške.
Podjetja bodo morala v dveh tednih prijaviti vse prihodke od izvoza, Ciprčani, ki bodo prodali nepremičnine, pa bodo morali v dveh mesecih kupnino od prodaje položiti na ciprski bančni račun, s čimer želijo preprečiti prenos sredstev na račune v tujini. Prav tako na otoku krožijo govorice, da naj bi omejili dvig denarja na največ 1200 evrov na osebo na dan.
Medtem ko so ciprske banke včeraj ostale zaprte, so pa v Grčiji odprle vrata poslovalnice treh ciprskih bank, ki jih je v torek prevzela grška Piraeus Bank.
Duhove pa še vedno buri nedavna izjava novega šefa evroobmočja Jeroena Dijsselbloema, da bi lahko bil model reševanja Cipra primer reševanja tudi za druge morebitne države v težavah. V Bruslju in Berlinu so se včeraj posredno odzvali na njegovo izjavo. Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Simon O'Connor je tako v Bruslju poudaril, da se kriza v Grčiji ni začela v bančnem sektorju, kot se je to zgodilo na Cipru. Zatrdil je tudi, da v primeru Grčije ne bo podobne odločitve, kot je bila za Ciper. Zagotovil je tudi, da so bili v Grčiji med procesom stabilizacije bančnega sektorja vsi prihranki dostopni, to pa bo veljalo tudi v prihodnje. Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele
Merkel, Steffen Seibert pa je poudaril, da je model reševanje Cipra "enkraten primer", saj gre po njegovih besedah za rešitev po meri, s katero naj bi rešili posamične težave Cipra.
Dijsselbloem je nedavno izjavil, da bi se lahko ciprski model, kjer bodo nekateri varčevalci pri-morani sodelovati pri reševanju ciprskih bank, v prihodnje uporabljal tudi za druge države z evrom, ki bodo v težavah. Kasneje je stopil korak nazaj in poskušal popraviti svojo izjavo. Zagotovil je, da je ciprski primer poseben.
Tudi Mednarodni inštitut za finance (IIF) iz Washingtona, ki predstavlja več kot 400 vodilnih bank sveta, je posvaril pred tem, da bi Ciper postal vzorčni model. Ciprski model je IIF opredelil kot "zelo očiten odmik od strategije v primerjavi z drugimi krizami v evroobmočju".
Na ulicah Nikozije pa se je včeraj zbrala glasna množica okoli 1500 protestnikov, ki so protestirali proti načinu reševanja ciprskega bančnega sektorja, zaradi katerega bo več tisoč ljudi ostalo brez dela. Proteste je pripravila opozicijska komunistična stranka Akel.
Ciper je v ponedeljek dosegel dogovor z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom o finančni pomoči v višini deset milijard evrov. Ta predvideva prestrukturiranje oz. zaprtje dveh največjih bank, Bank of Cyprus in Laika, tudi s pomočjo bančnih vlog varčevalcev. (STA)
bih - Vojni zločini
Bosanska Srba v Haagu obsojena na 22 let zapora
HAAG/SARAJEVO - Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je včeraj nekdanjega notranjega ministra Republike srbske Miča Stanišiča in nekdanjega načelnika policije bosanskih Srbov Stojana Župljanina obsodilo na 22 let zapora zaradi pregona Bošnjakov in Hrvatov med vojno v BiH. Sodnik Burton Hall je ob branju sodbe dejal, da sta Stanišič in Župljanin kriva ubojev, pregona in mučenja Bošnjakov in Hrvatov v BiH med aprilom in decembrom 1992.
Kazniva dejanja, za katera sta bila Stanišič in Župljanin obsojena, so bila v obtožnici opredeljena kot zločini proti človečnosti in kršitve vojnih zakonov in običajev.
Župljanin je bil v preteklosti svetovalec takratnega predsednika Republike srbske Radovana Karadžiča, Stanišič pa je bil v tesnih odnosih s Karadžičem in drugimi vpletenimi, ki so po navedbah sodišča sodelovali pri skupnem zločinskem dejanju, ki je imel za cilj vzpostavitev srbske države in odstranitev nesrbskega prebivalstva. Stanišič, prvi notranji minister Republike srbske, se je haaškemu sodišču prostovoljno predal marca 2005, Župljanin, nekdanji načelnik policije v Banja Luki, pa je bil aretiran in prepeljan v haaški pripor junija 2008.
Med dokaznim postopkom tožilstva od septembra 2009 do februarja 2011 je bilo zaslišanih 127 prič, od tega jih je Stanišiče-va obramba povabila sedem, Župljaninova pa deset. Tožilstvo je v zaključni besedi junija lani za oba obtoženca zahtevalo dosmrtno zaporno kazen. Stanišičeva obramba je zahtevala oprostilno sodbo, Župljaninova pa oprostitev ali minimalno zaporno kazen.
V Sarajevu so se že odzvali na obsodbo. Predsednik Združenja žrtev in prič genocida v BiH Murat Tahirovič je tako dejal, da je z izrečeno kaznijo "zadovoljen". (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 28. marca 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
^ Rai Due
^ Rai Tre
Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La vo-
ce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greg-gio) 21.10 Film: Immaturi (kom., It., '10) 23.30 Mai dire provini
C/ Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Che Dio ci aiuti 2 23.20 Dnevnik -Kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta
6.40 Risanke 8.45 Nad.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Film: Superman 4 18.10 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York
6.50 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.05 Nad.: Tutti pazzi per amore
21.10 Film: The departed - II bene e il male (triler., ZDA, '06, i. L. Di Ca-prio, M. Damon, J. Nicholson)
La 7
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Film: La libreria del mi-stero 17.10 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pubblico 23.45 Omnibus notte
^ Tele 4
17.00 Nad.: Amry Wives 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.45 Dnevnik 21.05 The voice of Italy 0.00 90° minuto Serie B
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 22.50 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ride-re insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Il marito (kom., '58)
u Rete 4
6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Letti separati (kom., ZDA, '63) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Closer 23.10 Nan.: Bones
K2 15.45 City folk 16.15 Potopisi 16.45 Slovenski magazin 17.15 Biker Explorer 18.00 23.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 In Orbita 20.25 Film: Io e Vincent 22.15 Avtomobilizem 23.20 Med valovi
Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 V Brda prihaja pomlad in 2. briška poroka 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Vi-deostrani
pop Pop TV
6.25 Risane in otr. Serije 7.25 Serija: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.50 Nan.: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Mentalist 13.00 24UR ob enih 14.00 Serija: Lepo je biti sosed 15.00 Nan.: Vzgoja za začetnike 15.30 Za boljše počutje 15.40 Serija: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Pod to-skanskim soncem (rom., ZDA/It., '03, i. R. Bova) 22.05 24UR zvečer 22.35 Nan.: Modra naveza 23.30 Nan.: Blue Bloods
Kanal A
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Pic-cola grande Italia 12.45 Rotocalco Adnkro-nos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.00 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi sta-dio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Happy Hour 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Dnevnik
(T Slovenija 1
6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine 10.40 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.25 Moja soba 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Sveto in svet
(t Slovenija 2
7.00 OP! - Otroški program 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.30 23.40 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.35 Točka 15.25 Kdo si upa na večerjo? 16.25 Evropski magazin 16.40 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 17.10 Muzika-jeto 17.40 Mostovi - Hidak 18.10 Dok. serija: Ledena Zemlja 19.00 22.55 Točka 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Opredeljevanje 21.45 Nad.: Sodobna družina 22.10 Nad.: Poplačilo
|lf- Slovenija 3
6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 17.50 Kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.50 Aktualno 8.00 Poročila 8.25 21.20 Beseda volilcev 9.00 12. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.40 21.45, 22.55 Kronika 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.10 Odmevi
Koper
14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Folkest 2011 15.15 Dok.:
6.50 Risane serije 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.20 Nan.: Igrače za velike 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 14.45 Film: George Wallace 16.35 Nan.: Dva moža in pol 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Stražar
21.45 Film: V rokah sovražnika 23.35
Film: Vitez apokalipse
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Iz oči v oči - Vida Valenčič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Pregelj: Tolminci - 5. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25
Četrtek, 28. marca Raimovie ob 14.50
VREDNO OGLEDA
The Wrestler
Režija: Darren Aronofsky Igrajo: Mickey Rourke, Marisa Tomei, Evan Rachel Wood in Ernest Miller
Film s katerim se je po več kot desetletni odsotnosti vrnil pred kamere nekoč šarmantni Mickey Rourke.
Tokrat ne v vlogi ljubimca, ki se je zapisal zgodovini filma z interpretacijo Johna v erotičnem Devet tednov in pol, temveč v vlogi rokoborca, Randyja Robinsona. V poznih osemdesetih letih je bil plavolasi Randy vodeči profesionalni rokoborec. Zdaj, dvajset let kasneje, pa se stežka prebija z nastopi pred peščico zvestih oboževalcev v šolskih telovadnicah in mestnih dvoranah po New Jer-seyju. Randy se je že zdavnaj odtujil od svoje hčerke in ni sposoben vztrajati v dolgotrajnejši zvezi, zato živi samo za nastope in privrženost svojih oboževalcev. Srčni infarkt pa ga prisili, da se upokoji. Ko počasi izgublja svojo identiteto rokoborca, se zamisli nad svojim življenjem. Skuša znova vzpostaviti stik s hčerko ter stavi vse na odnos s starejšo plesalko. Toda ne z eno ne z drugo ne more pozabiti privlačnosti ringa in strasti, s katero se je posvečal rokoborbi. Pri tem seveda tvega življenje.
Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan;9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija; 21.30 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nok-turno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.00Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
XPrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 0 Četrtek, 28. marca 2013	VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
10001010 /v1020 /"V A
Nad zahodnim Sredozemljem se poglablja novo ci-klonsko območje, ki se bo jutri bližalo Italiji in Jadranu. Veter nad nami se bo ponoči obrnil na jugozahodno smer.
Dopoldne bo prevladovalo zmerno oblačno vreme; sredi dneva se bo postopoma pooblačilo in popoldne ali zvečer se bodo že pojavljale padavine. V hribih bo nad okoli 600m snežilo.
Sprva bo precej jasno, čez dan pa se bo od zahoda postopno pooblačilo. Zvečer bo v zahodni Sloveniji začelo deževati. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -9, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem do 11 stopinj C.
V noči na petek bo zlasti na vzhodu lahko še deževalo. Čez dan bo spremenljivo, s kakšno posamezno ploho v hribih. Od večernih ur novo poslabšanje.
V noči na petek bodo padavine zajele vso državo. V severozahodni Sloveniji bo snežilo do dolin. V petek čez dan bodo padavine oslabele in ponekod prehodno ponehale. V soboto in nedeljo bo oblačno z občasnimi padavinami.
Kanin ■ Vogel
Kranjska Gora
Krvavec..............190
Cerkno...............140
Rogla ................150
Piancavallo...... . . . .250
Forni di Sopra .......130
Zoncolan............170
Trbiž .................150
Osojščica ............130
Mokrine .............250
James Cameron podaril podmornico
LOS ANGELES - Režiser Titanika James Cameron je Oceanografskemu inštitutu Woods Hole za raziskovalne namene podaril podmornico, ki je dosegla doslej največjo globino. Novica o donaciji je prišla leto dni zatem, ko se je režiser s podmornico DeepSea Challenger potopil skoraj 11.000 metrov globoko v Marianski jarek, najgloblji poznani del svetovnih oceanov. Na inštitutu so v izjavi za javnost zapisali, da bodo pri vključevanju številnih tehnoloških prednosti podmornice v prihodnje raziskave sodelovali s Cameronom. Slednjega že dolgo navdušujejo morske globine, kar se odraža tudi v njegovih filmih, že v Breznu iz leta 1989. Sledili so mu uspešnica Titanik (1997), Odprava Bismarck (2002), Duhovi iz brezna (2003) in Bitja iz globin (2005).
Protesti zaradi rušenja dodatnega odseka Berlinskega zidu
BERLIN - V okviru nepremičninskega projekta so včeraj kljub ostremu nasprotovanju javnosti porušili še en odsek Berlinskega zidu. Po odstranitvi je nastala pet metrov široka vrzel, kamor so namestili vrata. Na prizorišču je bilo zaradi preteklih protestov proti podiranju zgodovinske dediščine mesta približno 250 policistov. Nasprotniki nepremičninskega projekta so že večkrat protestirali ob 1,3 kilometra dolgem delu zidu, ki se sicer imenuje East Side Gallery, od kar so v začetku meseca podrli prvi del zidu. Odstranjevanje je bilo zaradi protestov nato začasno prekinjeno. (STA)
človek in živali - Seth Wilson na obisku v Sloveniji
Slovenska in ameriška stroka skupaj v reševanje konfliktov z medvedi
LJUBLJANA - V Sloveniji se mudi eden vodilnih strokovnjakov za preprečevanje konfliktov med ljudmi in medvedi Seth Wilson. Ta kot glavne ukrepe priporoča izboljšanje ravnanja z odpadki v okolici vasi ter pravilno uporabo električnih ograj za zaščito čebelnjakov in drobnice, so sporočili iz ljubljanske biotehniške fakultete.
Wilson, ki ta teden gostuje v Sloveniji, je prepričan, da obstaja veliko možnosti za izboljšanje sobivanja med medvedi in lokalnim prebivalstvom. Poudaril je, da poznamo zelo učinkovite inovati-vne rešitve za preprečevanje konfliktov z medvedi, vendar je treba več pozornost preusmeriti tudi na dejanja ljudi.
"Tak pristop je precej bolj učinkovit. Ključno pa je, da se v ukrepe aktivno vključi lokalno prebivalstvo in da se vzpostavi partnerstvo med ljudmi in državnimi inštitucijami, tako da se npr. ljudje sami začnejo zavedati pomena ravnanja z odpadki ter si delijo odgovornost pri reševanju težav," je poudaril.
Presenečen je, da v Sloveniji ni niti enega medo-varnega smetnjaka. Wilson namreč misli, da bi bilo uvajanje takšnih smetnjakov na najbolj problematične lokacije dober začetek reševanja težav z medvedi. Svoje izkušnje ter možne rešitve za reševanje težav z medvedi bo Wilson predstavil danes na javnem predavanju na oddelku za gozdarstvo ljubljanske biotehniške fakultete.
Wilson je med drugim v ameriški zvezni državi Montani vodil enega najbolj odmevnih projektov izboljšanja sobivanja lokalnega prebivalstva in medvedov. S pomočjo inovativnih preventivnih pristopov in vključevanja javnosti v reševanje konfliktov so v treh letih uspeli zmanjšati konflikte med medvedi in tamkajšnjim lokalnim prebivalstvom za 90 odstotkov. (STA)
Seth Wilson je prepričan, da obstaja veliko možnosti za izboljšanje sobivanja med medvedi in lokalnim prebivalstvom
Za razstavo o Pompejih že prodali 50.000 vstopnic
LONDON - Za razstavo o Pompejih in Herkulaneumu, ki jo bodo v Britanskem muzeju (British Museum) odprli danes, so že vnaprej prodali 50.000 vstopnic. To je najvišje število vnaprej prodanih vstopnic, kar jih v britanskih muzejih beležijo v zadnjih petih letih, poroča britanski časnik The Guardian.
Razstava je obenem naletela tudi na zelo dobre ocene likovnih kritikov, pa piše britanski BBC, ob čemer navaja recenzije iz časnikov The Guardian, The Telegraph, The Times in The Independent.
Razstava, ki bo odprta do 29. septembra, bo obiskovalce popeljala na ulice, v salone in v spalnice dveh antičnih rimskih mest - Pompejev in Herkulaneuma, ki sta nekdaj cveteli v Neapeljskem zalivu. Mesti je uničil izbruh Vezuva leta 79, ki ju je pokril z debelo plastjo vulkanskega pepela. Eksponate - okrog 250 - je za razstavo posodila Italija. Ti so zelo različni, od mozaikov in slik do mavčnih odlitkov pokojnikov in lesene otroške posteljice, ki so se ohranili pod pepelom. Razstava, ki bo na ogled od marca, bo po štirih desetletjih prva muzejska predstavitev Pompejev v Veliki Britaniji. (STA)
zDa - Po škandalu s prostitutkami
Na čelu tajne službe prvič v zgodovini ženska
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama se je odločil, da na čelo tajne službe prvič v zgodovini postavi žensko. To je 53-letna veteranka agencije Julia Pierson, ki za prevzem položaja direktorice ne potrebuje senatne potrditve.
Obama je v sporočilu za javnost hvalil Piersonovo, nihče pa ne dvomi, da se je za žensko odločil tudi zaradi škandala s prostitutkami v kolumbijski Cartageni. Agenti tajne službe so namreč lani pred predsednikovim obiskom poskrbeli ne le za varnost, ampak tudi za lastno zabavo s prostitutkami, ki so jih vodili v svoje sobe. Škandal je prišel na dan zaradi upora prostitutke, ki ni dobila poštenega plačila za svoje delo.
Zaradi škandala se je direktor tajne službe Mark Sullivan večkrat opravičil, uvedel pa je tudi nekaj ukrepov, kot sta prepoved uživanja alkohola agentom deset ur pred začetkom delovnega dne in prepoved vodenja tujcev v njihove hotelske sobe.
Sullivan je februarja napovedal odstop, imenovanje ženske na njegov položaj pa je predstavlja poskus spremembe kulture "razposajenih" fantov v tajni službi. Tajna služba ZDA je najbolj znana po varovanju predsednika in njegove družine, vendar ima tudi druge naloge, kot je opravljanje dela finančne policije. Obama je v sporočilu za javnost še zapisal, da tajna služba varuje Američane na velikih prireditvah ter tudi finančni sistem.
Julia Pierson
ansa
Predsednik ZDA je poudaril, da je Piersonova izjemno usposobljena za vodenje agencije, saj ima za sabo tri desetletja vzorne kariere. V tajno službo je prišla leta 1983, pred tem pa je bila policistka v Orlandu. Doslej je zasedala številne odgovorne položaje v agenciji, nazadnje je bila od leta 2008 šefinja kabineta direktorja.
Na Obamovo odločitev se je med prvimi odzvala ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano, ki je sporočila, da gre za zgodovinsko potezo. Tajna služba formalno spada pod ministrstvo za domovinsko varnost ZDA, ki je bilo ustanovljeno po terorističnih napadih 11. septembra 2001. (STA)