263997 LETNIK 2 naša skupnost AVGUST 1976 številka 8 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE V SPOMIN PISATELJU - ROJAKU LOUISU ADAMIČU "VELIK PISATELJ SVETOVNE MERE, TAK, OB KAKRŠNIH NAROD NANOVO IZMERI SVOJA BISTVENA VPRAŠANJA" Z mislimi našega velikega pesnika Otona Zupančiča, ki jih je izrekel ob prvem srečanju z rojakom Louisom Adamičem, pričenjamo spominski članek ob 25-letnici njegove smrti. 21.3.1898 se je rodil kmečki sin Lojze Adamič. Nihče si ni mislil, da bo iz fantiča - gimnazijca, ki ga je v letu 1913 življenjska pot popeljala iz domačega kraja Praproče pri Grosupljem čez lužo v daljni svet, v Ameriko, zrasel mož tako velikega pomena. Takratne razmere v domovini so ga pognale v svet. Prvi vtisi ob prihodu v Ameriko so ga navdali s čudnim navdušenjem. Vendar ga je pozneje, v njegovi zreli moški dobi, nova dežela vznemirjala kot človeka in pisatelja. Vse kar je videl in občutil je opisal tudi v svojih knjigah. Ustvarjal je do svoje smrti. Bil je novinar, prevajalec, pisatelj in politik. Nekajkrat se je vrnil tudi v domači kraj, v Jugoslavijo. Njegova ponembnost za Ameriko, kakor tudi za rodno domovino Jugoslavijo, je rasla z veličino njegovih del. V najhujšem vojnem času je predaval in objavljal članke o boju jugoslovanskih narodov. Leta 1943 je izšla njegova knjiga "Moja rodna dežela", v kateri je opisal nastanek in pomen narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji. S to knjigo je predstavil Ameriki in vsemu svetu širino in vrednote tega boja; pa ne le s pisano besedo, temveč tudi z osebnimi stiki z ameriškim predsednikom Rooseveltom in pozneje Churchillom ter drugimi ameriškimi vodilnimi osebnostmi. Po vrnitvi z obiska v rodni domovini so mu vtisi o novi Jugoslaviji postali najdragocenejše odkritje in v njeoovi glavi se je že oblikovala vsebina nove knjige, knjige o novi Jugoslaviji "Orel in korenine", ki je posvečena naši revoluciji. Nespremenljivost resnice, zapisane v tej knjigi, je bodla v oči, zato so mu grozili s smrtjo, vendar elana njegovega pisanja niso mogli ustaviti. To je storila šele zahrbtna krogla 4. septembra 1951 na njegovem domu v Milfordu v New Jerseyu. Knjiga "Orel in korenine" je izšla leto dni po njegovi smrti. Njegova smrt je bila nekaj čudnega - mučnega za vso Ameriko, pretresla je pa tudi vso Jugoslavijo. Pisatelj Louis Adamič je mnogo storil in napisal za Ameriko, veliko oa dal, storil in napisal tudi za svojo rodno domovino. V spomin nanj je bil leta 1953 v Grosupljem odkrit spomenik z njegovim doprsnim kipom, v rojstni hiši v Prapročah pri Grosupljem pa leta 1967 odprt muzej, ki hrani zbirko njegovih del. Po Louisu Adamiču je bila leta 1967 poimenovana tudi glavna ulica v Grosupljem, ob 20-letnici pisateljeve smrti, leta 1971, pa tudi novozgrajena osnovna šola v Grosupljem. Ob 25-letnici smrti Louisa Adamiča se bomo obdolžili njegovemu spominu z osrednjo spominsko proslavo, ki bo v soboto 25. septembra 1976 v avli snovne šole Louis Adamič Grosuplje. PROSLAVA MA DEBELEM HRIBU Na Debelem hribu nad Temenico, kjer je bila pred 35 leti ustanovljena Sti-ška četa, se je 22. avgusta zbralo na proslavi več kot tisoč občanov tega predela Dolenjske. Slovesnosti so se udeležili preživeli borci Stiške čete in ostali borci NOV, pripadniki mladinskih pohodnih čet II. grupe odredov, mladinska delovna udarna brigada Jožeta Kovačiča, grosupeljski taborniki ter predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini. Zbranim je spregovoril prvoborec Stiške čete - narodni heroj tov. Janez Učakar. Orisal je revolucionarne čase izpred 35 let ter v povojni izgradnji dosežene uspehe v občini. Del govora je posvetil tudi manjšinski politiki Avstrije in izrazil ogorčenje naših ljudi nad nedavnimi dogodki na Koroškem, ki nikakor ne prispevajo k demokratičnemu razvoju mednarodnih odnosov. Proslava na Debelem hribu je izzvenela v množično nrotestno zborovanje proti nepojmljivemu pritisku avstrijske vlade na slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji, proti sprejetju protimanjšinskih zakonov v avstrijskem parlamentu in brutalnemu ravnanju avstrijske žandarmarije do pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem, proti neizpolnjevanju določil helsinške listine in zatiranju osnovnih človeških in narodnostnih pravic manjšinskega naroda v Avstriji. Z zborovanja je bilo republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije in avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani odposlano protestno pismo. Po odkritju spominskega obeležja Stiški četi, ki ga je v mogočno hrastovo deblo izklesal mojster Jovanovič, so zazveneli zvoki godbe na pihala, partizanske borbene pesmi moškega pevskega zbora iz Stične in mešanega pevskega zbora iz Velikega Gabra ter recitacija pionirjev. IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Z odlokom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje, ki je stopil v veljavo 31. julija letos, je določneje opredeljeno, katero zemljišče se šteje za stavbno, kdaj se šteje stavbno zemljišče za urejeno in kdaj za delno opremljeno. Predpisuje pa tudi postopek '\a pridobitev komunalno urejenega stavbnega zemljišča. Stavbno zemljišče še nadalje ureja komunalni sklad občine. Za pripravo in opremo stavbnega zemljišča je v ožjih gradbenih okoliših in ur' aniziranih območjih investitor dolžan prispevati del stroškov, zunaj teh območij pa dejanske stroške v oeloti. Svoj prispevek je investitor dolžan plačati v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stavbnega zemljišča. Če prispevka v tem roku ne plača, se šteje, da odstopa od pridobljenega stavbnega zemljišča. V tem primeru mu pristojni upravni organ ne sme izdati gradbenega dovoljenja. Le udeležencem NOV daje odlok možnost plačila prispevka najdlje v roku 3 let, v treh enakih letnih obrokih. Stavbno zemljišče v družbeni lastnini se odda v uporabo z javnim natečajem, ki ga razpiše komunalni sklad, davni natečaj se ovravi tako, da ponudniki vložijo na razpis svoje pismene ponudbe, ali pa z javno ustno licitacijo. Stavbno zemljišče se odda najboljšemu ponudniku. Predpisi o javnem natečaju ne veljajo za bivšega lastnika nacionaliziranega zemljišča, pri katerem se u-pošteva prednostna pravica. Za pridobitev gradbenega dovoljenja pa mora ta za pripravo in opremo stavbnega zemljišča skleniti pogodbo s komunalnim skladom in pogodbeni znesek plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja, z gradnjo pa pričeti najkasneje v 3 letih. Brez javnega natečaja se urejeno stavbno zemljišče lahko odda za gradnjo objektov na področju družbenih dejavnosti (šoli, vrtci, zdravstveni domovi, socialni zavodi), za gradnjo javnih cest zunaj u-reditvenega območja, za graditev nadomestnih stanovanj zaradi rušenja hiš v zvezi z izvajanjem urbanističnega načrta, za gradnjo družbeno najemnih stanovanj, kadar je investitor samoupravna stanovanjska skupnost, za družbeno gradnjo preskrbovalnih centrov, parkirišč in drugih objektov ter za gradnjo stanovanjskih hiš udeležencev NOV. CENE VODE IZ JAVNIH VODOVODOV Cena vode iz javnih vodovodov se ze od leta 1972 ni spreminjala. Ker so občutno porasli stroški vzdrževanja vodovodov, je Komunalno podjetje Grosuplje, ki upravlja z javnimi vodovodi, zaprosilo občinsko skupščino, da da soglasje k povišanju cene vode od 1.60 din na 4.00 din za m3 za osebno potrošnjo in od 2.30 din na 5.00 din za delovne organizacije in občane, ki opravljajo zasebno dejavnost. Vendar se delegati pristojnih zborov občinske skupščine s takim predlogom niso strinjali, češ da je porast cene vode previsok, ker so občani v skoraj vseh krajevnih skupnostih obremenjeni s krajevnimi samoprispevki ter dodatnimi prispevki za asfaltiranje cest in gradnjo vodovodov. Zbora sta sprejela spreminjevalni predlog delegatov in dala soglasja k novi ceni vode. Tako je od 1. avgusta 1976 dalje cena vode iz javnih vodovodov na območju občine Grosuplje 3.00 din za osebno potrošnjo in 4.00 din za m3 vode za delovne organizacije in občane^ ki opravljajo zasebno dejavnost. Prav gotovo pa taka cena ne bo zadoščala za normalno vzdrževanje vodovodov in je treba računati, da se bo to vprašanje kmalu spet pojavilo pred delegati. PRITOŽBE, PROŠNJE IN PREDLOGI OBČANOV Komisija za prošnje in pritožbe je organ občinske skupščine, ki obravnava prošnje, pritožbe in predloge občanov, katere občani in organizacije združenega dela pošiljajo občinski skupščini. Komisija pregleda utemeljenost vlog in predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti pristojnih organov. Komisija lahko pri obravnavi posameznega primera zasliši stranko oz. predstavnika organa ali organizacije, v katere delovno področje spada zadeva. Lahko pa tudi zahteva, da se ji na vpogled predložijo ustrezni spisi. Komisija samostojno sprejema priporočila. Komisija za prošnje in pritožbe se je sestala v mesecu juliju in obravnavala poročilo o delu komisije za vloge in pritožbe skupščine SR Slovenije za leto 197S ter 10 pritožb in prošenj občanov. Pri tem je zanimivo, da nobena obravnavanih vlog ni bila naslovljena na komisijo za prošnje in pritožbe SO Grosuplje, pač pa neposredno na komisijo za vloge in pritožbe skupščine SR Slovenije ali njeno strokovno službo (4), na kabinet predsednika republike (5) in na vrhovno sodišče SRS (1). Prav to pa zavlačuje takojšnje ukrepanje občinski komisiji za prošnje in pritožbe,saj take vloge dospejo do nje Sele po daljšem času. Obravnavane pritožbe in prošnje občanov se nanašajo na stanovanjsko problematiko (3), na delo sodišča (1), na delo postaje milice (1), na delo upravnih organov (1), na arondacijo zemljišča (1), na delo delovnih organizacij (2)in ostalo (1). Sprejeti so bili ukrepi in priporočila, ki nakazujejo v 3 primerih ugodno rešitev vloge, v 2 primerih delno rešitev, v vseh ostalih primerih pa ni izgledov za ugodno rešitev. VPISOVANJE POSOJILA ZA CESTE ŠE TEČE Dobra dva meseca pred zaključkom vpisovanja javnega posojila za modernizacijo in rekonstrukcijo regionalnih in magistralnih cest v SR Sloveniji je v občini zbranih 9,492.830 din oz. 153,6 % od republiškega razreza. V matičnih delovnih organizacijah in v obratih na območju občine je vpisovanje skoraj zaključeno. 4.112 vpisnikov je vpisalo 8.293.330 din. Od teh je bil najvišji % občinskega razreza dosežen v TOZD Gozdni obrat Grosuplje -136,6 % in v Avtoprevozu Ivančna gorica - 120,0 %. Na podlagi pismenih poročil, ki so jih poslale občinskemu štabu komisije krajevnih skupnosti za vpisovanje posojila za ceste, je 1.134 vpisnikov vpisalo znesek 902.250 din. Ta vsota je bila vpisana v 19 KS, 4 KS (Dob, Mlačevo, Staro apno, Muljava) pa niso poslale še nikakršnega poročila o poteku akcije v teh krajevnih skupnostih. Najvišje povprečje vpisanega posojila na vpisnika v KS ima Ilova gora (2,520 din), sledi Krka (1.860 din), Ponikve (1.200 din) in Ambrus (920 din). 4 SREČANJE PROSTOVOLJCEV - BORCEV ZA SEVERNO MEJO 1918 - 1919 21. julija so se v Družbenem domu v Grosupljem zbrali na svečano podelitev spomenic in diplom ter tovariško srečanje -prostovoljci - borci za severno mejo 1918-1919 iz grosupeljske občine. Svečanosti so prisostvovali tudi njihovi svojci, predsednik in tajnik mestnega odbora prostovoljcev borcev za severno mejo 1918-1919 Ljubljana tov. Rupnik Jože in tov. Alojzij Kek, predsednik skupščine občine Grosuplje in predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Foto: A. Fioker Posnetek: navzoče pozdravlja predsednik SO Grosuplje tov. Janez Lesjak Tov. Rupnik Jože je orisal življenje in delo borcev za severno mejo ter povzel, da se število le-teh iz leta v leto manjša. Spominu umrlih borcev za severno mejo so se prisotni poklonili z 1-minutnim molkom. Spomenice in diplome je borcem za severno mejo 1918-1919 podelil predsednik občinske skupščine tov. Janez Lesjak. Prejeli so jih: Bregar Alojz, Dežman Jernej, Drole Albin, Gregorič Anton, Koprivec Franc, Pajk Franc, Pritekelj Anton, Vodeb Anton, Zupančič Franc in Žnidaršič Franc. Ob koncu svečanosti so zbranim zapeli tudi grosupeljski pevci. Foto: A. Fioker POMEMBNI DOGODKI POMOČ PRIZADETIM OB POTRESU V POSOČJU Občinski svet Zveze sindikatov Grosuplje je pozval vse delovne ljudi, da v mesecu juniju, poleg sredstev solidarnosti za odpravo naravnih nesreč, prispevajo še dodatna sredstva v višini enodnevnega zaslužka, bodisi z dodatnim de lom ali iz drugih virov, za odpravljanje posledic potresa v Posočju. V to huma no akcijo so se vključili vsi delovni ljudje In občani občine. Do 18. avgusta se je na občinski zbirni račun steklo 788.916,95 dinarjev ali 103,^9 % predvidene vsote. Po podatkih, objavljenih v zadnji številki Delavske enotnosti, je občina Grosuplje prva, ki je zbrala preko 100 % predvidene vsote. Takoj po potresu so delovne organizacije IMP-TOZD Livarna Ivančna gorica, Sinoles Ivančna gorica, Avtoprevoz Ivančna gorica, Kmetijska zadruga Stična, Iskra - "Tela" Dobrepolje in Iskra - Zmaj Šentvid pri Stični nakazala sredstva za nakup prikolic, prikolico pa je prizadetim dala na uporabo tudi Tekstilna tovarna Motvoz in platno Grosuplje. V akcijo so se vključile tudi krajevne organizacije rdečega križa in naka zale občinskemu štabu v Tolminu 83.245,70 din. ŠE LETOS VRTEC V ŠMARJU Temeljni novega vrtca v Šmarju so izkopani. Vrtec bo montažen in bo stal v neposredni bližini šole v Šmarju. Taka gradnja omogoča, da bo vrtec dograjen še pred novim letom in bo nudil družbeno varstvo 60 predšolskim otrokom. V objektu bodo 3 igralnice z vsemi pripadajočimi prostori, ki so potrebni za ugodno počutje in uspešno vzgojo otrok. BLOK A-3 V GROSUPLJEM Splošno gradbeno v Grosupljem je dogradi1 o. nov stanovanjski blok, ki ima 58 stanovanj, s skupno površino 1722,5 m2. Samoupravna stanovanjska skupnost Grosuplje - enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je kupila 37 stanovanj, organizacije združenega dela 12 in zasebniki 9 stanovanj. Ključi takoimenovanih solidarnostnih stanovanj so bili izročeni upravičen cem 5* julija 1976. Poprečna površina teh stanovanj je 46,55 m2. Gradbena cena stanovanj v bloku A-3 znaša 5-507,60 din za m2, investicijski stroški 879,45 din za m2, končna prodajna cena torej znaša 6.387,05 din za m2. IZ DELA KRAJEVNIH SKUPNOSTI NOV MOST V STARI VASI tf !; ni ' - ■ MriŠSst Krajevna skupnost Polica je 21. julija slovesno izročila svojemu namenu nov most preko potoka Troščinščica v Stari vasi, na lokalni cesti, ki povezuje Polico z občinskim sreči i ščem. V pozdravnem nagovoru se je tajnik KS Polica tov. Medved Rudolf zahvalil vodnogospodarskemu podjetju Ljubljana za solidno izvedbo gradbenih del, cestnemu skladu občine Grosuplje za sofinanciranje ter občanom krajevne skupnosti Polica, ki so s samoprispevkom zbrali 1/3 stroškov investicije. Celotna investicija je veljala 177-035 dinarjev. Izgradnja mostu je omogočila, da je cestno podjetje Ljubljana lahko pričelo s pripravljalnimi deli za asfaltiranje dela lokalne ceste od Male Stare vasi do novega mostu v dolžini 1380 metrov. Vrednost del je po pogodbi 1,128.245 dinarjev. Tudi za asfaltiranje te ceste plačujejo občani krajevne skupnosti Polica samoprispevek že od 1.1.1974 dalje, uveden pa je za dobo 5 let. Občani želijo, da bi bil asfaltiran tudi del ceste od priključka na Perovem do Stare vasi. Ker pa je ta del ceste v "rezervatu avtoceste", bodo morali občani počakati na dokončno določitev trase. Novi most so si ogledali tudi predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in drugi občani. Foto: A. Ficker PROSTOVOLJNO DELO - POT DO POMEMBNIH PRIDOBITEV Občani krajevne skupnosti Polica so gotovo med tistimi, ki so opravili največ prostovoljnega dela. V preteklem letu so s prostovoljnim delom in prispevki občanov zgradili dva vodovoda in razširili, uredili ter utrdili cesto Polica -Dolenja vas - Stara vas (Drobnič). Zgradili so vodovod za vas Polico. Vodo iz tega vodovoda uporablja 50 gospodinjstev. Po dogovoru so bili dolžni člani vsakega gospodinjstva pri gradnji opraviti po 270 prostovoljnih delovnih ur. Dejansko so opravili preko 13.000 ur dela. Razen tega je vsako gospodinjstvo prispevalo še po 6.000 din, skupaj so zbrali 300.000 din. S tem delom in denarjem so zgradili pod vasjo Zgornje Brezovo zajetje in strojnico za Zgornje Brezovo, 3 km glavnega voda in 2 km stranskih vodov, glavni rezervoar za 120 m3 in pomožni rezervoar za 32 m3 vode. Zajetje in strojnico za zgornje Brezovo so gradili skupaj s prebivalci te vasi. Vodovod za Polico je gravitacijski. Drugi vodovod so zgradili za vasi Dolenja vas, Gorenja vas, Troščine in Mali Konec. Prebivalci teh vasi so pri gradnji opravili približno 7500 delovnih ur. 26 domačij iz teh vasi pa je za gradnjo zbralo še po 5-000 din. Tudi ta vodovod je gravitacijski . Dolžina glavnega voda je 3500 m, rezervoar pa meri 96 m3. Prav tako so v preteklem letu dokončno usposobili krajevno pot Polica -Dolenja vas - Stara vas za avtobusni promet. Pot so razširili, nasuli, uredili odvodnjavanje, zgradili nekaj prepustov, dvignili 29 m dolgo gospodarsko poslopje v Kožljevcu, ki je preprečevalo vožnjo višjim vozilom itd. Pri tej gradnji so opravili 8.000 ur prostovoljnega dela , krajevna skupnost pa je v ta namen dala itO.OOO din. V jeseni preteklega leta je po tej cesti začel voziti avtobus, skupščina občine pa je maja letos uvrstila cesto Polica - Kožlje-vec - Troščine med lokalne ceste II. reda ter jo bo s 1.12.1976 prevzel v vzdrževanje občinski cestni sklad. NOVA ZMAGA ZA 22. JULIJ V okviru prireditev v počastitev dneva vstaje je bila dana v promet cesta Predole - Spodnja Slivnica. Cesta povezuje krajevno skupnost Račna preko Predol s krajevno skupnostjo Spodnja Slivnica in omogoča povezavo dobrepoljske in radenske doline z občinskim centrom, predvsem v času poplav. S tem so tudi gozdovi dobili potrebno in pomembno komunikacijo. Na pobudo KS Račna je bil leta 1974 izmed krajanov Račne in Spodnje Slivnice imenovan gradbeni odbor, za predsednika pa izvoljen Perme Jože. Odbor se je takoj lotil gradnje in akcije zbiranja sredstev. Krajani Predol so opravili 3815 ur prostovoljnega dela, krajani Spodnje Slivnice pa 920 ur dela in zbrali 5.750 din gotovine, medtem ko so krajani Račne prispevali 20 ur dela in 340 din gotovine. Pri tem delu so se izkazali tudi mladi s skupno akcijo obeh mladinskih organizacij. Mladina iz Spodnje Slivnice je napravila 180 ur, mladina iz Račne pa 30 ur prostovoljnega dela. Sredstva za gradnjo ceste so prispevali: GG Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Grosuplje, cestni sklad občine Grosuplje, Ljubljanske mlekarne, domača lovska družina in KS Spodnja Slivnica. Cesto je 24. julija izročil prometu predsednik občinske skupščine in pri tem poudaril, da je skupna delovna zmaga rezultat uspešnega sporazumevanja obeh krajevnih skupnosti in aktivnega vključevanja vseh socialističnih sil v krajevnih skupnostih. ASFALTIRANJE KRAJEVNE CESTE ŠENTVID - VELIKE ČEŠNJICE Krajevna skupnost Šentvid pri Stični je s Cestnim podjetjem Ljubljana pod- pisala pogodbo za asfaltiranje krajevne ceste iz Šentvida do Velikih češnjic. Modernizirani del cestišča bo dolg 800 m, asfalt na tej cesti pa širok 3 m. Dela bodo stala 206.640 dinarjev. K plačilu tega zneska bo krajevna skupnost prispevala 40.000 dinarjev, ves preostali denar pa bodo zbrali krajani. Potrebno zemljišče za modernizacijo te ceste so lastniki odstopili brezplačno. UREDITEV VOZIŠČ V AMBRUSU IN DOBU Cestni sklad občine je sklenil s Cestnim podjetjem Ljubljana pogodbi za asfaltiranje občinskih cest skozi naselji Ambrus in Dob. V Ambrusu bo asfaltirana cesta v dolžini 545 m za 291.316 dinarjev. Skozi naselje Dob pa bo cesta asfaltirana v dolžini 480 m, dela pa bodo stala 282.442 dinarjev. Tretjino denarja za izvedbo teh del bosta nrispevali krajevni skupnosti oziroma občani. ODSOTNOST OD DELA Na naslednji strani objavljamo tabelo statistični preqled delovnih dni, izgubljenih zaradi začasne zadržanosti zavarovancev od dela v organizacijah s 100 in več zavarovanci v občini Grosuplje za obdobje 1.VI.1976 in 1.VI.1975 s primerjavo, ki jo je izdelala regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana. Iz tabele je razvidno, da je v primerjavi s polletjem 1975 stalež v regiji o-stal na približno enakem nivoju, medtem ko se je v občini Grosuplje močno zmanjšal. Močan upad izostajanja v breme organizacij in v breme skupnosti o-pažamo pri Kovinastroju, Sinolesu, SGP Grosuplje, Instalacije in IMP Lj., Livarni Ivančna gorica. Zmanjšanje izostajanja v breme organizacij je zlasti v tovarni "Motvoz in platno". V trgovskem podjetju ABC "Tabor", zlasti pa v Delovno-varstvenem zavodu, smo opazili porast izpada delovnih dni. V občini Grosuplje je bil odstotek izgubljenih dni 4,9 ali 38.812 dni, kar pomeni da 255 delavcev ni v prvih šestih mesecih letošnjega leta delalo niti en dan. INDEKS: I - VI 1975=100 rvdrms 00 Mi cm cm cn CM T-stN.Ds.OOOoCM •» •) ^ ^ •\ * * n | co CM Mi | foO^OiCOCM^OrHi^HfO os Oo C3iOiOoiN.OOC^^Hi-HT~H ^ ^ szu 3Mdm A rn ca tolsto oci i-ioa oj ^ 00 | C-O^CMr^OOLo^OitO 1 OO (S 01 CN. oo 00^0 OO r-H ^O 'ZZAVZ 3N3HS A rn IN- l^l\Mr-H Od r-!CO ^ O, CO ^ oo ^ r-s iN.cac-l rH w OBDOBJE I - VI 1975 IZGUBLJENI DNEVI SKUPAJ s? r-H W\J CO CNU^UO UO 00 t-H IN. ^ •il »\ »s *\ fO LO 00 IN. OO N. Mi C\. Mi tN.COCM ^ - - - - uo ^ ŠTEVIL 3123 1304 1494 5169 958 6149 1372 2504 573 914 58584 207572- 1 CQ CO IS] fc* ct; s« r-H uooo oo oa co oo lo^ji t-hcoco | ^ ^ •» ^ CM CM 00 C^O Ni CM 00 CM rb Mi v-n CM 1 CM 944 141 546 556 1920 165 2087 399 1468 233 407 15448 2 787032 (E INČA 6« rH T-H 00 UOfOlN. (N. 00^0 OICOLO ^ •il ^ | #» to M^^OMi Ni Mi Ni CMr^T-i i>o CM tsj S ŠTEVILC C5 rn 2179 758 938 3249 793 4062 973 1036 340 507 0,6 23136 4 128869 'HAVZ 'IS ‘UdOd Oi 242 170 109 114 443 ' 136 540 182 232 119 218 109 4652 25894 mOBJE I - VI 1976 SKUPAJ 6? Oo cii co (M io\ti uocscsi ca o> t-i •>•1 n •! . • to^ai o-cn-^o tci uat»a uacoro ^ \ti lo 1 *0 IN. 2630 1303 1214 1355 4638 678 5090 1046 2789 653 1190 792 39830 2134088 H § b. 6? co^ji \fi in. oa ca co oo co ca t LTi VM N^ Ni CM fsr^ CM t-~J _ N^\ rvx oo V BREME ZAVEZAN ŠTEVILO ! 1780 914 812 848 2669 676 3418 786 1877 445 719 507 24247 1312201 'O 'JDCIVZ 'IS •HdOd CM 246 175 105 122 434 135 587 197 323 129 239 102 5211 267958 i ZAVEZANEC ZA PRISPEVEK - NAZIV IN SEDEŽ rn "KOVINASTROJ" Grosuplje "ISKRA" TOZD "TELA" D.p. "ZMAJ" LJ. obrat ŠENTVID PRI STIČNI "SINOLES" IVANČNA GOR. "MOTVOZ IN PLATNO" Gr. "LJUBLJANSKE MLEKARNE" obrat STIČNA "SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE" GROSUPLJE "INSTALACIJE" GR. "IMF" LJ., "LIVARNA" IVANČNA GORICA "AVTOPREVOZ" IV. G. "ABC" TABOR GROSUPLJE "KRIM" LJ. obrat "ŠPORT" Krka SKUPNO ŠTEVILO IN % IZGUBLJENIH DNI V OBČINI GROSUPLJE SKUPNO ŠTEVILO IN % IZGUBLJENIH DNI V RZS ŠPORT II. KOLESARSKA DIRKA "PO ULICAH GROSUPLJEGA" Kolesarsko društvo Grosuplje razpisuje v počastitev občinskega praznika II. kolesarsko dirko "Po ulicah Grosupljega", ki bo v nedeljo 19- septembra ob 9. uri za sledeče kategorije tekmovalcev: pionirji, mlajši in starejši mladinci, člani, veterani A, veterani B in veterani C. Tekmovalna proga: po ulicah Grosupljega (Partizanska cesta, Cesta na Krko, Adamičeva cesta - Partizanska cesta). Dolžina proge: - pionirji 2 kroga 3,6 km - ml. mladinci 5 krogov 9 km - st. mladinci 10 krogov 18 km - član. 25 krogov 45 km - veterani A 30-35 let 8 krogov 14,4 km - veterani B 35“45 let 5 krogov 9 km - veterani c nad 45 let 5 krogov 9 km Štart in cilj dirke bo pred novo osnovno šolo Louis Adamič. Pokrovitelj dirke bo skupščina občine Grosuplje. Ker bodo nastopali na dirki vsi najboljši kolesarji, se nam obeta spet velik športni dogodek. POMEMBNEJŠI USPEHI GROSUPELJSKIH KOLESARJEV Na spominski dirki "Padlim borcem-kolesarjem" v Savljah sta mlajša mladinca Bambič Tone in Zaviršek Miro dosegla 14. oz. 15- mesto med 28 tekmoval-c i. Na tretjem prvomajskem krosu v Dolu sta bila med pionirji Škrlj Franci in Škrlj Boštjan na petem oz. sedmem mestu. Med pionirji, ki imajo dirkalna kolesa, pa je zmagal Bambič Tone, Kobilca Gorazd pa je bil 12. med 22 tekmovalci. V kategoriji turisti - mladinci pa je bil Zupančič Edo čefti. Na Četrti kolesarsk' dirki "Mladi v Reki" pa so tekmovalci Šircelj Marjan, Glavič Rado in Štrozak Viki dosegli 18., 19. in 20 mesto med 48 nastopajočimi . Na dirki, "Okoli grma" v Novem mestu pa je med pionirji zmagal Škrlj Franci. DVANAJST DNI V TABORU " IZVIR " 26. julij - srečni dan za tabornike odreda "Louis Adamič" Tisto rano ponedeljkovo jutro smo se namreč z vlakom odpeljali v Belo krajino, kjer naj bi dvanajst dni uživali pravo taborniško življenje - stran od vsega tistega, kar Ima prav malo zveze s čisto, nepokvarjeno naravo. Ko smo okrog osmih zjutraj prišli v Geršiče, prijazno belokranjsko vasico, ob zeleni Lahinji, so nas na prijetni jasi že čakali lepo postavljeni šotori. V naslednjih dneh smo uredili še tisto kopico podrobnosti, brez katerih tabor ne bi bil pravi tabor. Kako izgleda taborniški dan na takem taborenju? No, začnimo z vstajanjem. Da se človek dobro zbudi, je potrebno malo telovadbe. Potem sledi pospravljanje šotorov, vsaka stvar mora biti na svojem mestu, nobenih smeti, ne v šotoru niti okrog njega, sledi umivanje in ocenjevanje jutranjega dela. Ja, ocenjevanje - o tem bi se dalo povedati še in še. Oko dežurnega je natančno, en papirček, pol točke "dol". Kljub tako strogim kriterijem pa le ne manjka čistih "desetk". No po ocenjevanju je na vrsti jutranji zbor z dviganjem zastave in taborniško himno. Po zajtrku sledi štiri ure gozdne šole, kjer taborniki pridobivajo taborniško znanje. Po kosilu je kratek počitek, popoldne pa so na vrsti športne aktivnosti, predvsem streljanje z loki in nogomet, pohodi in kopanje, ki pa za nas ni prišlo v poštev. Skoraj vsak dan je namreč deževalo. Deseti in enajsti dan smo bili v stalni napetosti, na vrsti so bili izpiti. Strah je bil odveč, saj smo skoraj vsi izpite opravili, razen tega pa smo osvojili precej novih taborniških veščin, V petek, 6. avgusta smo morali domov. Radi ali neradi, toda vsega je enkrat konec. Sicer pa gremo drugo leto spet in upajmo, da nas bo več kot letos. Lepo je biti tabornik ! Metka Mencin VELIK INTERES ZA INDIVIDUALNO GRADNJO V GROSUPLJEM Komunalni sklad občine Grosuplje je razpisal javni natečaj za oddajo 19 stavbnih parcel, od katerih jih je 10 v Grosupljem, 8 v Ivančni gorici in ena v Stični. Najnižja izklicna cena za parcelo v Grosupljem je bila 78.778 din in najvišja 114.954 din. Za parcele v Ivančni gorici je bila določena najnižja izklicna cena 42.711 din in najvišja 50.025 din, medtem ko je bila izklicna cena parcele v Stični 23.586 din. Na ustni licitaciji, ki je bila 23.8.1976 v Grosupljem so bile prodane vse parcele v Grosupljem. Najnižja dosežena cena je bila 132.000 din, najvišja 175.000 din in poprečna 142.870 din. V Ivančni gorici je bila ena parcela prodana za 4.289 din nad izklicno ceno, 5 parcel po izklicni ceni, dve parceli v Ivančni gorici in parcela v Stični pa niso bile prodane. Redakcija je bila končana 27. 8. 1976. Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106). Tiska: KB biro tisk Grosuplje Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1-72 od 30.9.1975, šteje to glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.