Kako bo urejen odkup žit v gospodarskem letu 1950-51 Zvezna vlada ]e pravkar izdala uredbo o odkupu žita v gospodarskem letu 1950-51 Kakor doslej, tako bo tudi v tern !etu ob ezni odkup žiraric Pndelovaici so dolžni po setvenern planu posejati dolo-čene površine z žitcm in tako zagotoviti zadi>6?no pro'zvodnjo da bodo :zpolnili svoie obveznosti do države glede žita v 6kladu s predpisi uredbe Kmetie in kniečke obdelovalne zadruge so dolžni prodati državi določeno količino žita in sicer pšenico. rz, soržico, pir. oves m koruzo Razen kmetov in zadrug mora^o prodati državi žito tudi nekmetje. ki imaio zemljo pose^ano z žitom ter tiste osebe. ki so vzeie ali dale remljo v za-kuo ali v najem na Dolovico Pooblaščsnim odkupnim pod]et]em se mora obvezno prodati tudi celotna mla-tilniška menca. mlinska nerica manipu-laiivni mlinski presežki menca robkača in debelega koruznega zdroba ter žitaric ki iih dobivajo traktorske postaje in po-staje za čiščenje semena kot nadome-sti!o za svo;e de'ovne usluge . rav ta-ko morajo prodati kmečke obde!ova!ne zadm^e vse kolirine (merice), ki jih do-bijo kot nadomestilo za storitve. stOTie-^e kmetor.i (nezadružnikom). Odkup /ita se bo vršil po določenih državnih fvezanih) cenah Kmetiiskitn Kateg Obseg obdel. zem. I. Od 2 do 3 ha II Od 3 do S ha m. Od 5 do 8 ha IV. Od 8 do 10 ha V Od 10 do 15 ba VI Od 15! do 20 ha VII Od 20 in več ha Podrobnost o odkupu žita bodo vlade Ijudskih republtk določile 6 posebniml odredbami. V obdelovalno površino šteie}o njive, vrtovi in vrtici, sadovnjaki, vinogradi in travniki. Za obdelovalno površino se bo-do štela tudi tista zemljišča, ki so bila prei nji\^, ki pa jih je lastnik i? špeku-lativnih nagibov ali drugih neupraviče-nih razlogov prenehal obdelovati Zem-ljišča. posejena ali posajena z industrij-skimj rastlinami in sočivjem (zelenjavo). glede katerih se je kmet pogodil z drža-vo zaradi odkupa, se bodo upoštevala prl določanju kategorije. v katero 6pada km^tijsko gospodarstvo, vendar pa se ne bodo računala k obdelovalni površini. na nodlagi katere bo določena obvgzna oddaia žifa Vlada Ijudske republike lah ko odredi, da se vinogradi v posameznih vinogradniških in sadjarskih rajonih upoštevajo pri določanju kategorije. pač Pa se ne vračunajo med obdelovalno po-vršino. na podlagi katere se določi ob-ve7na odiaia žita. Ce bi toča suša, požar ali podobno uničilo žito, lahko zvezni rainister za dr-žavne nabave po izvršeni cenitvj donoea zniža v prizadetih krajih količino obvez-ne oddaje. Krajevni Ijudski odbor bo v sporazu-mu s kmetijskimi organi vodil od setve do dozoritve žita evidenco o resničnn posejanih površinah na svojem območju o stanju posevkov in drugih podatkib. važnih za izpolnitev plana kraetijske proizvodnje Obveznosti kmečkih obdelovalnih tadrug Količino obvezne oddaje žita obdelo-valne zadruge se določi v proizvodnem gospodarstvora m zadrugaro se bodo po-lec kupne cene izdajali tudi boni la nakuo industri]skih izdelkov po nitj.h enotnih cenah do vislne. določene « po-sebnim predpisom. Kmeti|6ka gospodarstva lahko t pre-sežki žita. ki jim ostanejo po obvezni oddaji, svobodno razpolagajo v okviru obstoječih predpisov Kmetijska gospo-darstva kj imajo mani kot 2 ha obde-lovalne zemlje. so oproščena obvezne oddaje žita Viade Ijudskib repuolik bodo v »fcviiu državnega plana izdale plan odkuoa ter qa razdelile na obasti Ooiasti pn boco svoie plane nadalie porazd-elile na okra-ie. Določanje obvezne ©ddaje Krajevni Ijudski odbor bo pred set-vttc naloži! vsakemu kmetijskemu go-spodarstvu razen aosiodarstev pod 2ha koiičino in vrsto žita, ki jo moTa krae-tijsko gospodarstvo prodat' potem, ko dozoriio žita letnika 1949-50 Količina žita. ki jo tx> moral kmet prodatl državi se doioča po kategoriji, v katero spa