\ Leto Um., št. 115 V Ljubljani, sreda 21. maja I930 Cena Din i.— LOiENSKI Izhaja vsak dan popolda«. . irvzemSi nedelj« »praznike. — Inseratj do 30 pe*H a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst k Din 3—, več* inserati petit vrsta Din 4.-. Popast PO dogovoru. Inseiatm davek posebej. - .Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, *a inozemstvo Din 25.— Rokopisi se se vračajo. Uredništvo ki upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon it. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3426. IMENOVANJE NOVIH MINISTROV Včeraj sta bila s kraljevim ukazom imenovana za ministra brez portfelja Mirko Neudorfer in dr. Ivo Shvegel Beograd, 21. maja. Včeraj je Nj. Vel. kralj na predlog ministrskega predsednika podpisal ukaz, 5 katerim se imenujeta za ministra brez portfelja državni podtajnik v p. Mirko Neudorfer in posestnik ter bivši narodni poslanec dr. Ivo Shvegel. Za namestnika obolelega prometnega ministra Radivojevića je imenovan minister brez portfelja dr. Kosta Kumanudi. Minister dr. Ivan Shvegel je bil rojen 17. februarja 1875. na Bledu. Crednjo Šok) in konzularno akademijo je študiral na Dunaju, za doktorja Drava na je bil promoviran na univerzi v Tnomostu. Stopil je v avstroosrrsko konzularno službo in bil nazadnje generalni konzul v Združenih državah, zaradi svojega slovanskega pokolenja in mišljenja pa je imel od dunajske vlade take neprilike, da se ie službi odpovedal. Po prevratu je bil član začasnega narodnega predsedništva in ekspert naše mirovne deleeacije v Parizu. L. 1926. je bil član naše komisije za ureditev naših dolgov Zedinjenim državam. L. 1927. je bil zopet izvoljen za narodnega poslanca v Liki. Zlasti velike zasluge si je priborfl dr. Shvegel za Jugoslavijo na mirovni kon- Minister Mirko Neudorfer je bil rojen L 1881 v Zlatarju v Hrvatskem Zagor- ju. Gfrnnazi>o je dovršil v Varaždinu, pravno fakulteto pa v Zagrebu. Po končanih študijah se je vrnil h kmetijstvu in se popolnoma posvetil obdelovanju svojega kmečkega posestva v Ladislavcu v Hrv. Zagorju. L. 1920. je stopil v politično življenje in bil prvič izvoljen za poslanec v ustavotv. skupščino. Od takrat naprej je bil vedno poslanec in je pripadal bivši HSS. L. 1926. ie bil imenovan za državnega podtajnika v finančnem ministrstvu. Beograd. 21. maja. Današnja »Pravda« poroča o imenovanju novih ministrov dr. Šibenika in Nikole Preke ter pravi med drugim : »Včeraj sta vstopila v vlado dva nova ministra, bivša sodelavca Stjepana Radfića in moža iz owh hrvatskih množic, ki so s svojimi nmogo^tevrlniarri deputacija m: jasno izraizile svojo vdanost Nj. Veft. kralju m žeJuo, da ga v njegovem težkem delu aktivno podpro. Po blagotaotnosti in volji Nj. Vel. kralja je b3o ustreženo tem željam hrvatskih množic in tako bosta r>ri dedni definitivne izgraditve naše nove modne države sodelovala tudi dva politika, ki sta kot strokovnjaka predistrnirana. da zavzameta bas mesti, ki sta jima že bili poverjeni. Trefoa je poudaniti ta značilen čin Nj. Ved. kraiFja, saj pomeni koncentracijo si, ki jo želi ves naš narod skupno s poglavarjem naše države.« List naglasa dalie. da nova dva ministra dobro poznata razmere svojih krajev in da je njuno imenovanje napravio najboljši: vtis v vsei državi. Popolna harmonija razimer. ki se kaže tudi v tem pr-inieru, dokazjuje, da srno dobili v državi nov položaj, v katerem se stremi samo za stopno in vdamo de-k> za natpredek domovrne. Politična napetost v Avstriji Vest! o odstopu kancelarja dr. Schobra — Prizadevanja voditeljev Ffeimwehra za uvedbo fašističnega režima v Avstriji i ! Dunaj, 20. maja. Ponovne grožnje heiimvehrovskih voditeljev, ki stremijo za prevratom v Avstriji in za uvedbo fašističnega državnega režima, so izzvale v političnih krogih razburjenje, ki se je stopnjevalo že zaradii tega, ker so pričele v parlamenta krožiti govorice o krizi v vladi. V resnici se je ?vezni kancelar dr. Schober naveličal neprestanih napadov heimwehrovskih voditeljev, ki jih podpira del krščansko-socialne stranke pod vodstvom dr. Sei-pla, tako. da ni izključeno, da bo dr. Schober zaradi tega nekega dneva podal ostavko. Govori se že celo. da mti bo sledfl sedanji minister za vojsko Vaugoin ali pa bodo razpisane nove volitve. Minister Vaugoin je v najožjih stikih z heimvvehrovskimi voditelji. Ugotavlja se tudi, da so heimwehrov-ski voditelji v stikih z eno slično organizacijo v sosedni državi in da bodo ti krogi gotovo stali za na daljnim razvojem dogodkov v Avstriji. Heinnvehrov-ski prevrat v Avstriji na fašistični podlagi bi v prvi vrsti zelo ogrožal interese Male antarrte, zaradi česar bo inozemstvo gotovo skrbno zasledovalo na da lini razvoi dogodkov v Avstriji. Restavracija Habsburzanov Senz-actjonalna vest češkoslovaškega lista — Proglasitev Habsburškega za madžarskega kralja Poljski poslanik v Bosni Otona Praga, 21. maja. Socialno-demokrat-sko »Pravo Lidu« poroča v pismu iz Budimpešte o restavracijskih načrtih Habsburzanov in ustoličenju Otona Habsburškega na madžarski prestol naslednje: Oton Habsburški bo postal 22. novembra 1930 star 20 let in po habsburškem hišnem zakonu polnoleten. Na ta dan bo baje z dovoljenjem Mussolinija in kardinala Pacellija razglašeno v madžarskem parlamentu: 1. da je Madžarska po ob- stoječih zakonih kraljestvo, 2. da je bil zakon o detronizaciji sklenjen v parlamentu nasilno in zaradi tega ni veljaven, 3. da imajo Habsburžani zgodovinsko pravico na madžarski prestol, in 4. da smatra »Madžarska prvorojenega sina zadnjega cesarja, Otona, kot dednega kralja Madžarske. Vprašanje, kdaj bo Oton kronan, bo baje rešil grof Bethlen v skladu s takratno zunanje-politično situacijo. Uoyd George o evropski uniji Dokler ne bodo odstranjene carinske ovire, bo ostala evropska unija fantazija Manchester, ?1. maja. Na ^nočnem zborova r-ou društva 7a svobodno trgovino je imel Llovd George daljši govor, v katerem ?e je navil z Briandovim predlogom o r^anovanju evropske unije. Llovd George je v svoj-em govoru naglasa!, da bj 1. 1914. splnh ne prišlo do voine. če bi evropskih narodov že takrat ne ločile carinske meje. Posamezn.e države in skupine so skušali s takimi sredstvi onemogočiti nasiprotnika in to ie moralo neizogibno dovesti do spopada. Danes rasrnere niso mnogo boljše. Nasprotno so carinske barikade danes še močnejše i«n mnogo bolj goste, tako da o Velik požar v Berlinu B»rlin, 21. maja. V minuli noči j* nastal požar v velikem mlinu Orani*nburg pri Berlinu. Og^nj se \p razširil tudi na dovrtnad-fjt.ropno skladiše>, ki hilo napolnjeno z žitom in raznimi mlea^kimi izdelki. O erom -ni kompleks je bil vso noč v plamenih in do jutra požara £e niso pogasili. Oasilri, ki po prihiteli iz Berlina, eo se morali omejiti 1«? na to, da preprečijo razširjenje požara na posebne tovarniške objekte. Mlin je s skla- svobodni trgovini splo»h ni več govora. Načrt, ki za ie izdelal veliki francoski državnik Rriand, je največji načrt, kar ga beleži evropska zgodovina v zariniih stoletjih. Toda ta načrt bo ostal fantazija, dokler se Evropa ne bo odločila za odstranitev carinskih ovir in dokler se ne bo gospodarsko utrdala. Le v tem primeru je Briandov načrt izvedljiv. Vsakdo, ki mu je mh* med narodi res pri srcu, pa mora le želeti, da se ta načrt čimprej uresniči. Prepričan je, da bo prihodnja carinska konferenca gosegla na tej pnti že znatne ucpeHe. diše>m vr*vi pojporel do tal. £koda i<=» ogromna in so zaenkrat ša ne da oceniti. Kalko j^ požar nastal, še ni pojasnjeno. Po eni verziji gre za maščevanje odpuščenega delavca, po drugi verziji pa je posledica kratkega stika odnosno nepazljivosti strojnika. Silen vihar ob severni Italiji Pa vena. 21. maja. Med Sfllno nevihto, kj je divjala snooi ob vsej obali, se je potopilo 12 biških čolnov. 15 ribičev j« pri tem utonilo. Beograd, 31. maja- JVkljsici poslanik na našem dvom Babi ruski, ki se ie vrafl s svojega potovanja po Bosni, kjer je v okofiri Banjaluke posettf poljske koionije, se je v svoji izdavi novinarjem izrazil izredno laskavo o Bosni in našem tamkajšnjem narodu. G. Babinski je posetiJ poljske naselbine v okolici Banjaluke, kr so se tamkaj ■naseJUe že pred 40 leti. in ki mnogi niti Poljski nc znajo več in svoj« prave domovrne nikoli videli niso. Ko so se prešel Hi na svoja sedanja bivairšča. so našli tamkaj neprodinne šujrne, tekom tet pa so napra-vfH najpJodneSo zemljo. NadaJie je g. Ba-hurski izjavil, da je žal ie neiz^opolmeiia edina želja Poljakov, da bi namreč doWfi svojo poljsko šolo. v kateri bi se moda njihova deea naučiti poUskesa jezica. Sedaj mora namreč obiskovati nemške Sole, v katere so ponekod prisiljeni hoditi celo ju-i Kosoven sk* otroci. Polet iz Anglije ▼ Avstralijo Surahaja. 21. maja. V poročilu li*»tn >DaiIy Mailc opisuje miss Amy Johnson »voj polet do Jave. Na poti je zašla v velike viharje, ki ©o jo prisilili, da je pristala v Tjoraalu pri Tegalu. Včeraj ob 8.45 zjutraj je k sreči srečala poštno letalo, ki jo je opremljalo in karalo pot. Danes bo MaTka nadaljevala svoj polet v Birmo. V Port Đardin bo prispela najbrže jutri, kjer pripravljajo pogumni mladenki velikanski sprejem. Angleška vlada proti jeruzalemskemu patrijarhu Jeruzalem. 21. maja. Angleška vlada je pozvala Vatikan, naj takoj odpokliče rimskega patrijarha v Jeruzalemu Rarla*dna in njegovega najožjega eotrudnika škofa Follin-gera. Angleška vlada utemeljuje to svojo zahtevo s tem, da sta oba glavna funkcijo-narja v zveri z Arabci ter da sta hujskala proti naseljevanju Židov v Palestini. Vati-j kan na to zahtevo doslej še ni odgovoril. Železniška nesreča v Češkoslovaški Praga, 21. maja. Snoči se je pripetila Pf| TepUcah - Sanovu železnjška nesreča. Ko je odhajal vlak iz postaje je strojevodja posebnega vlaka opazil, da vozi po istem tiru nasproti tovorni vlak. Do trčenja ni prišlo, ker je strojevodja posebnega vlaka najelo zavrl ter vlak ustavil. Zaradi sunka, ki za je povzročilo naglo zaustavljanje vlaka, so se razbrle na vagonih vse šipe. Dve ženski sta bili težje ranjeni, 26 potnikov pa je dobilo lažje poškodbe. Ogromen požar v Egiptu Kairo, 21. maja. Strahovit požar je popolnoma vpepe-lil vasi Timsabia in B^nisalet v manfalutekem okraju. ZporeJo je do tal 326 hiš. V ognju je rzgrubilo življenje 36 c*eh. Tri so bile hudo ranjene. Težka železniška nesreča v Rusiji Moskva, 21. maja. Pri postaji Černaja na železniški progj Moskva—Mazan se je pripetila ■včeraj popoldne teži« želemiška nesreča. Osebni vlak je t-5T v tovortr v!a. NOVOMESTO. Ljubljanska cesta, tal. st. 36. JESENICE. Ob kolodvoru 101.___ Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351 Arabski problem v Palestini Zaradi pretiranih zahtev so se Ion legati Jeruzalem, 51. maja. V vprašanju režit\<_-arabftkoga problema j*> nastal nenaden preokret. Kakor mano, so prispeli pred nekaj dnevi v London arabski delegati, ki bo M pogajali z angleško vlado o ureditvi politi C-nega položaja arab&kega naroda v Palestini. Pogajanja «o v raoetlcu ugodno napredovala in je kazalo, da pride do popolnega epora-rama. V za-dnjem tren ot k u pa so postavili arabski delegati tako dalekosežne zahtew, da j>, bil vsak sporazum onemogočen in da eo ee pogajanja razjnila. donska pogajanja z arabskimi de-razbila Palestinska vlada jp izdala o teh dogodkih komunike, ki pravi, da so p*#tavilj Arah-ci zahteve, ki bi v bi«tvu izpr^menile sedanjo palestinsko ustavo, kar bi angkškj vladi onemogočilo zadostiti obveznastim, ki jih >^ 6prejela z palestintikim kolonijalnim mandatom. Tukajšnji politični krogi zasledujejo z veliko «krb>o nadaljni potek dogodkov, ke*r bo razbitje pogajanj med Arabci in angleško vlado brezdvomnn V bolj poostri 1^ ž-p ita^ napeti polojaj. Aretacija Gandijeve naslednice Krvavi boji med Indijci in angleško kongresa Bombaj. 21. maja. Ker indijski nacijo* ] nalisti kljub ponovnim pozivom britanske vlade niso opustili svoje akcije in priprav; J Ijali napade na solna skladišča, hoteč na I ta način še nadalje rušiti avtoriteto angle^ ških oblasti, so se angleške oblasti odlo= čile za najstrožje ukrepe. Naslednica Gan= 1 dija, gospa Saraini Naidu, je bila snoči aretirana v trenutku, ko je dala povelje za napad na solno skladišče v Darsanu. 300 dobrovoljcev, ki so jo spremljali, se je spustilo v borbo s policijo in je nastala pravcata bitka. 100 dobrovoljcev je bilo pri tem več ali manj težko ranjenih, ostali pa so se morali končno umakniti. Policija jih je popolnoma razgnala in skoraj vse aretirala. Istočasno je močan oddelek po* licije obkolil glavni stan vseindijskega kongresa v Bombaju. izvršil hišno preiska* policijo aretirani — Člani vseindijskega vo in aretiral nato vse funkcijonarje kon« gresa s predsednikom Narimanom na če« lu. Obdolženi so, da so rovarili proti an« gleškim oblastem in hujskali k uporu. Vsi bodo postavljeni pred posebno sodišče. Aretacija javnih voditeljev indijskega na* ci jonalističnega pokreta je izzvala veliko ogorčenje. Pred poslopjem kongresa se je /brala velika množica, ki je napadla po« licijo. V borbi je bilo 14 oseb ubitih, okrog 100 pa ranjenih. London, 20. maja. AA. Danes popoldne je bila zaključena subskripcija posojira in< dijske vlade. Posojilo je bilo izdano v vi« šini 7 milijonov funtov šterlingov po 6 od« stotkov za ceno 00 odstotkov v zaelolžot« cah 1933/35. Indijska vtacU bo porabila posojilo t glavnem m železnice m druge potrebe. Tatvina v Bonačevi tovarni pri Domžalah Vlomili, 1*1 so že pod ključem, so odnesli za 5000 Din bakra In raznih predmetov Domžale, 21 maja, V noci 19. t. m. je bilo vlomljeno v novi električni centrali, ki jo gradi poleg svoje tovarne ljubljanska firma I. Bonač, v malo shrambo, kjer so spravljeni razni bakreni in medeninasti predmeti večje vrednosti. Tatovi so odnesli za okrog 5000 dinarjev raznega materijala, namreč ba* krenih cevi, manometre in razne priprave za avtomatsko mazanje. Tatvino so opa= žili šele v ponedeljek zjutraj na delo pri-hajajoči monterji, ki so prišli montirat stroje iz Nemčije. Zadevo so takoj prija* vili žandarmeriji v Domžalah. Po enodnevnem zasledovanju se je vr* lim orožnikom že posrečilo izslediti vlo> milce, in sicer: Dragarja Lovra iz Pod* gorice pri Sv. Jakobu ob Savi, Novaka Antona iz Trnov pri Lukovici, Zabreta Franca in njegovo ženo Marjeto iz Jarš pri Domžalah. Vsi, razen Novaka, so že znani, večkrat kaznovani tatovi. In Zabret sam je že 36krat sedel zaradi tatvine. Ka* kor so pozneje dognali orožniki, sta Dra = gar m Novak zlezla v shrambo tako, da je bil Novak popolnoma v baraki, Dragar je pa stal zgoraj na deskah in sprejemal predmete, ki mu jih je podajal Novak. Vse sta zložila v dve vreči in odnesla iz tovarne vsak na svojo stran. Novak je svojo vrečo skril v visoko travo pod drevo pri Peterkovi hiši na Ko* ličevem, kjer so jo orožniki tudi našli. Dragar je pa šel s svojo vrečo na stano-vanje Zabretovih in tam s pomočjo Za* breta stolkel vse bakrene cevi s sekiro ta« ko, da so bile kakor star baker. Nato je ta baker Zabretova žena Marjeta odnesla v nahrbtniku prodat gostilničarju Keglu v Trzin, kjer so orožniki našli 14 kg stolče* nih bakrenih cevi. Prodala je baker po 8 dinarjev za kilogram, a stane poškodovan po 70 Din kilogram. Ostale predmete, ki še manjkajo, je pa Dragar nekje skril, a noče povedati kam. Oba Zabreta in Dra* gar so bili takoj aretirani in odvedeni v zapore sodišča na Brdo. Novak Anton je pa po tatvini pobegnil. Orožništvo ga je z največjo naglico zasledovalo in končno na* šlo na neki opekarni v Komendi. Pri sebi je imel en manometer, eno navadno me* tersko mero in hlače, ki jih je ukradel ne* kemu monterju v tovarni. Tudi njega so -etirali in izročili sodišču na Brdu Novak je star šele 10 let in je kot ne* pokvarjen fant tatvine takoj priznal. Pra* vi. da ga je k temu nagovoril Dragar. Ta in Zabret pa tatvino in udeležbo pri niei odločno zanikata, čeprav je vse jasno do« Kazano. Prav tako je sprva tudi Zabretova tajila, da bi bila nesla ukradene stvari nt prodaj in je šele pri konfrontaciji s Keg« lovo ženo vse priznala. Dragar Lovrenc je posestnik v Pod gorici, kjer je podedoval kmetijo, ki mu je bila izročena ob polnoletnosti. Takoj po prevzemu posestva je sedaj 23 do 24 let stari Lovrenc začel prodajati njive in za* pravljati izkupiček. Pred kratkim si je v Ljubljani najel avto in kar dve veacli pun« ci. Tako so se vozili po Domžalah in ve« seljačili po okolici, da so takoj zapravili 10.000 Din. Zaradi tega veselega dogodka je prišel Dragar pod skrbstvo in mu je bil postavljen za oskrbnika Štefan Ves iz Ro. dice pri Domžalah. Predzadnjo nedeljo, dne II. t. m. je Dragar prišel k Vesu in zahteval s silo od njega denar, ierob ga je pa napotil k var. stvenemu sodišču, češ. naj prinese od sod. nika dovoljenje, da mu izroči denar. Dra« gar pa tega ni storil, temveč je takoi pri« čel s silo zahtevati od varuha denar. Stari Ves se ga je bal, stekel je okrog hiše in se zaklenil. Dragar pa za njim, razbil z nekim težkim predmetom vrata in okna in tako prišel za Vesom v hišo. Ta se mu >e sicer postavil v bran. vendar se pa 771etni starček ni mogel ubraniti sile, temveč je pobegnil na dvorišče, kamor mu je sledil Dragar in pograbil - železen »drikelj« od voza ter večkrat udaril starega Vesa z njim po levi strani telesa ter ga podrl na tla. da je obležal nezavesten. Vesa so pre* nesli v hišo in polo/ili na posteljo Zaradi udarcev je Ves podplut s krvjo od pazdu* he do kolena in toži tudi o notranjih bo« lečinah ter je težko, da bi okreval. Nasilni Dragar je po dejanju pobegnil in so ga šele sedaj po tatvini našli orožniki. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.785. — Berln 13.515 — 13.535 (13.52). — Bruseli 7. London ?r>.]3. Nevvork 517.075. Bruselj 7M65. Milaa 27.10. Madrid 63. Beri n 123.36. Dunaj 72 90. Sofija 3.745. Praza 15.325, Varšava 58. Bud mpeš'a Rufcaresta 3.07. — Fotoaparate kupite na bolj še pri tr. P. Zajec, optik, Ljubljana. Stari trz 9. 13T 10 letnica Zikovcev Skrrtfl godahri kvartet Je bfl ustanovljen pred 10 leti v Ljubljani 16. maja. Nedavno je efarOo to ođUftno tal po vsem glasbenem svetu mano udruženje desetletnico svojega obstoja. PraMd (Zikovi) godalni kvartet zavzema a gl&sovltlzn češkim kvartetom med Češkoslovaškimi kvarteti najodličnejAe mesto m je tuđi pri nas zaradi svojega visokega ume tolikega nivoja splošno znan. Desetletnica njegovega obstoja je dala češkoslovaški in posebno praski javnosti priložnost, da na slavnosten način izrazi praškemu kvartetu svoje velike simpatije in spoštovanje. 11. aprila se je vršil v rPagi jubilejni koncert, kateremu so sledile druge slavnostne prireditve. eKr je praški kvartet ozko zvezan z našim glasbenim življenjem, (saj je tekla njegova zibelka ravno v naši beli Ljubljani), priobčujemo nekaj podatkov o ustanovitvi in delovanju tega odličnega kvarteta, kakor tudi o umetnikih-članih. Zikovi (zdaj prašik) kvartet je bil ustanovljen pred 10 leti v Ljubljani. V začetku so bili v tej umetniški skupini primist Rihard Zika, se-kundist Kari Sancin, violist Ladislav Cer-ny a čelist Ladislav Zika. L. 1923 je vstopil na mesto San dna današnji sekundarius Herbert Berger, a L 1929, namesto Ladislava Zike koncertni mojster Češke Filharmonije Vaša Cerny. Vsi štirje umetniki so mladi ljudje, najstarejši Herbert Berger še ni star 40 let. Rihard Zika spada med najboljše violiniste, a o Ladislavu Cernvju je znano, da je poleg Hindemitha najboljši violist v Evropi. Kot celina predstavlja danes praški kvartet osobito umetniško vrednost. Ziokvci so vsestranski; izvajajo enako dovršeno klasike, romantike, impresioniste in moderniste. Njihov razvoj je bil triumfalen. L. 1922 so smagali na ceh Črti v Nemčiji a koncerti v MGnchenu, Augsburgu, Stuttgartu, Karisruhe, Ntirnbergu in Bambergu Doseženi uspehi so jim odprli vrata k slavnim festivalom v I>ouaueecningen. L. 1923 so nastopili z nepričakovanim uspehom na Dunaju. L. 1924 so opozorili nase Berlin in se udeležili festivala v Salzburgu. L- 1925 je sledila turneja na aDnsko, istega leta so zmagali na festivalu v Benetkah, kjer so izvajali Janačka. Sledile so 1. 1926 velike umetniške turneje na špansko, v Maroko in na Balearske otoke. L. 1927 koncert v Londonu in turneja po Južni Ameriki, Braziliji, Argentini in Uruguavu. Zikovci so sploh prvo češkoslovaško komorno udruženje, ki je nastopilo v Ameriki. Leta 1928 so koncertirali Zikovci zopet v Londonu, a potem v Nizozemskem. Lani so nastopili v Španiji, eNmciji in Jugoslaviji. Mejnik v njihovem razvoju je bilo sodelovanje pri Beethovenovih slavnostih v Karisruhe. Letos v januarju so priredili z velikim uspehom koncert v erBlinu, na katerem so med drugimi avtorji izvajali tudi Slavenskega. Kako obsežen in pester je program Zikovcev, priča njihov repertoir, ki sega od Boc-ceriniho, Beethovena, Schuberta, Brahmsa k oBrodinu, Rimski-Korsakovu, Ljadovu, Dvofaku, Smetani, Suku, Novaku, Hinde-mithu, Stravinskemu, Martina, Alojzu Habi itd. Zadnja leta so uvedli v tujini Ax-manna, Jiraka in Mandiča. Letos v januarju so izpremenili svoj naslov iz »Zikovega« v »Praški« kvartet. Jugoslavenski glasbeni svet se pridružuje čestitkam ostalega umetniškega sveta ter želi vrlim »Zikovcem«, da bi v novi desetletnici uspešno napredovali na svoji slavni poti. Slovenska politika v nemškem romanu Naš kmet in graščak — Grehi plemstva SLS? — Dr. Žlindra Propad in razpad kranjskih in sploh bivših avstrijskih graščin in grasčakov .*e sotovo zanimiva snov tudi za leposloven. Tudi za slovenskega. Usoda tuiesra pi2rn-srva in našega ljudstva ie bila sto'etjs, zvezana. Lzvečine na korist plemstva m na škodo ljudstva, ki je bilo grašćak **n tiacan, skoraj suženj, in vojak. Zanimivo je, kako naše plemstvo pojas-crjtine konec svoje nekdanje slave in moči, komu pripisuje krivdo, da je plemstvo izgubilo svoi silni vpliv, da so razpadla graščinska veleposestva ter se toprv^inia-jo gradovi v ljudskem gospodarstvu, Budski prosvetj ali higijeni služeći poslopja ali pa v razvaline. V romanu »Zli duh« (*Der bose Geist«)* 5e dolenjski naš baron opisal tipično, kako m zakaj so motali naši grofje Id baroni priti oa boben. ^Popuščati moramo Slovanom, gospodom Judom in farjem. Ti vladalo. Proletarizira nas Slovan. Dokler se je moral Slovan po*uCiati, dokler so ga obdelovali z batino namesto z ustavnimi cukrčki, tako dolgo je bil uiporaben in prijeten patrijot, izvrsten vojak. Toda govoriti mu niso smeli dovoliti. Zdaj pa gre vse lepo navzdol... Par letnic pove ves naš račun: 1804, 154«, lSoo... Konec pa šele prihaja. Plemstvo je jajce, ki ga je izlegla nekdaj v svoji stiski država, a ga je neki Kancelar obgiavil in lačna država izpila. Ostala je le še prazna lupina, ki Jo lahko zmečkaš z dvema prstoma. Za 0£Ta>o sedamo kakor orli v kletkah. Perje so nam puk'ili neprestano. Eden več kakor drugi, za zahvalo za naše krvave uslu-ge ii iz strahu tred drugimi, kj si pač perja ne puste pjkati... Zdaj nam hočejo še -ov iztrgati in nato morda še tistih par prg&č zemlje, kar nam je ie ostalo... Sreča bo, ako nas pri živem telesu ne pribijeio na vrata ljudskega skednja, kar hi rtak storil najrajši... Le vzemi sn iz knhžnice zvezek zgodovine m čitaj, kolikokrat smo bili pophčini s podlo nehvaležnostjo... Oa. mo«i Ruibi, natančno vem, kje je gnM.-> in Z3knj. Nemški jezik, nemško življenje, nemško plemstvo propadejo, česar Prej ni ilosnal Rim, to opravi zdaj Slovan. Za imeti*. ve*o in narod so nas osleparili... A čisto sami sn* o krivj tega, čisto sami. da nas zdii brez okolišev izigravajo proti kmetom. Kikor delajo oni z nami, tako smo se nekdaj pretresali ml nad malimi kmeti. Odlrafc smo jrh, sleparili, ode najmočnejše po duhu itn najčistejše po mišljeni«! Z novimi zaslugami naj si plemstvo pridobi povečani vpliv! Plemstvo mora iznova oiek-leneti!« Tako govori optimistični grof. Pesimistični stari baron pa ugovarja: >Teorija! Mrzla, mrtva teorija! Kako naj to zmore plemstvo? V armadi ima več veljave vsak (graničar, v Ikanciiji vsak Čeh, v literaturi vsak Jud, pri volitvi vsak klerikalec. Tn oni. ki rastejo plemstvu preko glave, prehnejo oovrCtu še sami plem-ske naslove. Denarja mora2 i'11 *t'- ro ie vse. Za denar si kupiš vse. Tudi nove zasluge, o katerih govoriš. Le poglej na Prusko! Kaj vse ie »am plemenito! Vse ;e odvisno od davkov m od majhnih prostovoljnih stranski davkov, saj ra«i neš. Teh oa ne more zmagati vsakdo .. .< Tako se pogovarjata plemiča in oba čutita, da se majo tla pod nogami plemstvu, družbi, državi, človeštvu. Vihar se pripravlja — propad in razpad se bliža nevzdržno. A odkod? liz nižin proletarijata, iz bede predmestji, iz rudnike v, iz borbe Nemcev in Slovanov? »Razpad pride, mora priti.. .< (In je leta 1918. res prišel.. ) V romanu »Zrl dub-c pa je naslikan razpad in prepad baronove graščine in v dolini ležečih vasi po krivdi kmeriško-kieri-kalne politike, zarada špekulacije ljudske stranke, njenih »TJudskačev in izkoriščevalcev kmetov, strankarskih duhovnikov i" njih voditelja, častihlepne g i poslanca advokata — dr. Scblacknerja S c h 1 a c k e pa ie = ž! i n d r a! (Konec pride.) Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« vode. Strokovnjaki zdravniki za motnje pri prebavi hvalijo »Franz Josefovo« vodo, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi oteklino jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjnje izločevanje seči. nokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spece-rijskih trgovinah.______ DOKAZ »Upam. dragi zaročenec da ne smrčiš.« »O, nikdar,! juba prijateljica.« »Kako pa si se o tem prepričal?« »Vso noč sem bdel, da sem mogel to dognati.« pevec v evefettt prvmttt »pccficm filmts lf •Vc verujem vec nobeni žensGii 9 Siitni £mc »Matico / & t oviti nem; Pozor pred slepar]!! Po Ljubljani hodijo trije mladi ljudje in Ponujajo po hišah državne obveznice na obroke. Mladiči so vsiljivi kar se da, tako da se jih človek težko odkriža, razen tega pa obetajo stvari, ki niti najmanje nc odgovarjajo resnici. Izkažejo se s papirji neke Banke Agraria iz Beograda, eden pa se predstavlja za poštnega uradni tka :n dru-gr opozarja nanj, češ, da se je oglasiti pri temu na pošti, ki bo vrnil denar, ako bi srečke v nekaj dneh ne zadela. Govore hrvatski. Neizkušena ljudje, posebno služkinje, katere so pred vsem izbrali za svoje žrtve jim lahko nasedejo, pa s tem svarimo občinstvo, da takim agentom ne naseda. Listine, na katere vzamejo prvi obrok, nihče od trojice ne podpiše v zavesti, da opravljajo nedovoljeni posel. Ker je pričetkom tega meseca stopi'1 v veljavo novi zakon o prodaji srečk in drž. papirjev na obroke ter je sedaj obročna prodaja teh papirjev po agentih prepovedmaa, je najbolje za vsakega, da pokliče bližnjega stražnika in izroči to troperesno deteljico v varno shrambo. Papirji, ki jih prodajajo za Din 930 so vredni po uradnem tečaju Ie ca Din 500. $koda, ki so jo napravili razni taki škodljivci do*e-daj že našim ljudem, je tolika, da se mora enkrat nehati in nov} zakon nam nudi možnost, da se to zlorabljanje ljudske lahkovernosti energično konča. Kier bodo poskušali na deželi ali drugod v mestih svojo srežo še taki agenti, je dolžnost uvidevnih ljudi, da pokličejo oblasti na pomoč. Zakon je strog, pa je treba, da se ga izvaja v polni meri. Kako ie bil zakon potreben, nai ispriča sledeča gorostasna kupčiia neke Bančne družbe, ki ima svoj sedež v Mariboru. Neka ženska ie kupila od agenta na obroke - tobačni srečki, katerih cena se giblje okrog Din 40 tn sta vrednj torej Din 80 za 400 Din, za nič več in nič mani kakor petkratno ceno. Pozor ljudje, pred takima kuoČ'jami. Potovanje z zložljivim čolnom Ljubljana. ?1 .maja. ^iiiOJi se je vršilo v Unionu ped okriljem SPD zanimivo predavanje. Predava! je znani alpinist, športnik in prijatelj vodnega spona Otto Lutter iz Gradca o potovanju z zložljivim platnenim čolnom, žal pa je bilo predavanje zelo slabo obiskano. Predavanje je bilo zelo zanimivo in predavatelj je uvodoma omenjal, da so bile vode in reke že od pamtiveka nositeljice kulture. V dokaz je navajal reko NH, ki je prva žitnica Egipta. Preseljevanje narodov v starem veku je bilo posledica itzsušenja Tibeta. Tam živeči narodi brez vode niso mogli živeti. Tudj v prometnem pogledu so reke že od nekdaj igrale važno vlogo. Pohod Nibelungov in prevozi križarskih vojsk so šli največkrat po rekah. Banatski Švabi so po Dunavu prispeli v Vojvodino. Po kratkem uvodu je prešel predavatelj na potovanja v zJožljivem platnenem čolnu, ki nudijo mnogo užitka, vožnje po romantičnih krajih in divjih soteskah, preko skalnatih čeri in vodopadov in krajev, kamor še ni stopila človeška noga, a so obenem često zelo naiporna, riskantna in pogumna. Potovanja v zložljivem platnenem čolnu, ki tehta 16 do 18 kg, so v zadnjem Času zelo priljubljena, zlasti v Nemčiji, kjer obstoje že cele organizacije prijateljev tega vodnega sporta, ki imajo ob rekah zgrajena tudi že primerna prenočišča, kolibe in zasilna pristanišča. Za taka potovanja so začeli izdajati tudi specijalne vodne karte, na katerih so označene vse posebnosti rek, nevarni kraji, katarakte, soteske itd. Predavatelj je nato pojasnjeval svoja potovanja po SoMavi, Stevni, Ennsu, Dunavu. Muri, Dravi, Savi, Mrežnici hn Uni. Predavanje je izpopolni! s prekrasnimi ski-optičnimi posnetki, zlasti pa so vzbujale pozornost slike iz življenja muirskrh in dravskih splavariev. Nazorno .ie predavatelj predoči! življenje, napore in strahote splavarjev. ki so često v smrtni nevarnosti. Posnetki so bfli res krasni fn ni čuda, da so njegove izredno uspele fotografije prinašali vsi nemški listi in revije. Lutter ie omenil, da je narava Pomurce m Podravce izpopolnila tako. da so bili že za časa Avstrije znani kot najboljši piomr.fi m so naibrž tudi dandanes. Ena naših najbolj zamrmvih rek je nedvomno Drava s svojimi posebnostmi. Prizori fz življenja in trpHenja dravskih s>p!a-varjev, nevarnosti Drave, posnetki Ptuja in nekaterih drugih obdravskih krajev so bili zelo posrečeni Po kratkem odmoru je predavaterj pojasnjeval svoja potovanja po Savi, Mrežnici in Uni. Potovanje po Savi je izpopolnil s posnetki soteske pri Zagorju, njenih padcev, Zidanega mosta itd., nato pa je prešel na zgodovino Bošnjakov in Ličanov, opisal je njihove šege tn navade, njih borbenost in bojevrtost v prejšnjih stoletjih. Na rava jih je prisilila k večn; borbi, ki se je vršila to- in onstran Une. Predavatelj je pokazal lepote in posebnosti Mrežnice, ki je po njegovem mnenju ena namoli romantičnih rek, povedel je poslušalce po Und m pokazal krasne posnetke prelepe Bosne in njenih kršnih sinov. Pozornost ie zlast? vzbudila ^ku^ina posinetkov nekakšnih stavb na kolih, ki so tipični bosanski mlini. Predavanje, ki je trajaJo polni dve ari, je zaključil s. Lutter z željo, da bi sc tudi pri nas razvilo zanimanje za potovanja z ziož-!;i\i'm: platnenimi čolni, kar je nedvomno najlepši vodni sport. trpinčenju V» 4«* zivah imamo sicer stroge predpise in dobili ^mo končno tudi društvo za varstvo živali, vendar pa mučenje še vedno ne preneha- Te dni smo od starega naročnika — Nemca — prejeli naslednje pis-rno. ki ga prav radi objavljamo v dokaz, kako mnogo ta brezsrčna razvada škoduje v tujih očeh našemu mestu. Oprostite mi, da pišem nemško, ker nisem slovenšcin-e zmožen toliko, da bi se slovnično pravilno izrazni. Popisal bi vam rad primer brezsrčnega mučenja živalj s prošnjo za objavo v vašem listu, ki se vedno zavzema za varstvo živali in prirode. Pred kakimi 5 drvevi je nekdo izpostavil na dvorišču hiše št 4 na Tržaškem trgu 2 mladi mucki, ki sta premražena in lačni nriavkali po materi. Usmiljeni ljudje so jima dala hrane in tako sta se mačjci preživeli nekaj dni. Tretjega dne zvečer je pa mački vrgel tam zaposlen fant čez zid sosedne hiše s tako silo. da sta obležaJi z zlomljenimi nožica mi in s krvavimi ranami napol mrtvi, dokler ju ni nekdo vrgel v greznico, kjer sta se zadušili Ni prvič, da se v tej hiš. dogajajo take surovosti, ki tvorijo sredi lepega mesta pendaiit k vandalskim izgredom po s tolikim trudom in stroški urejenih prekrasnih mestnih nasadih. Skrajni čas je za ustvaritev strogega zataia za varstvo prirode in živali, ker taki barbari in vandali, pa naj pripadajo kateremukoli sloju, zaslužijo najstrožjo kazen. Prirejeno je bilo že toliko cvetličnih dni in drugih zbirk, ki njih potreba m" bila nujno potrebna in tako utemeljena, kakor bi bil dan za zbiranje prispevkov za veliko akcijo za varstvo živali in prirode. Z nalšlršo propagando prirejena rkena naj hI bHa pod pokroviteljstvom našega tisk3. Dan na dan vidimo v mestu najsurovej-še trpinčenje živali in poglejmo samo žalostne črede konj na poti h konjskim mesarjem, k edini rešitvi iz bednega življenja, ki ga jim je pripravil »človek*. Na vseh štirih šepajoče in do kosti shujšane ter z ranami pokrite je te bedne kreature do kraja izrabljal »človek«. Kakor drva mečejo ljudje na trgu po 5 in 6 za noge zvezanih težkih kokoši sem in tja. In polno podobnega, ki rahločutnemu človeku greni veselje do življenja. Naj-potrebnejše in najmanj, kar moramo storiti za živali, bi bil azil za trpinčene in za žavalj brez gospodarja, ker bi dobile nekaj dnj hrano, dokler jih ne sprejme gospodar ali kak prijatelj živali, v skrajnem slučaju bi jih pa naglo in brez boJečin pokončali. V tem lepem kulturnem mestu naj bi ne smeli več odlašati z zajezitvijo surovosti m barbarstva. Tako torej kulturen Nemec, ki mn je naše me?to pri srcu. Pred vojno smo imeli veliko rn vpjivno društvo za varstvo živali pod vodstvom najuglednejše ljubljanske gospode, danes pa komaj vegatira malo društvo. Naše dame naj se zavzamejo, da odpravimo tudi to sramoto. Močna organizacija za varstvo živali in prirode ie tako potrebna, da brez nje biti ne smemo več, če hočemo veljati za kulturen narod. Poslu-šajmo torej resni opomin dobrojnislečega Nemca! Brezžična zakonska tragedija Včeraj je pri dirjal v redakcijo ves zasopel ljubljanski kavalir in soprog lepe ženice, ki jo pa ljubosumno skriva nekje v zeleni štajerski. >Citaj, ich bitt' dich« je zahropel in se onemogel zrušil na stol. Iz trepetajoče roke sem mu vzel pismo. Najmodernejši papir in tudi parfum tip - top. >---5 cevni aparat TI vračam, da razveseliš z njim ono, ki si ji dal — kakor meni — za pirhe 7 cevni radio. Mnogo sreče. Več moj zastopnik--—c eVstnega in naglega advokata si je najela gospa soproga obupanega kavalirja. >Ko je Vaša velespostovana gospa soproga prijavila na poŠti aparat, so ji povedali, da imate še en aparat in sicer 7 cevni. Kar pa zastopniki radio-odseka ljubljanske pošte tega aparata niso našli pri preiskavi Vašega stanovanja v Vaši odsotnosti, gospa soproga sklepa, da imate še eno stanovanje itd. itd.« >Neroda, osel kronani, prav ti je, zakaj se pa pustiš ujeti. Kar meni prepiši gnezdo z vsem inventarjem, če ej plačano naprej, seveda!« sem sočutno tolažil prijatelaj, ki prisežem na njegov okus v takih zadevšči-nah. »Ampak, liebster, vse skupaj je laž, denuncijacija, intriga, infamija . . . »Kakopak, včeraj idila, danes pa tragedija! Kramp neroden, starec plesnjiv, pa še ne znaš skriti.« ;Ehrenwot!« se je milo zjokal, da se mi je zasmilil, in se mi je odprlo srce: »Naj bo, babo s kvartirjem prevzamem jaz, dokler se madam ne pomiri, tebi pa prepuščam 7 cevni aparat, moje stroške in ali-mente. eVc res ne m greš zahtevati, ampak, ko bo vse dobro, dobim tisti štajerski aparat s 5 cevmi.« Za grmelo je po njegovih rezervnonfl-cdrskih prsih, da sem bil jaz na stolu, on pa visoko nad menoj s stegrrjeno pestjo. V takem položaju pameten človek verjame in poslušal sem pokorno, da se nikdar ni imel dveh aparatov in da se je nek lopov hotel polakomniti tiste premije 3O0 Din, pa je njega prijavil, češ, da kom aH s 7 cevnim aparatom. aTko so mu povedali gospodje, ki varujejo radio m so preiskali po tej denuncijaciji tudi njegovo stanovanje. Ker pa aparata niso našli, so ga pa naročili poiskati v stanovanju gospe soproge, kjer so pa našli le prijavljeni 5 cevni aaprat. Ergo je gospojin sum upravičen, da ima še eno stanovanje. tScer naj se pa potolaži, so dejali gospodje, ker je takih neosnovanih de-nuncijaclj toliko, da ima država več stroškov z njimi tn deal, kakor ee bf komarila polovica vseh naročnikov. Nedolžna žrtev, moj obupani prijatelj je neutolažljiv in čeprav še poštna direkcija skuša poravnati usodne posledice komar-skih premij, vendar se žrtvujem še jaz in grem jutri na fttajersok tolažit ta posredovat. Ehrenwort! (Befesfttca KOLEDAR. Danes: Sreda, 21. maja 1930' katoličani. Feliks; pravoslavni: k. maja, Jovan. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Pustolovec pred vrati. Opera: Dve Mariflki. Ob 15. Kino Matica: Dve srci v trjcetrtmskem taktu. Ob 16. Kino LjoWJanski dvor: Smrtna pentlja. Kino Ideal: Eksotični khtb. Šentjakobski gledališki odor: Grožnja. Koncert pevskega društva ^Cankar*. Ob 30. v Filharmoniji. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczv, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo na brezplačno pn-sknSnjo kuhane čokolade dne 22. in kave dne 23. t m., katera se vrši v nasi podružnici Šelenburgova nI. 3 Vsak gost dobrodošel. JULIO MEINL uvoz kave Iz gledališke pisarne Drama LJuh'iarvsks drama upraaori Arreri c#) 2*V uri Bejpovićevo trodejaostoo i*ro »Pu-stotov nred vrati« v običajni zasedbi in reži*i prot. §erra. Predstava se bo "vršita x» r*d E. Ker Je to ot«*J-zaj m^eno, da nv>ra t>a nastavi?«« vrM-ašar^a odgovarjati v nUt da ožj>i kroz suma vedno boH m rvv1-okoM rn>. o kateri >e skoraj jasno, da je morM-ka, rffra z Jerman. Hišna >e jrmpodična S'avceva Opera Jutri se bo pela Bravnicarjeva on^ra »Pohnjžaaie f dolini šenttlorjan*ki« z go. Staller-^fcott^r kot postom, ge. MHvMovo, gdč. &pan*wn tpr grg. Berettom. Kovačem, Jankom. Gof*i6oni. MohoriS^m fn Grbo v večjih rtartijab. Dirigent p. N^frat, reH**r g. Dphfwr. Preo s lava H vrSi ta abonma B. V soboto «p ponovi vesela in melodi-jozna Leo Falla opereta > Dolar* k a prine*-jjk. Zasedba običajna. Predstava «e vrči sa abonma A. V nedeljo s* bo pela »Aida< z jro. Vil-fan-Kunr. go. Thierry. g. Simoncem (kot postom), g. BeteOom in Withom v partiji Amo-nasra kot gostom. Predstava s© ho vršila izven abonma. Opozarjamo na to sanimivo in tržirka polno predstavo. Iz Laškega Prometne neprilike. Ze večkrat smo potožili o divjanju avtomobilov, toda vse pritožbe so zaman in nihče ae ne najde, da bi to nevarno dirkanje preprečil. Oztee ulice in ovinki delajo peaeem hojo po ulicah dostikrat smrtno nevarno. V nedeljo je bilo divje dirkanje ie posebno opasno fn to j« občutil slikarski pomočnik Naee Uiaga na lastnem kolesu in telesu menda najbolj ko ga ie neki rudar pred trgovino Hirlab močno poškodoval. Otrok je cesta vedno polna, bicikli stov je kar na tucate, avtomobili in motorji Švigajo kakor beani. Proelmo za odpo-moč temu divjaStvu po mesto. Proces proti ponare-jalcem dolarjev Proces proti ponarejaIcem dolarjev se prične v Berlinu 31. t. m. Obtoženi so Rumun (?) Jeras, Madžar Katz in češkoslovaški državljan Stark, ki je bil doma že obsojen zaradi ponarejanja dolarskih bankovcev. Koncem lanskega leta so pojavili v Berlinu ponarejeni bankovci po 100 in 500 dolarjev, ki so bili z raznimi manipulacijami predelani iz bankovcev po en dolar. Preiskava v raznih državah le dognala, da je sedež ponarejevalcev v Berlinu in Antverpnu. Izkazalo se je tudi. da so ponarejalci prenesli svoj sedež v Vratislavo. Prago in na Dunaj, čim so jim postala tla v Berlinu prevroča. Nekega dne ie berlinska policija zvedela, da se vračajo ponarejalci iz potovanja po tujini nazaj v Berlin. Detektivi so jih takoj po prihodu v Berlin aretirali. Da način ponarejanja dolarskih bankovcev ne pride v javnost, se bo-vršila obravnava pri zaklenjenih vratih. ZJUTRAJ za pa je pranje gotovo/ Dnevne vesti — Promocija. Včeraj so bili absolviiani pravniki na )uridičr>i fakulteti ljubljanske univerze diplomirani sledeči gg.: Srečko Aljinovič iz Splita, Radom;r Nedelj k o v i ć iz Surdaka - Srem i;i Jakov Petrovič vz Hvara in sicsr vs; z odličnim uspehom. Čestitamo! — Češkoslovaški Sokoli v Sloveniji. Po vsesokolskem sleta v Beogradu prirede češkoslovaški Sokoli skupne i-zlete po naši državi. Prva skupina se odpelje \z Beograda v Zagreb, Ljubljano in na Bled, cd koder se vrne preko Podrošeice v domovino. Druga skupina odpotuje iz Beograda preko Zagreba na Sušak in nazaj pieko Maribora. Tretja skupina krene iz Beograda v Sarajevo, Dubrovnik n Split, vrne se pa tudi preko Mari'bora. Cet'ta skupina pa odpotuje preko Skopi?a v Ohrid, Ojevgjeliio, Solun. Atene, Smirno, Carigrad, Varno in Sofiio. — Profesor Murko v Zagrebu. V Zagrebu se ie mudil nekaj dni znani poznavalec naSfr narodnih D*srni profesor iugosloven-ske književnosti na Karlovi univerzi v Pragi dr. Matija Murko. S svojim sinom, ki študira tehniko, potuje po naši dr?av,, da prouči sedanje stanje razvoia na*e narodne pesmi. — Zanimanje Poljakov za našo rfvHero. Tuo potrebni iz civilnega prebivalstva stalni vojni profesorji za fiziko, kemiio, nemščino, madžarščino, italijanščino, botaniko, zoologijo, zgodovino Srhov. Hrvatov in Slovence«/ in splošno zgodovino, nadalje dva honorarna profesorja za matematiko, retoriko, nemščino in sreologiio ter stalni učitelj telo-vadbe. Pravico do natečaja imajo profesorji državnih gimnazij, realk ali vseučilišč in sicer aktivni in vpokojeni. Prošnje za stalne vojne profesorje, učitelja telovadbe in honorarnega profesorja za retoriko je treba vložiti do 10. avgusti, za vse druge na do 25. julija. — IM rumunskih avtomobllistov rosetj Ljubljano. Banska uprava v Zagrebu je te dni prejela poročilo, da poseti v najkrajšem ča^u okroglo sto nnraiuskih avtomo-bilis-tov našo državo. Rumun? bodo potovali skozi Pančevo. Belo Crkvo in Beograd v južno Srfbijo, od tu krenejo v Črno goro in Dalmacijo ter preko Plitvičkih jezer v Zagreb, kamor prispo o binkoštih. Na biukoštni ponedeljek odpotujejo iz Zagreba preko Brežic v Ljubljano, od fu pa krenejo na Bled. P<"» razgledu Slovenije odpotuiejo čez Hrvatsko Zagorie v Osijek, nato pa se vrnejo v domovino. Prevozili bodo 2550 km. teleta se udeleži princ regent Nikola, več bivših ministrov, častnikov, znanih industrijcev in predstavnikov rumenske javnosti. Banska oprava v Zagrebu je izdala navodila, naj se ceste po možnosti urede in popravijo ter obnove in prepleskajo markacije. Rumunski gostje bodo povsod pnsrčno sprejeti. — Otvoritev najvažnejše prireditve. Otvoritev X- ljubljanskega jubilejnega velesej-ma ni več daleč ki lahko rečemo, d« se javnost živo zanima za to Impozantno in splošno jugoslovensko institucijo. Za ta velesejem ee je priglasilo zelo mnogo domačih in tujih razetavljalcev, tako da obeta biti letošnji jubilejni velesejem prava manif leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava ljubljanskega vel^sejma, da naj svoj« majsk? izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom za mogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse kar more zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večino razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist. Za učence v$eh sol velja znižana vstopnina po Din 3.—, spremljajoč«5 učitelistvo jana 2 (glavni kolodvor). —t? Društvo »Pravnik« priredi svoj letošnji majski izlet dne 1. jonija v Tržič -Begunje. Odhod iz Ljubljane z gorenjskim vlakom ob 7.30. Prijave do 38. t. m. tajništvu. —B Pri današnj predstavi krasne dTa-me »Grožnjac proslavi svoj 100. nastop eden prvih igralcev šentjakobskega odra g. Pero škerl - Pastorci č. Že devet let je član odra. Koliko truda, prečutih noči, neumornega dela, predvsem pa idealne HubezTrl do odra je treba nepoklicnemu gledalcem« delaven, da doseže sto nastopov, ve le tlstt, ki se Je sam odejstvo-val. — V priznanje za tako nesebično delovanje in ker je igra iČlovek — mati — detec. —lj »Smrtna petrtfla« — »Looping the Lono ie največ« cirirolki firm Ufe. Predočuje nam o napetih prizorih cirkuške atrakcije, dresuro divjih zveri in bedno — samo na zon a j blesteče se žrvtfenie cirku- ških artistov. Ta fihn ie danes zadnjikrat na Sf>oredu v kinu Ljubljanski dvor vri predstavah ob 4., pol 8. in 8. zvečer. Pni vseh predstavah najnižje ljudske cana 2.—, 4.—, 6.— ki 8.— Din. V filmu sodelujejo v glavnih vlojgah priznani filmsku umetniki VVemer Kraoss. Jenny Jueo « Warwick VVard. Film priporočamo \sem naj tople je v ogled. —lj Razpečevanje ponarejenih kronskih bonov. Pred malim senatom ljubljanskega deželnega sodišča se je včeraj vršila razprava proti trgovskemu potniku Leopolda Pirnatu in brivskemu mojstru Antonu Turku. Oba sta bila obtožena zaradi alocina napravijanja lažnih listin ($ 214 in 216 kaa. zak.) Začetkom leta sta razpečaia ponarejene kronske bone v večjem nominalnem znesku. Leopold Pirnat je bil obsojen na 1 leto strogega zapora, dočim je bil brivski mojster Anton Tur k, ki ja bil v afero po neprevidnosti zapleten, oproščen vsake krivde in kazni. S sodbo deželnega sodišča je Anton Turk rehabilitiran. —lj filmska opereta »Dvoje src v tfi-četrtinskero taktu«. Opozarjamo eferdeno občinstvo, da se vrši v !duu Mttic; danes le ena popoldanska predstava zvočnega filma »Dvoje src v rrfčetrtrosketn taktu« in tn oh 4. popoldne. Večerni predstavi ob 7. ta 9. uri odpadeta zaradi koncerta. Hhn se nepreklicno zadnjikrat predvaja nato š> jutri pni običantfh predstavah ob 4., 7. i« 9. zvečer. To je potem narskrajnejša prilika, da si vsak ogleda bo filmsko opereto, ki zasluži res vso našo pohvalo. —1) Sokol L na Taboru prireda dne L Joni ja javno telovadbo z bogatim sporedom. Po telovadbi se vrši javna veaeHca spojena s plesom. Prosimo Sokolstvo m ujema naklonjeno javnost, da ta dan pribiti na Tabor wi se z nami povesdi. 34>n —lj Promenadni koncert Nar. ž*L glasbenega društva »Sk>ga< se bo vršil v stečaju lepega vremena v četrtek 22. t. m. od 19. dahe v pavilionn Zvezde. Spored: 1. Uvodna koračnica. 2. A. Boxekhen: Kalil bagdadski. pretUgra. 3. O. Rossbfi: Sta-bat mater. 4. M. Mosrkovskr: Mavris%a koračnica. 5. St. Premrl: MarDa v fjortft. 6. C. M. Zrehrer: Donavske pravljice. Valček. 7. R. Kalmann: Pojdj z menoj v Varaždin. 8. Za krjučna koračnica. — Kapelnik: ~ Heri Svetel. Iz Celia —c Nova serijska progra cefekega mestnega avtobusa. Cetjsks mestni avtobus otvori v soboto 24. t. m. oovj avaobosm prog} Cebe - Rogaška Slatina — oziroma Rogatec ter Rogatec - Št. Peter pod Srn, gorami. Odhod iz Olja ob 12JO. Pottrob-ncKft bodo objavljene prihodnje dni. —c Izgube in najdbe, V torek dopoldne je bilo izgubljeno na oesti Cebe - Konjice rezervno kolo motornega kolesa. Pošteni najditelj nai odda kolo proti do/bri nagradi na ceKski mestni polici*. Čevljarski mojster Koloman Lampreht i« Celja je izgubU v mestu svojo vojaško ispravo. — Najdena je bila ženska ročna torbica z manjšo vsoto denarja Jn raznimi drobnarijam'. — Zaradi kaljenja nosnega mi m sta bCi vloženi dve prijavi, zaradi prestopka cestno-poldcijskega reda 5, zaradi beračenja 2 m en vlom. —c Otvoritev planinskih koč. Savinfeka podružnica SPO v Celin sporoča, da bo otvorila dne 7. junija vse svoje koče šn to: Mozirsko kočo. Kočo na Korošici tiar Frischauifov dom na Okresflc. TiHerjeva in Piske mikov a koča v Logarski do Uni sla odprti vse leto. Oskrbovani sta z vsem potrebnim in sta zelo pripravni za letovanje. Nova pomožna koča na Mozirskih planinah bo slovesno orvorjena 22. junija, nova koča na Korosici pa 17. avmsta L !. Nekoliko nižje Mortrske koče ie bi najden zlat obesek, ki ga dobi lastnik pri g. Leopoldu Goričarju v Mozirju. —c Celjska OUsbena Matica priredi javne šolske nastope svojih gojencev in go-ienk razen siitočnega in pred si nočnega se drevi ob 1830 in klavirski večer jtitri 22. t m ob 30, ari v Mestnem sr*ed*1rsč*. Vstopnine ni. —c Pouk vojaških a »alfabetov. V&erai je celjsko učlte^ntvo pričelo s poukom analfabetov letosctjii vookrrcancev pri tu-kaisflTem 3°. peftpoMou. —c Invalidska tombola v Ceijn se bo vriUls letos v nederjo 6. julija na Dečkovem trgu. Tafcfice se bodo prodajale sele v HinHn. na kar se občinstvo opozarja. -o Občm zbor obali cei i »kita podružnic OMD se bo vnJB v petek 30. t. m. zvečer ob 2030 v prostorih Ce&skega doma t obtčajsrfrn dnevnim redom. Članstvo se vabi k notoo&evilni udefeatn. Krog zločinov Roman Prestrašeno je umaknila roke in rde-ffica 5 ie zalila obraz. — Rada bi vam nekaj predložila. 20-SDod Hallam. — je dejala nervozno. — Vam so znani običaji in zakoni v pri-srtaniiščifh ob Roftavšikem preflivu m vi dobro veste, kako je treba ravnati, da Človek ne pride v konflikt z zakoni. Mi obljubite pod častno besedo, spraviti me nazaj v London, če bom molčala o vsem. kar vem? V njenem glasu ie bilo nekaj, kar le Hallama prepričalo, da misli resno. Prijel se je za slavo. — Križ božji! Torej .policija, pravite... Torej si niste izmislil?... Stopil ie korak nazaj in se naslonil na stol. Moilv Langtonova se je trpko zasmeta la. — Štiri mesece sem opravljala te trmazane posle, zdaj ie pa vse končano. A vi, gospod Hallam, morate uslišati mojo prošnjo. Rada bi vedela, kaj bi dala policija za tole skromno razstavo. Resnica ie prišla na dan docela slučajno davi v mori spalnici. Tn odprla je kovčeg, iz kateresra ic stresla na mizo več zavojčkov in fla-konov parfrvrrra. Potem je vtaiknila roko v kovčeg ter nritisnila krepko na obeh koncih. Končno ie dvignila navidezno dno in stene kovčeca. Pod prvim ic bilo drusro dno. kjer ie ležalo v debelih svežn.iih delo ponare-jalca, ki je izdeloval svoje orožje oči-vidno v napoleonskem obs-egu — nove francoske, nemške, italijanske, holand-ske in druge bankovce v približni vrednosti več tisoč funtov štcrlingov. — Vzemite svoje imetje, gospod Halfom. — je dejala M oliv in mu pogledala naravnost v oči. — Tn je celo premoženje, za katero zahtevam samo eno uslugo, da m>e še danes spravite nazaj v Anglijo, »To pa ni v moji moči« Viktor Hallam ni živel od svoje hi-stroumnosti dvajset let. da bi se ne naučil v kritičnih trenutkih odločati hitro. KaJko je petticija zasledila dekleta. ki je nosilo v Pariz ponarejene bankovce, katere mu je pošiljal John Warner vsakih štirinajst dni iz Londona, to tudi njemu ni š%o v glavo. Vsak dan je telefoniral Warnor iz Londona, da je vse v redu. a davi je Drišla njegova brzojavka kakor po navadi. Njihova organizacija na kontinenta je bila tako izvrstna, da bi bili takoj obveščeni, če bi se pojavila le senca nevarnosti, čudno, — ie razmišljal sam r>r.J sebi. — da nismo bili opozorjeni na nepričakovane uspehe policije. Je mogoče, da Dreti ta hip nevarnost tudi njemu samemu? Nagk> se je obrnil k dekletu. — Ni nihče opazil, kam ste se napn- t9L Vam niso morda siediU ? — Da bi m-e zasledovan*? Ne. to je izključeno. Saj celo v hotelu »Braccio« ni nihče opazil, da sem odšla. — Dobro. — Viktor Hsrllam je zadovoljno prikimal. — Torej poskrbite, da se bom mogla, takoj vrniti v Anglijo? — je silila vanj. Hallam je namrši-1 obrvi. V prizadevanju rešiti svojo kožo se še rri bil zavedel kakšen >e položaj gospodične I^angtonove v tej aferu Zdaj je videl, da stori r>red kočljivim problemom. Dekle je vedelo preveč. Toda bila je tajnica Johna Warnera in Warner mora opraviti z njo sam. — Da bi se mogli vrniti v Anglijo? Mislim da vam to lahko obljubim, gospodična Langtonova — če se zateče-te pod mojo zaščito. Tudi sam bi rad pogledal malo v London. Z Warnerom imam kratko konferenco. Z avtomobilom se odpeljeva do Dunkirchna, od tod pa drcvi. v Tilbury, — ie dejal in si prižgal novo zigareto. — To bo za na-iu naivarnejša pot. Mallamu se ni več poznalo, da ga je bila spravila vest o policiji iz ravnovesja. Pokazal ie z roko na dno kovčega, kicr so bili razmetani ponarejeni bankovci. — Spravite to v red. gospodična. Ce se ne motim, že čaka spodaj sel, da prevzame denar. — Vzel ie svoj klobuk, rokavice in dežnik. — Zdaj pa predlagam, da jo mahneva k meni na dom, kjer se r>ripra-viva na pot. * Ccz dobro uro ie krenila krasna limuzina Isotta-Francini od vrat št. 17, boulevard Livourne. ^e predno je kre-rrila na pot. je bilo vse pohištvo pokrito z belimi rjuhami in zavese na oknih spuščene. Avtomobil je krenil proti St. Denisu in dalje proti severu. Zadaj je sedel starejši mož sivih las in zgubanega obraza. Kraj njega je sedela njegova hči, mlada vdova v žalni obleki. Zlati kodri so ji silili izpod klobučka, potisnjenega globoko na čelo. Potovala sta že več mesecev po rZvroT>i. Njuni potni listi so bili v redu in na njuni prrtljagi so bili nalepljeni listki največjih evropskih hotelov, v katerih sta se nedvomno mudila. — Kakor vidite, gospodična Langtonova, — je dejal priletni mož, — sem obljubo izpolnil. — Ali bom smela v Londonu iti, kamor bom hotela? — je vprašala MoUv. — Na to vprašanje vam pa žal ne morem odgovoriti. — je dejal mož in skomignil z rameni. — To oa ni v moji moči. »Potrebujem vaše pomoči« John VVavrner si je z-apel suknjič, kajti jutro je bilo hladno. Krenil je še enkrat na drugi konec perona. Warner ni bil tip. katerega bi človek v množici takoj ne opazil. Njegov obraz je bil prijetno vsakdanji. Na prvi pogled bi človek mislil, da ima pred seboj bogatega trgovca iz City, ki preživlja svoje počitnice s tem. da goji rože, ali pa provincijainega župnika, ki ie napravil izlet v London. Njegove zamišljene, bistre oči so pričale o kulturi duha. V soli. — Janezek, zakaj pravimo materin in ne očetov jezik? — Ker mati več govori. — se odreže Janezek. Kometov se ni treba bati Na račun kometov hi meteorjev se 500 milif Zadnjič smo poročaJti. da se približuje zemlji nov komet. Zemlji se približa gdede na kozmićne razdalje močno, kajti teb pčlih 13 milijonov kilometrov in 120 ur, kolikor se približata zemJja in novi komet ne pomeni za nebesna telesa mnogo. V takih primerili nastane bojazen, da bi komet ne zadel zemlje z repom m je ne zagrni!! s strupenim plinom, da bi zemlja ne prršUa s svoje poti itd. Zdaj Je ttod»: stran pred kometi že dtrnjigačen, nego Je bit v STed!niern ve/ku. Takrart so Jjmjje kar drhteli, če se je 00-javiSIa na neibu repatica. Zdaj pa vedo o kometiti že šolarčTki fn če vzbtrja bližina kometa v ljudeh strah, nastopi k) takoj :^^zdosflovci. ki javnost pomire. Kometi aV repatice, nazvani tako zaradii dolgega repa, so nebesna telesa, ki drve skozi svetovni prostor navdez samovoljno, kalkor da zakoni kozmič-nega gibairja za nje ne veljajo. Z našega zemeljskega vodka jiih privlači solnce tako, da postanejo sestavna ded soitoč-nega sistema. Takih »dvornih dam« sofinučnega taraifaestva je več sto. Njihove poti so navaojno zelo eksscemtrične, hiperbolične m parobolicne, le malo je eliptitčnob. Somcti se poiibitižaijejo iz neizmernih daljav, skoro bi rekli iiz neskončnosti. Lahko j^h vidimo samo v kozmični sekundii, ko napravijo z neverjetno br-zsimo malo flcrvvuđijo okrog softnea. Ta krivmlja se da ugotoviti. Ce je hiperbola, izgiine komet v svetovnem prostranstvu in se rikoH več ne vrne. Ce je parabola, je diana možnost, da se komet čez več tisoč aij milijonov tet povrne. Kometi, katerih poti so eliiptilene. se pa vračajo botfj atlii mairrj pravimo. Komet zaibdodd iz neznanih daljav zvezdnega carstva v bližino sotnea in tedaj ga vidimo. Redko so opaizili komete v daJjavi nad 300 milijonov kilometrov aiM v dvakratn: razdalj zeniije od softnea. Samoi. 1889 sooipaaii komet v 6.5 krast večja razdalji. Še noben komet se m tako pr&dižal zemlji, rja bd dosegel nr/eoo atmosfero. Kometi so te-ileskopi-arka telesa, to se pravi, da jih lah/ko opatzujetrno sarmo z daffljno-gled:. Včasi opazijo zrvetztdosdovoi na nebni kar sUka komete. V vsem soiricnem SKitermi. od sokca dio Napitima, je okrog 6.000 teh nebesnih postopačev. Ker je nas safrrcrrri sistem v primeri s srvetovjem kaplja vode v morio, sti lahko mislimo, kako prav je imel Kepier, koje dejali, da je kometov toliko, kakor v morju rfb, torej nedkoricmo Stervtilo. S prostim očesom pa varamo zelo malo repatie. zredi naša zemlja vsako leto za onov kg V svetovnem prostoru izgnbrjem komet se nribli-žuje solncu. Zvezdoslov-ci ga takoj opazijo. Ima obliko in sijaj proti sredini zgoščene zvezde, jedro je majhno, okvir je pa desetkrat širši od premera naše zemlje. Cim se komet približa solncu, dobi dolg svetel rep. Dvorna dama ve. kaj se spodobi — pred somcem kot nebesnim kraljem mora nositi vlecko. Oa vpliva samo solnoe na oblikovanje repa. Te dokazano s tem, da je rep kometa vedno obrnjen od solnca. Zdi se. da piha od solne a močan veter m pometa s kometa kozmični prah v svetovno prostranstvo. Kadar nosijo kometi dvorne toalete z vlecko. se dobro vidijo tudi s prostim očesom m mešajo ljudem glave. Človek si lahko samo prfbHžrio misli prevrate m katastrofe, katere je povzročila na kometu bližina solnčne vročine. Komet pridrvi iz svetovnega prostranstva, kjer znaša temperatura nad 170 stopin i pod ničlo, k ogromnemu zarečemu nebesnemu telesu, na katerem znaša temperatura do S000 stopinj. Komet se včasi približa solncu tako. da znaša razdalja med njima polovico razdalje lune od zemlje. Hitrost kometa znaša 500 do 600 km v sekundi, torej lOOOkratna hitrost krogle, ki jo izstrelimo iz puške. Eden na;1epsih kometov je bil oni iz 1. 1882. ki ima eliptično pot in se vrača k solncu vsakih 800 let. Za polovico poti v smeri proti somcu rabi toliko u-r, kolikor stoletij rabi potem, da preleze drugo polovico poti. Rep kometa je tako redek, da se vidijo zvezde skozi njega kakor da sploh niso zakrite. Zanimivo ie pa. da so repi mnogih kometov stokrat tako debeli kakor naša zemlja. Ljndi najbolj zanima vprašanje, če more komet zadeti zemljo in povzročiti večjo Katastrofo. Po dosedanjih izkušnjah je to izključeno, tudi če bi prišel komet v stik z zemljo. Nasprotno, učenjaki so prepričani, da bi se komet izpremenil v ozračju naše zemlje v pline in izginil, če bi se nam tako približal, da bi delovala nanj privlačnost zemlje. Druga stvar so meteorji. Pa tudi velik meteor lahko povzroči katastrofo samo na enem kraju, nikoli pa ne na vsej zemlja. Kometi so deli razbitih nebesnih teles, lei so se razleteli po svetovnem prostranstvu, kjer se premikajo z različno hitrostjo. Glavna snov teles je ostala pod vplivom lastne privlačnosti skupaj, manjši delci so pa premagati privlačnost in se razpršili po svetovnem prostranstvu, kjer blodijo Krez ci- lja. Ce pa pridejo v bližino kakega nebesnega telesa, se mu lahko priključijo v obliki plinov. Drugače pa blodijo naprej in so kometi dokler jih solnce ne pritegne v svoj srstem in ne napravi iz njih planetov, kakor se ie to zgodito v prostranstvu med Marsom in Jupitrom, pa tudi med drugimi planeti. Slonce dela iz kometov zvezde, oni so snov za njegove eksperimente. Ma'o kdo ve. da se na račun kometov In meteorjev naša zemlja redi. Ozračje naše zemlje doseže ogromna množina drobnih telesc, ki v zraku zažare in zgore. Tako se zredi naša zemlja vsako leto za 500 milijonov kg. Kometi m meteorji prenašajo pošto in skrbe za izmenjavo snovi med zemljo in svetov-iem. Kometov se torej ni treba bati. ker so celo naši prijatelji. Petek, 2S. maja. 12.30: Reproducirana prlaaba (klasična in ruska glasba); 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasbam 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert Radio-orkestra; 18.30: Dr. Lojze Campa: Uvod ▼ novi kazenski zakonik; 19: O ameriški ženi, predava ga. LovSetova; 19.30: Dr. Stanko Leben: Italijanščina; 20: Koncert Radio-orkestra; 22: Časovna napoved tn poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 24. m&jja. 12.30: Reproducirana glasba; IS: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba: 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Viktor Pirnat: V dolini gradov (Tolsti vrh, Vr-hovo, Prežak, Gorjanci); 18; Koncert Ra-dio-orkestra; T9: Dr. Ivan Grafenauer; Nemščina; 19.30: Ivan Martelanc: O zavarovanju; 20: Prenos iz Beograda; 22: Časovna napoved in poročila, lahka glasba; 23: Napoved programa za naslednji dan. Vaclav aumlhwuml hu humlh wuml h m Med pr3atet)fcanti. — Roža« kaj praviš, novega kava-Hrja imam. Ravnatelj banke je, v kateri služi moj mož. Lahko bi ga od k lomi a. toda kaj takega svojemu molu ne storim. Pri sflfcafitL — Prodam vam portret lepe rjekn-ce za 1000 Dni. — Portreta ne maram, pač vam pa dam 100 EVm. če mi poveste, kje to dekle stanuie. Žrebanje v drž. raz. loteriji I>ne IT. maja so bile naalednje pri nas kupljene srečk«? izžrebane: Dm 2000.— 9.707, 19.142, 27.783, 42.969, 56.085. Din 16.066. 19.163. 35.399, 38.193, 46.620, 57318, 58.821, 67.507, 69.441, 75.070, 78j039, 87.902, 91.345, 500.— 16D89, 19.196, 36.606, 39.541, 46.623. 57.337, 58.826, 67.560, 60.453, 76.678, S4.195, 87.925, 96.625. 1.867, 17.929. 27.736, 36.63f>. 39.551, 46.624. 57.350. 58.K40, 68.712, 69.48S, 76.686. 86.901. 87.930, 96.660. 8.024, 19.103, 29.230, 36.662. 39.560. 46.678, 57.359. 5S.856, 68.721, 62.061, 77.264, 86.938, 87.953, 96.831. 8.084, 19.114, 29.255. 37.712, 42.977, 47.433, 57.362, 59.590, 68.778, 72.079, 77.294. 86.970. 87.984, 98.113, 9.748, 19.115, 33.783, 37.749, 42.991, 48.394. 57.372, 59.591, 68.787, 73.772, 77.367. 86.978. 87.987, 98.132. 9.755, 19.122, 33.787, 37.768, 43.000. 48.396, 57378. 66.428, 69.111, 73.776, 78.014, 87.229. 89.170, 98.173, 9.760. 19.139. 34. 180. 38.113. 44.145. 49.481. 57.396. 66.432. 69.142. 73.985. 78.015. 87.802. 91.303. 98.933. 16.002, 19.150, 34.184, 38.189, 44.145, 56.095, 58.817, 67.5CU, 69.158, 75.014, 78.022, 87.804. 91.331, Do 2. junija bodo 2 Premrte po Din 2 » » » izžrebani še nasle-dn.ff 1,200.000.— 500.000.— 400.000.— 300.000.— večji dobitki: 20 premij po Din 20.000.— 48 » •» > 10.000.— 118 » » » 4.000.— 888 »a » 2.000,— » » » 500.— 43.904 2 » » » 40.000.— 16 » » » 30.000.— Onim, ki so bile srečke izžrebane za m al dobitek, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlati. Zadružna hranilnica. Ljubljana. Sv. Petra cesta 19« PRAVI : FRANCK: vedno odlična kakovost! Šivalne stroje dobite najceneje, ako jih kupite direktno iz glavnega skladišča v veliki izberi. — Ceniki f ranko. — Prodaja na obroke, F. Batfel, Ljubljana Karlovska cesta 4 V&aka beseda SO par. Plača se lahko rodi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamke ne nevestinlti oprem, nafoanftJBe tn najnne^ & MIKE6, Ljubljana tpoieg hotela strakerj) Bnttan^a, pi eiJUjrfr/fciijfe ta)mf» Na birmo ostanejo najlepši s^min: ure. zlatnina, katero kupite najcenejše prj Fr. P. Zajec. Ljubljana, Stari trg 9. 1*43 Tesan les popoLnoma suh, za takojšnjo uporabo, za stavbe jma statao v zalo-Ti Ilirija, dr z o. t., LJubljana — Dunajska c 46. telefon štev 2S2C> 47, T Vajenko Za birmo ure. zlatnina in srebrnina s popust-nm 15 % prj Ivan Pakiž Ljubljana. Pred Škofijo IS. Telefon 2450 ovojni panir vse vrste H. Skala, LJubljana MlrJe 4. 161? Gramofonske plošče fklesae komade, ooere, zbori in solisti 60 40 komadov, skoraj nove, pooend prodani. Ogleda se vsak dan od 6. do 7. zvečer. Stan in dom, vila Hrovat. nritličte- 1656 Telefon 2450 bukovo oglje v vsaki množim H. Skala, UoMJana. BAirJe 4. 1611 za ta rrrbura 15ko jrl3sbo, ki rma dober gl-as, sprejmem proti mesečn-i pla-či ,W» Din, hranr! in stanovanju v hM 5-arost 16—18 let. — Ponudbe s sPko na naslov: Kapelnrk, Bjelovar, Turska kavana. 1640 Hišo v Ptuju :>r.riično. prodam na zelo prometna cesti, v kater: ie trsovnna t. hranjaT\io z živili, dr^hnanija.mi i-n prodajo vna. pri b:*i je velik vrt. Kuipec lahko takoj prevzame M se vsel'. Po zve M pri Lizi Murko, Ptnj, Zrinj^-ko Frankopans-ka cesta 10- 1641 J. MAČEK Ljubljana, A5e£csan«drova cesta 5t 12 v oblekah in povTŠnikBi najcenejša! Sirarskega pomočnika ali vajenca ki že delal v sirarni, a hi se hote! «e priučiti izd*ra in kravjega vra. sprejmem. Pojasnila daje S.rarna Jarkovac. Banat. 1620 Parna žaga s polnojaremnikom, benečanko. kroižnirrri žagami, prostornim skladiščem, v večjem mestu Slovenije pri gozdnem kraju, se radi bolezni takoj odda t najem ali na soudeležbo s primernim kapitalom. Pismene ponudbe pod »Parna žaga« št. 1644 na opravo Slov. Naroda. I. Stjepušin umiti. Jndcnka 5? priporoča najboljše tanbore, lice, skale, partiture i ostale p*, treblfiac u