gioielli - dragulji ¿Ifmolalon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Videmska bolnišnica sprejme Eluano le ob pristanku dežele Gorikegaaipan^ozvi ali k izvajanju zaščite i" ' ^ K IL4 T/\ /■20 Klop se je tokrat s profesorjem Samom Pahorjem pogovarjal o tem, ali je Italija pravna država / 26 Primorski PETEK, 19. DECEMBRA 2008 Št. 301 (19.391) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Kozarec napol poln ali napol prazen? Dušan Udovič Kot vedno nekateri tudi tokrat hočejo videti kozarec napol prazen, drugi napol polnega. Predsednik deželne vlade je po dolgem obotavljanju podpisal odlok o vidni dvojezično-sti in, kakor koli že na to gledamo, gre za pomemben korak, ker premika stvar z mrtvega tira. Glede na mehanizem, ki je predvideval predloge občin in pokrajin, je vsebina dekreta v glavnem pričakovana, saj ni bilo misliti, da se bo predsednik ravnal drugače. Mnenja javnih uprav pa se, žal, ustvarjajo po političnem ključu, glede na večino, ki je trenutno v sedlu. Glede tega pa smo priče nekaterim hudim odklonom in celo paradoksom, saj si drugače ni mogoče razlagati zlasti odstopa levosredninsko usmerjene tržaške pokrajine in občine Ronke. Videmska pokrajina beleži korak nazaj, kar za manjšinske pravice nasploh velja, odkar je Strassolda za krmilom uprave zamenjal Fontanini. V Benečiji pa kot odprta rana najbolj skeli Špeter, pa ne od včeraj, temveč od tedaj, ko je občina prišla v roke desnice, ta pa logično deluje uglašeno s somišljeniki drugod po deželi. Treba je dodati, da dekret ne prejudicira morebitnih popravkov, dokler ni še uradni akt. Tako imata tržaška pokrajina in občina Ronke še vedno možnost, da nemudoma popravita spodrsljaj. Špeter pa bo svojo priložnost dobil na pomladanskih volitvah in že sedaj je nujno skrbeti za to, da ne bo zamujena, še zlasti ne tako neumno, kot pred petimi leti. parmalat Calisto Tanzi obsojen na 10 let zapora MILAN - Milansko sodišče je ustanovitelja živilskega koncer-na Parmalat Calista Tanzija obsodilo na 10 let zapora zaradi špe-kulativnega izkoriščanja cen delnic podjetja na borzi ter pomoči pri ponarejanju računov. Nezakonitostim je leta 2003 sledil propad koncerna. Tanzi, nekdanji izvršni direktor Parmalata, za katerega je tožilstvo zahtevalo 13 let zaporne kazni, je bil obsojen tudi zaradi oviranja nadzornih organov pri njihovem delu in oškodovanja državljanov. Ostali obtoženci, razen enega, so bili oproščeni. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI D,9D € ljubljana - Slovenska vlada potrdila odločitev o blokadi sosede na pristopnih pogajanjih EU Hrvaška pred resnim zastojem pridruževanja EU Pahor pripravljen na takojšnje srečanje s Sanaderjem IMENOVANJE NAJBOLŠIH ŠPORTNIKOV PRIMORSKE Zmagovalci Tanja Romano, Loris Mania in Krasove pingpongašice V Sloveniji pa Špela Ponomarenko, Vasilij Žbogar in rokometaši koprskega Cimosa Na 25. skupni prireditvi Naš športnik 2008, ki je bila včeraj popoldne v goriškem Kulturnem domu, smo slovenski primorski mediji iz Italije in Slovenije izbrali letošnje najboljše športnike Primorske. Med slovenskimi športniki v Italiji je na najvišjo stopničko sedmič zapored stopila svetovna prvakinja v umetnostnem kotalkanju, Tržačanka Tanja Romano, med moškimi pa drugič zapored odbojkarski državni repre-zentant, Števerjanec Loris Mania. Za najboljšo ekipo smo izbrali namiznote-niške igralke Krasa ZKB, ki so se letos vrnile v najvišjo žensko ligo. Športnika leta na slovenskem Primorskem sta dobitnik srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Pekingu, jadralec Vasilij Žbogar in udeleženka istih iger, kajakašica Špela Ponomarenko. Pri nas sta se na drugo mesto uvrstila rolkarica Mateja Bogatec in nogometaš Alen Carli, na tretje pa gorski tekač Tadei Pivk in tenisačica Paola Cigui. Za najboljšo mladinsko ekipo smo imenovali košarkarske mladince Jadrana. Na 14.,15., 16. in 17. strani LLJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji seji potrdila, da bo Ljubljana na današnji pristopni konferenci Hrvaške z EU Zagrebu prižgala rdečo luč za enajst poglavij. Premier Borut Pahor je po seji poudaril, da je vlada tako zaščitila nacionalne interese in preprečila, da bi se težave nakopičile in na koncu pripeljale celo do referenduma o vstopu Hrvaške v unijo.Pahor je pojasnil, da je Slovenija že na pristopni konferenci 30. oktobra uveljavljala enake zadržke kot sedaj. Medtem ko takrat ni bilo nobene žol-čne reakcije ne na evropski ne na hrvaški strani, ta danes je. »S tem je treba živeti in stvari dobro razumeti,« je poudaril. Predsednik vlade je ponovil, da je pripravljen na sestanek s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem že prihodnji teden. Čim prej bo do tega prišlo, tem hitreje bomo ugotovili, kako še pod češkim predsedstvom EU, ki se prične 1. januarja, priti do obojestransko ustrezne rešitve. Zunanji minister Samuel Žbogar je poudaril, da je Slovenija članica unije in ima zato zaveznike znotraj povezave. V naslednji dneh bo Slovenija po njegovih zagotovilih evropskim partnericam še bolj temeljito pojasnjevala svoja stališča. Prepričan je, da bo sedaj interes za poslušanje še večji, saj se ostale članice sedemindvajse-terice do sedaj niso poglabljale v to. »Slovenija bo delovala tako, da bo prepričala vse partnerje v EU,« je zatrdil. Pahor se je z ministrom strinjal in napovedal, da je rešitev možna v prvi polovici češkega predsedovanja EU. Interes Slovenije ostaja, da Hrvaška postane članica EU, saj si želi biti obkrožena s članicami, hrvaški vstop v povezavo pa bi bil dober tudi za širšo regijo, je še rekel Pahor. Da Slovenija misli resno v podpori Hrvaški pri vključevanju v evroat-lantske integracije, je po njegovih besedah dokaz tudi dejstvo, da je vlada poslala v proceduro v DZ akt o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato in premier verjame, da ga bo ta ratificiral. Deželna Friulia letos z izrednim dobičkom Na 4. strani Simpozij o ločenem zbiranju odpadkov Na 8. strani Slovenija: Boris Pahor ime leta 2008 Na 8. strani Odsek čez Rebrnice nared pred poletjem Na 21. strani V Ronkah slovenski I • • V • V I I knjižničar do konca prihodnjega leta Na 20. strani v moloíon OD LETA 1949 VAŠA DRAGULJARNA jm iTy M Narodna ul., 28 Opčine TEL. Ó4O2il:lF405J|| WWW.MALALAN.COM 2 Petek, 19. decembra 2008 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Parlamentarna komisija za zamejce Pred vsakim obiskom pri sosedih nujno posvetovanje z manjšinci Pavšič o poročanju slovenskih medijev - Štoka ima občutek, da se italijanska vlada »mehča« LJUBLJANA - Člani komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so na včerajšnji prvi redni seji soglasno sprejeli program dela za obdobje do leta 2012. Člani komisije so se med drugim strinjali, da je potrebno preučiti možnost za preoblikovanje komisije v odbor, ki bi kot tak imel večje pristojnosti.Predsednik komisije Miro Petek (SDS) je članom in prisotnim predstavil program dela za mandatno obdobje 2008-2012 v 21 točkah, ki so ga člani komisije in vsi povabljeni soglasno pozdravili in ga označili kot ambicioznega. Kljub temu so prisotni na seji med razpravo podali kar nekaj predlogov za razširitev programa. France Cukjati (SDS) je med drugim predlagal, da bi vzpostavili prakso in »bi komisija kot delovno telo vsake toliko časa predlagala točko dnevnega reda plenarne seje DZ, na podlagi katere bi obravnavali aktualno problematiko Slovencev v zamejstvu«. Ob razpravi v DZ bi po mnenju Cuk-jatija ne eni strani informirali slovensko javnost, na drugi strani pa bi DZ na plenarni seji lahko sprejel določene sklepe in s tem pozval vlado k določenim akcijam. Aleksander Zorn (SDS) je opozoril, da je treba poglobiti odnose med komisijo in uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predlagal je tudi, da je potrebno preučiti možnost, da bi komisijo spremenili v odbor DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, saj ima odbor kot delovno telo DZ večje pristojnosti in kompetence kot komisija. Prisotni na seji komisije so se med drugim tudi strinjali, da bi slovenski mediji morali večkrat poročati o življenju in delovanju manjšin, ne zgolj takrat, ko se te znajdejo v težavah. Predsednik Slovenske manjšine koordinacije (Slomak) in predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je ob tem izpostavil, da bi morali slovenski mediji namenjati pozornost tudi dosežkom pripadnikov manjšine. Predsednik druge krovne organizacije slovenske manjšine v Italiji, Sveta slovenskih organizacij (SSO), Drago Štoka je med razpravo med drugim pohvalil odziv Slovenije na zadnje težave slovenske manjšine v Italiji. Dejal je, da ima občutek da se stvari na strani italijanske vlade »mehčajo«. Na seji so se člani komisije in ostali povabljeni dotaknili tudi obiskov komisije pri Slovencih v zamejstvu in po svetu. Strinjali so se, da bi bil pred vsakim obiskom potreben posvet s predstavniki različnih izseljenskih in manjšinskih organizacij v Sloveniji, kjer bi soočili dejstva o tem, kakšna so pričakovanja in potrebe Slovencev v različnih delih sveta. (STA) POLITIKA Deželni proračun TRST - V deželnem svetu se je tudi včeraj ves dan nadaljevala obravnava finančnega zakona za prihodnje leto. Igor Kocijančič (Mavrična levica) je eden od opozicijskih poročevalcev proračunskih dokumentov. V razpravi se je oglasil tudi predstavnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je opozoril na znane finančne in druge težave naše manjšine. Gabrovec je predložil tudi nekaj popravkov, med drugim je opozoril na nerešeno vprašanje Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu Med včerajšnjim zasedanjem parlamentarne komisije v Lubljani bobo SLOVENIJA Hrvaška: Türk podpira Pahorja LJUBLJANA - Slovenski Predsednik Danilo Türk je včeraj ocenil, da je bila odločitev slovenske vlade, da ne da soglasja za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo »nujna zaradi zaščite nacionalnih interesov«. Po njegovem mnenju je zdaj nastopil čas za razmislek, nato pa za svež začetek v odnosih med državama.Predsednik republike je ob robu slovesnosti ob dnevu ustavnosti dejal, da bi bilo dobro, da se predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Ivo Sanader, sestaneta in pogovorita, nato pa si je treba vzeti čas »za razmislek o novem, svežem začetku«. Na novinarsko vprašanje, na čem naj bi temeljil sveži začetek, je predsednik Türk odgovoril, da je najprej potreben razmislek in na podlagi tega novi koraki. Na fotografiji z leve; Tomaž Simčič, gost na seji vodstva SKGZ, Rudi Pavšič in Livio Semolič bumbaca SKGZ - Izvršni odbor o finančni krizi in o položaju slovenske šole v Italiji Besedam morajo slediti dejanja, katerih pa v tem trenutku še ni videti V zadnjih desetih letih se je število učencev in dijakov v slovenskih šolah na Tržaškem, Goriškem in v Špetru povečalo za 25 odstotkov. Še največji porast beležijo v tem obdobju na Goriškem, kjer se je prisotnost otrok in mladih v slovenskih vrtcih, osnovnih, nižjih in višjih šolah povečala za 50 odstotkov. Ob teh izrazito pozitivnih podatkih pa je potrebna tudi primerna racionalizacija slovenske šolske mreže, da bi naša šola ohranila kakovost in obenem nudila potrebno znanje, predvsem slovenskega jezika. O teh vprašanjih je tekla beseda na zadnji seji izvršnega odbora SKGZ, ki se je odvijala v Tumovi predavalnici goriškega KB centra. Seje se je udeležil tudi vodja slovenskega oddelka pri deželnem šolskem uradu prof. Tomaž Simčič. V zanimivi razpravi je prišla do izraza potreba po večjem povezovanju in sodelovanju naše šole z manjšinskimi organizacijami in obratno. Pošolske dejavnosti, dijaški domovi, športne, kulturne in glasbene ponudbe so lahko v veliko pomoč šolarjem in dijakom, da se utrjujejo v znanju jezika in se vse bolj aktivno vključujejo v bogato manjšinsko organiziranost. Predstavniki SKGZ so podprli zamisel o racionalizaciji šolske mreže, ki jo je nakazal prof. Simčič. Težko je namreč za vsako ceno braniti vse obstoječe, samo ker gre za slovensko šolo. Tako kot za druge manjšinske dejavnosti, potrebuje tudi naša šola primerne reformne pristope. Reforma pa mora upoštevati, da so učenci in dijaki osnovna skrb šole in jim je zato potrebno nuditi najboljša jezikovno-pedagoška izhodišča in primerno znanje, da bodo lahko pri nadaljevanju študija in dela konkurenčni, naše šole pa vabljive za čim večje število mladih. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je na seji ocenil tudi zdajšnji položaj v naši narodni skupnosti s posebnim ozirom na možnost drastičnega nižanja finančne pomoči ustanovam in organizacijam. S tem v zvezi je poročal o srečanju in dogovoru, ki ga je predsednik slovenske vlade Borut Pahor imel v Bruslju z italijanskim premierjem Berlus-conijem ter o stikih Pahorjevega odposlanca Dimitrija Rupla v Rimu. Čeprav so srečanja nakazala nekatere možnosti ublažitve kritičnega stanja, je bil Pavšič mnenja, da morajo besedam slediti dejanja, ki jih v tem trenutku ni videti. Na seji so pozitivno ocenili pomembno delo, ki sta ga ob premagovanju napo-vedne finančne krize opravili krovni organizaciji (in z njima senatorka Tamara Blažina in Slovenija). Iste zavzetosti pa ni bilo opaziti pri drugih manjšinskih oz. deželnih dejavnikih. Finančna stiska namreč ne bi ošibila le slovenskih organizacij in ustanov ter oškodovala ljudi, ki v njih delajo, temveč bi spravila na kolena celotno narodnostno skupnost in obubožala sam deželni oz. obmejni prostor. Civilna družba, politika in javne uprave v manjšini sestavljajo neko celoto, se med seboj prepletajo in so odvisni eni od drugih. Zato je potrebna večja solidarnostna povezanost in akcijska enotnost, kot je bilo poudarjeno tudi na nedavnem Deželnem svetu SKGZ. SKGZ želi nadgraditi dosedanje dobro sodelovanje s SSO, ki se je doslej udejanjilo predvsem na nivoju predsednikov. Potrebno je razširiti sodelovanje na vodstvi obeh krovnih organizacij ter na članice. V ta namen so člani izvršnega odbora SKGZ predlagali, naj predsednik Pavšič iznese kolegu Štoki nekaj konkretnih predlogov, da bi poiskali primerne pristope. HRVAŠKA - Trenja s Slovenijo Zagreb še verjame v »pravično rešitev« ZAGREB - Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic je za slovenske TV Odmeve dejal, da z odločitvijo Slovenije, da na nadaljevanju pristopnih pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo danes ne bo dala zelene luči za več poglavij, niso zadovoljni, a niti presenečeni, da pa »ne koristi ne Sloveniji ne Hrvaški niti Evropski uniji«.Dejal je, da sicer verjame, da bo prišlo do rešitve, ki bo »dobra za obe strani«, in ponovil, da je Hrvaška pripravljena dati izjavo, da »v pogajalskih stališčih ne prejudicira meje«, kar pa za Slovenijo očitno ni dovolj. Po njegovem mnenju želi Slovenija v tej fazi očitno doseči prednost »v prihodnjem postopku, ko se bo določala meja«, želi, da v morebitnem postopku pred nekim sodiščem ali arbitražo Hrvaška ne bi mogla uporabljati svojih dokumentov. Za Hrvaško pa to ni sprejemljivo, je poudaril. Na vprašanje, kako to, da je Zagreb pripravljen dati izjavo, da v stališčih ne prejudicira meje, po drugi strani pa se ne želi zavezati, da za Slovenijo spornih dokumentov ne bo uporabljal v prihodnjih postopkih, je ponovil, da v hrvaških »pogajalskih stališčih ni zemljevidov, ki prejudicirajo mejo« in da »slovenska stran očitno želi hrvaški pogajalski proces izkoristiti za reševanje dvostranskega vprašanja«. »Ne moremo pred arbitražo ali mednarodno sodišče brez naših dokumentov, slovenska stran pa želi, da teh dokumentov ne moremo uporabiti kot dokaz v prihodnjem odločanju o mejni črti,« je še dejal hrvaški zunanji minister v pogovoru za Odmeve TV Slovenija. Premier Borut Pahor je po na sredinem sestanku predsednikov parlamentarnih strank povedal, da bo Slovenija na današnjem nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z EU dala rdečo luč pri 11 pogajalskih poglavjih. Za sedem poglavij ima zadržke zaradi dokumentov, ki prejudicirajo mejo, za ostale pa druge vsebinske zadržke. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 18. decembra 2008 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Prva ocena sklepa predsednika deželne vlade Tondo je v dekretu v glavnem upošteval š Itv V • II I V« • I tt stališča in predloge obcrn in pokrajin Birokratska ocena dopisa tržaške Pokrajine - V Ronkah bodo samostojno izvajali zaščitna določila TRST - Prva ocena odloka o t.i. vidni dvojezičnosti, ki ga je podpisal predsednik Dežele Renzo Tondo, kaže, da je deželna vlada upoštevala predvsem mnenja in predloge posameznih občin in pokrajin. To ne pomeni, da je Tondo popolnoma prezrl okvirni predlog paritetnega odbora, pomeni pa, da je v dekretu izpostavil zlasti stališča občin in pokrajin. Še posebno tista, ki niso prišla do izraza na avdicijah, ki jih je paritetni odbor izvedel lanskega septembra v Vidmu. Pokrajina Trst Tondo je popolnoma upošteval predloge županov Devina-Nabrežine, Zgonika, Repna in Doline. Glede Milj je v primerjavi s stališčem paritetnega odbora na predlog župana Neria Neslad-ka dodal Čampore, Vinjan, Oreh in Lazaret, kar je seveda dobrodošlo. Problemi zadevajo Občino Trst in zlasti Pokrajino. Župan Roberto Dipiazza je potrdil ozemeljsko perimetracijo, ki jo je iznesel paritetnemu odboru, a s pojasnilom, da se dvojezične cestne table postavijo le ob vhodih (oziroma izhodih) v vasi. Kaj pa smerokazi znotraj naselij? To je svoje stališče je Dipiazza poslal na Deželo 30. marca letos. To je najbrž storil tudi v vidiku nove avtoceste, saj ga Tondo sedaj dejansko razbremenjuje postavitve novih dvojezičnih smerokazov in tabel. Pokrajina je v pismu Deželi pojasnila, da se z izvajanjem člena 10 zaščitnega zakona ukvarja svetniška skupina, ki bo tudi spremenila statut. Pokrajina načrtuje trijezični napis na svojem osrednjem sedežu in izvajanje vidne dvojezi-čnosti na osnovi zaščite Slovencev in zakona 482. Deželni funkcionarji so to pismo tolmačili kot odklonilno stališče Pokrajine, da se vključi v seznam t.i. vidne dvojezičnosti. To je že predmet politične polemike v večinski levosredinski koaliciji. Pod udarom je zlasti predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, ki je obravnavo vprašanja menda prepustila funkcionarjem, namesto da bi zadevo obravnaval odbor ne samo po zakonski, temveč tudi po politični poti. Svetniška skupina, ki jo Tondo omenja v dekretu, naj spremeni statut Pokrajine, za vključitev v seznam t.i. vidne dvojezičnosti pa bi se moral opredeliti odbor, kot se je zgodilo v Gorici. Pokrajina vsekakor lahko še popravi to napako, ki je - kot pravijo v Palači Galatti - administrativne narave. Pokrajina Gorica Predsednik FJK je v celoti upošteval želje Doberdoba, Sovodenj, Štever-jana in Pokrajine. V seznamu ni Tržiča (te občine ni bilo niti na seznamu paritetnega odbora), zlasti pa ni Ronk. Tamkajšnja uprava (vodi jo leva sredina) na- poveduje, da bo po lastni poti izvajala pravice Slovencev, kar - kot piše v dopisu Deželi - dosledno že dela. Vsekakor je čudno, da so si v Ronkah premislili v primerjavi z lanskim septembrom. V goriški občini je po napovedih žal izpadla svetogorska četrt, ki je ni bilo niti v predlogu paritetnega odbora. Ton-do je očitno na zahtevo občinske uprave tudi formalno pojasnil, da je izključena raba slovenskega jezika na občinskem praporu in na uradnem papirju Občine Gorica. Pokrajina Videm Tukaj izstopa negativno dejstvo, da v Tondovem odloku ni pokrajinske uprave ter občin Naborjet v Kanalski dolini in Špeter. V tej beneški občini, kjer ima sedež dvojezična šola, je očitno prevladala desna usmeritev domače uprave. Bolj problematična je zadeva na Pokrajini. Prejšnji predsednik Marzio Strassoldo se je formalno zavzel za vidno dvojezičnost oziroma večjezičnost, njegov naslednik Pietro Fontanini pa je to odklonil. Čeprav z dodatkom, da bo Pokrajina še naprej vztrajala na poti zaščite jezikovnih manjšin. Razveseljivo je, da v Tondovem odloku najdemo trbiško občino, ki je ni bilo na seznamu paritetnega odbora. Predsednikov odlok vključuje tudi Rezijo, kjer se vidna dvojezičnost nanaša na krajevno različico slovenskega in ne slovanskega jezika. S.T. < U1 * i- O o. A f=< ^ o o« o. Ozemlje FJK, ki je omenjeno v Tondovem odloku Občina Dolina ^ Občina Devin-Nabrežina 2 Občina Repentabor Občina Zgonik Občina Milje (omejeno na naselja Korošci, Žavlje, Rabojez, Beloglav, Štra-mar, Čampore, Vinjan, Oreh in Lazaret) Občina Trst (omejeno na vasi Križ, Prosek, Kontovel, Opčine, Bani, Treb-če, Padriče, Gropada, Bazovica, Lonjer in Ferlugi, kjer se postavijo table ob začetku in koncu naselij) Občina Krmin (omejeno na toponomastiko in javne napise v naseljih Ple-šivo, Subida, Ceglo, Novaje, Pradež, Monte in Montona) Občina Doberdob Občina Števerjan Občina Sovodnje ob Soči Občina Gorica (omejeno na rabo toponomastike v Standrežu, Pevmi-Št. Mavru-Oslavju in Podgori, z izključitvijo možnosti rabe slovenskega jezika na občinskem praporu in na uradnem papirju Občine). Občina Zagraj (omejeno na cestne table in toponomastiko v naseljih Zdravščine, Petovlje in Ušje) Pokrajina Gorica Gorska skupnost Brda-Nadiške in Terske doline (samo za toponomastiko in cestne table, ki sodijo v pristojnost te ustanove) Občina Fojda (omejeno na naselja Čenebola, Podcerkev, Podrata, Vila, Gar-movščica, Podvila ter - v italijanščini - Costapiana in Perdosa) Občina Grmek Občine Neme (naselje Černjeja) Občina Podbonesec (omejeno na toponomastiko in cestne table) Občina Rezija (uporaba krajevne različice slovenskega jezika) Občina Šent-Lenart-Podutana Občina Sovodnja Občina Tipana Občina Srednje Občina Ahten Občina Bardo Gorska skupnost Brda-Nadiške in Terske doline (samo za cestne table in toponomastiko, ki sodijo v pristojnost ustanove) Gorska skupnost Humin-Kanalska dolina (izvzete so table in topono-mastiko, ki sodijo v pristojnost občin) Občina Trbiž (pod pogojem enake obravnave ostalih dveh etničnih skupin, ki so prisotne na teritoriju). 5S 2g Š> O. Včeraj smo prejeli celo vrsto izjav in stališč predstavnikov političnih strank o vsebini odloka predsednika Dežele. Skoraj vsi izpostavljajo dejstvo, da je Renzo Tondo vendarle podpisal dekret, v isti sapi pa marsikdo kritizira, da je iz ukrepa izpadla tržaška pokrajinska uprava, kar je precej čudno, saj gre za Slovencem naklonjeno javno ustanovo. Stališča, ocene in komentarje bomo objavljali od danes dalje. REGIQNE AUTONOMA FRItíLI VeNEZIA GIUUA Scuola dei Corsi Merletti - Gorica - Ulica Roma, 14 - 34170 Gorica Skupna blagovna znamka »Merletto Goriziano - SCM - FVG« Čipkarska šola (Scuola dei Corsi Merletti) v Gorici je z dovoljenjem Deželnega sveta, v skladu z Odlokom Deželnega sveta št. 19 z dne 07.01.2008, postala lastnica skupne blagovne znamke, Imenovane "Merletto Goriziano- SCM-FVG" za to Deželo. Namen izdaje koncesije je zagotoviti lastnosti, kakovostni standard In poreklo obrtno Izdelane, klekljane čipke. Za uporabo blagovne znamke lahko zaprosijo: a) samostojna oziroma združena podjetja, b) društva, šole, ustanove. Koncesionarjl blagovne znamke bodo Izdelek, za katerega zaprosijo za uporabo blagovne znamke, lahko označili z logotipom »Merletto Goriziano - SCM-FVG« In bodo blagovno znamko lahko Izkazovali ter jo navajali v vse zakonsko dovoljene namene, za namene promocije in prodaje, v skladu z veljavnimi predpisi. Pravilnik za pridobitev koncesije za uporabo blagovne znamke, obrazci In informacije so na voljo na Čipkarski šoli (Scuola del Corsi Merletti) - ulica Roma, 14 - 34170 Gorica, od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure in na naslednjih številkah oziroma naslovih: tel. 0481/386375-386463 - faks 0481/532009 anqelamara.milillo@reaione.fvq.it http://www.reaione.fva.it/rafva/cms/link/corsimerletti frltiiliKlri direkcija za organizacijo, osebje in informativne sisteme ijo, osebje in informativne Uporaba računalnika, brez težav in pri vsaki starosti. To vam sedaj omogoča Eldy FVG, nova pobuda Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, ki predstavlja pomemben korak proti zagotavljanju boljše kvalitete življenja svojih prebivalcev. Eldy FVG je program, ki omogoča uporabo računalnika Prenos Eldy FVG jena voljo na spletni strani http://cartaservizl.regione.fvg.lt/eldy in ga lahko uporabljate s pomočjo čitalnika in Deželne storitvene kartice. jEENOSttVM in brskanja po internetu tudi tistim, ki niso še spretni pri uporabi teh koristnih in zanimivih sredstev. Eldy FVG odpira svet novih priložnosti, nauči vas uporabe elektronske pošte, pisanja, shranjenja in tiskanja vaših sporočil, gledanja digitalnih slik in brskanja po internetu za iskanje informacij in razvedritve. Za informacije pokličite brezplačno številko 800-013946 4 Petek, 19. decembra 2008 GOSPODARSTVO SKUPŠČINA DELNIČARJEV - Po lanskem rekordnem dobičku (skoraj 21 milijonov evrov) Bo deželna finančna družba Friulia spremenila svojo poslovno vizijo? Deželni predsednik Renzo Tondo in vodstvo finančne družbe ostajata na različnih položajih TRST - Raje manj dobička, a večjo soudeležbo v deželnih podjetjih. Predsednik Renzo Tondo je na včerajšnji skupščini deželne finančne družbe Friulia nakazal smernice njenega bodočega delovanja. O slednjih mora sicer odločati skupščina delničarjev, Dežela FJK pa je kot znano lastnica 80% vsega kapitala družbe Friulia. Besede predsednika Tonda so zato vse prej kot zanemarljive. Na tiskovni konferenci, ki je sledila včerajšnji skupščini (in na katero smo novinarji čakali dobrih tri četrt ure), sta ob Tondu sodelovala vodilna moža družbe Friulia, predsednik Augusto Antonucci in poverjeni upravitelj Federico Marescotti. Antonucci je brez ovinkarjenj dejal, da ni nihče »privezan k sto-lici« in da je vodstvo pripravljeno spremeniti vizijo in poslanstvo (danes bi nekateri rekli »mission«) družbe Friulia. Spomnil pa je, da je družba že danes v prvi liniji na področju podpiranja in spodbujanja deželnega podjetništva. Družbeno delovanje sloni namreč na sledečem sistemu: Friulia nakaže podjetjem, ki zato zaprosijo, možne razvojne plane, je posrednik med podjetji in bankami (ki imajo v lasti 15,6% njenega kapitala), nekatera podjetja pa tudi sama dokapitalizira. Po eni strani torej pomaga deželnim podjetjem, po drugi pa ustvarja dobiček za svoje delničarje. Sodeč po predstavljenih številkah ji je v lanskem poslovnem letu (ki se je zaključilo 30. junija 2008) tudi uspelo: družba je namreč investirala v nekaj več kot sto podjetij in ustvarila preko dvajset milijonov čistega dobička. Antonucci in Marescotti sta poudarila, da so odlični rezultati vsem na očeh: vodstvo Friulie je pripravljeno sprejeti nove direktive, škoda pa bi bilo stopiti tudi en sam korak nazaj. Deželni predsednik Tondo je vodstvu družbe sicer priznal, da mu je uspelo ustvariti odličen sistem: po njegovem mnenju pa bi ti rezultati morali biti na voljo veliko širši paleti podjetnikov. Kako? Na to vprašanje predsednik ni znal odgovoriti: »Če bi imel vse rešitve, bi bil čarovnik Merlino.« Po njegovem mnenju naj bo vsekakor Friulia bolj ka-pilarno prisotna na teritoriju, svoj dobiček pa naj investira v večje število deželnih podjetij. V redu, mu je odgovoril Marescotti, a to zahteva drugačno družbeno strukturo in večje stroške: današnja Friulia preprosto ne more skrbeti za 200 ali 300 podjetij. Partija bo najbrž še dolga ... (pd) trst - Študija Trgovinske zbornice »Za podjetja je ugodneje kupovati bencin v Italiji« TRST - Čeprav je v Italiji dražji kot v Sloveniji, se Italijanskim podjetnikom še vedno izplača kupovati bencin tostran meje. Tako bodo lahko odbili davek na dodano vrednost (20%), pa tudi stroške za podjetje, in to v višini najmanj 40 odstotkov. To so poudarili včeraj na tržaški Trgovinski zbornici, na kateri so predstavili ustrezno študijo, ki jo je izvedla TZ v sodelovanju z raznimi izvedenci. Povod za študijo je bil upad prodaje bencina v deželi Furlaniji-julijski krajini v zadnjih 10 mesecih, odkar je bila v bistvu ukinjena prodaja bencina po neobdavčeni ceni. V tem obdobju, izhaja iz študije, je prodaja bencina na črpalkah v deželi upadla od 40 do 50 odstotkov, medtem ko so v obmejnem pasu zabeležili upad do 80 odstotkov. Dejstvo je, da gre vedno več ljudi po bencin v Slovenijo, so poudarili na tiskovni konferenci, za to pa se odloči tudi vedno več podjetij. Toda v resnici bi prihranila, ko bi kupovala bencin v Italiji, so povedali. Poleg omenjenih razlogov priznavajo v Sloveniji odbitek DDV le transportnim podjetjem, so dodali, medtem ko odbitek ni predviden za prevoz ljudi, za avtobuse ali za taksije. dobrovo Za Salonit 84 milijonov prihodkov DOBROVO - V družbi Salonit Anhovo načrtujejo, da bodo leto končali s 84 milijoni evrov prihodkov od prodaje, s čimer bi za dobro petino presegli načrte in za desetino lanske rezultate. Kljub recesiji v letu 2009 načrtujejo nad 80 milijonov evrov prihodkov, je včeraj povedal generalni direktor družbe Jože Funda. V Salonitu bodo letos ustvarili 84 milijonov evrov prihodkov od prodaje, bruto dodana vrednost na zaposlenega pa bo znašala 160.000 evrov, kar je zelo visoko za panogo tudi v primerjavi s slovenskim povprečjem, je poudaril Funda. Družba bo letos predvidoma zabeležila 14 milijonov evrov čistega dobička, je dodal direktor za finance in ekonomiko v družbi Marko Kodrič. V Salonitu ocenjujejo, da bodo v letu 2008 prodali okrog 995.000 ton cementa oz. za 5,6 odstotka več kot leto prej. Skoraj četrtino prodaje cementa predstavlja izvoz, ki se je v primerjavi z letom 2007 povečal za 50 odstotkov, medtem ko bo slovenska poraba na prebivalca padla na približno 785 kilogramov na prebivalca, ugotavljajo v družbi. Po predvidevanjih bodo zaradi krize gradbena dela v prihodnjih letih rasla bolj umirjeno, kar bo vplivalo tudi na poslovanje Salonita, zato vladi med drugim predlagajo, da bi državni in občinski skladi odkupili že zgrajena stanovanja. Sicer se bodo v letu 2009 povečale cene energentov, elektrika za 40 odstotkov, že letos pa opažajo porast terjatev za četrtino glede na normalno stanje, je dejal Funda. Po načrtu, ki ga je novembra potrdil tudi nadzorni svet družbe, pričakujejo preko 80 milijonov prihodkov, medtem ko višine dobička zaradi razmer na trgih še ne morejo napovedati. Taki rezultati so uresničljivi ob načrtovani prodaji 915.000 ton cementa, kar je osem odstotkov manj kot letos, in 944.000 ton kam-nolomskih agregatov. (STA) KMETIJSTVO - Protest in srečanje s tržaškim prefektom Sindikati zavračajo sistem kuponov Prefektu Giovanniju Balsamu izročili sveženj zahtev - Kuponi naj bi poslabšali položaj sezonskih delavcev in zlasti delavk EVRO 1,4616 $ +3,96 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. decembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 18.12. 17.12. ameriški dolar japonski jen 1,4616 129,22 9 9820 1,4059 124,35 96103 kitajski juan ruski rubel 39,8258 74496 38,7895 7,4502 Ual 1 jlVa M ICJ britanski funt O/^HCKS bfAna 0,9509 11 0475 0,91855 11 0075 jVCUjKa MUlla norveška krona rpcba Kfrtna 9,8650 26,562 9,5150 26,255 LOM M UI Id švicarski frank estonska krona madžarski forint rtfMicrki 7 At 1,5368 15,6466 268,61 4 1670 1,5640 15,6466 265,05 4,0885 UUIliM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,7433 2,0735 1,7004 2,0469 CIVJli ciiJM UUICII bolgarski lev rArni IA\/ 1,9558 3,9692 1,9558 3,9481 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona I litac 30,180 3,4528 30,197 3,4528 IILUVJM 11 LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7088 34374 0,7087 3,3228 Ul Cl£.IIJjp.l 1 TCl 1 islandska krona ti lira 290,00 2 1938 290,00 2 1779 LUI jIVCI 11! o hrvaška kuna 7,2353 7,2066 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 18. decembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,5075 1525 1,86375 2,09875 LIBOR (EUR) 2,81625 3,11313 3,20188 3,2875 LIBOR (CHF) 0,375 0,74667 0,91333 1,19167 EURIBOR (EUR) 2,842 3,125 3,202 3,29 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.239,32 € -10,24 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 18. decembra 2008 Sindikalisti so se zbrali pred tržaško prefekturo kroma TRST - Predstavniki kmetijskih sindikatov FLAI-CGIL, FAI-CISL in UILA-UIL so napovedali trd boj proti sistemu kuponov, ki so ga uvedli v tem sektorju. Prejšnji teden so se sestali z deželnim vodstvom zavoda INPS, včeraj pa so tržaškemu prefektu Giovanniju Balsamu izročili sveženj zahtev, ki so jih naslovili na rimsko vlado. Pred prefektovo palačo so uprizorili manjši protest. Novi sistem naj bi po besedah sindikalistov spodbujal delo na črno, vlada pa naj bi ga želela razširiti še na turistični in trgovski sektor. Deželni tajnik FAI-CISL Gioacchino Salvatore meni, da sezonskih kmetijskih dejavnosti ne bi smeli enačiti z navadnimi začasnimi zaposlitvami. »Sistem kuponov je sezonskim delavcem, še bolj pa delavkam, v škodo,« pravi Salvatore. Delodajalec odšteje po 10 evrov za vsak kupon, delavec pa prejme 7,50 evra. Razlika je namenjena ločenemu upravljanju zavoda INPS, blagajni, ki po mnenju sindikatov ne nudi ničesar. »Ne krije porodniškega in bolniškega dopusta, ne pomaga brezposelnim in ne prispeva k pokojnini,« trdi Salvatore. V Furlaniji-Julijski krajini prejemajo delavci v kmetijstvu, po podatkih FAI-CISL, od 7 do 11 tisoč evrov letne bruto plače. Sindikati opozarjajo vlado tudi na nekatere druge probleme, delovnega ministra Maurizia Sacconija pa pozivajo, naj skliče pred časom obljubljeno omizje. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,78 IMTTIDCI IDADA Q /in +2,70 -0,95 KRKA 1 1 IKA KOPER 52,28 22,01 -2,59 -1 43 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 164,49 231 57 -0,46 -3,85 TELEKOM SLOVENIJE 132,59 -3,08 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 49,27 AERODROM LJUBLJANA 26,90 DELO PRODAJA -rrm 1 «o cr» +2,65 -4,44 no ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 51 A3 _1 C7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 9,89 -4,54 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 43,08 11,13 36,00 400,00 400,00 +0,42 0,18 -2,70 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 261,58 155 20 -1,96 -8,71 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 14,98 -0,73 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 18. decembra 2008 +°,85 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,29 5,91 13 00 +4,96 +2,87 +0,31 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,12 1 496 +1,29 +0 13 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,20 0919 +0,72 -0,33 EDISON ENEL ENI 4,48 1794 +1,82 -1 54 FIAT FINMECCANICA 5,045 1048 +0,10 -2,69 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,51 2,0525 -0,56 -0,48 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,44 17 75 +5,86 -2,20 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 13,44 3,99 -0,96 +0,95 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,39 1215 -1,92 -0,82 PIRELLI e C PRYSMAN 0,2665 8,77 +0,76 +0,23 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 11,95 3,99 -4,09 +6,97 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,77 1 129 -0,52 +4,83 TENARIS TERNA 7,650 2,25 +0,39 +5,88 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,74 1137 +11,28 +0,71 UNICREDIT 1,59 +1,60 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 36,56 $ +0,94 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. decembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.794,24 879,64 -2,22 -2,08 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.739,81 999,25 -0,23 -0 10 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.641,46 -0,11 DCICA 1 J, DClAjldU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 245,87 2.237,86 +0,17 -0,26 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 7.826,05 2.268,71 -0,60 -1,81 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.604,99 1.552,37 -2,49 -1,71 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 885,34 928,125 4.756,40 4.330,66 4.330,66 -2,11 +1,21 +1,02 +0 15 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.234,15 1.716,09 -0,24 -0,953 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 833,5 2.452,42 +0,04 +0,33 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.667,23 1.798,95 15.497,81 2.015,69 10.076,43 +0,635 +1,105 +0,241 +1,966 +3,72 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 19. decembra 2008 5 ŽARIŠČE Čakajoč na razprodaje Peter Rustja Desna sredina v deželnem svetu Fur-lanije-Julijske krajine še vedno vztraja, da so slovenska narečja v Videmski pokrajini samostojni slovanski jeziki. Če bi svetniki desne sredine to izustili na izpitu slovanske filologije bi se morali ponovno pripraviti za izpit, tako pa se bomo z njihovimi izjavami še nekaj časa ukvarjali časnikarji in nasploh predstavniki Slovencev v Italiji. Sicer pa če bi njihova trditev obveljala, bi bila Furlanija Julijska krajina dežela z največjim številom avtohtonih govorjenih slovanskih jezikov v Evropski uniji! In potem bi se dejansko ustvaril ne le samo skupni slovenski, ampak celo skupni slovanski kulturni prostor - od Rezije do Vadivostoka se govori slovansko, pač! No, tudi sami Slovani si nismo bog-ve kako enotni. Božič, ki ga bomo praznovali čez teden dni, bodo pravoslavni Srbi v Trstu praznovali , kot veli tradicija, šele 6. januarja. Srbi imajo v Trstu že od devetnajstega stoletja mogočno cerkev z napisi v cirilici. V njeni neposredni bližini se le nahaja tudi slovenska Zadružna Kraška banka... Če pomislimo, na kakšen halo je naletela uporaba traka s slovenskimi narodnimi barvami pri odprtju šolske kuhinje na osnovni šoli v Barkovljah, bi omenjeno bližino srbske cerkve in slovenske banke lahko celo imeli za očiten poskus panslavizma. Istočasno pa moramo na tem mestu beležiti, da je deželni glavar Renzo Ton-do vendarle podpisal odlok o vidni dvo-jezičnosti. Z razliko od drugih njegovih kolegov v alpsko-jadranskem prostoru, ki so in še vedno odlašajo uveljavitev državnih zakonov in odločb ustavnega sodišča, je poteza Renza Tonda vendarle znak sodobnega razumevanja manjšinskega vprašanja in ne merjenja moči z že po sami definiciji šibkejšim družbenim subjektom. Kljub tej premisi, pa odlok odlaša še vedno tržaško pokrajino in nekatere druge dvojezične občine na Goriškem in na Vi-demskem. Ena sama lastovica pa še ne naznanja pomladi. Vreme pa je vse prej kot ugodno ne le za lastovice. Splošna recesija gospodarstva spominja na čas, ki je omogočil, da so se pojavili kot odrešujoči politični modeli totalitarizmi dvajsetega stoletja. Prav tako se v javnosti pojavljajo vedno večji in bolj odkriti pojavi pritiskov na manjšine. Namesto obdobja vodnarja, ki naj bi prinesel svetovni mir in blagostanje, pa nebesna znamenja in časopisna kronika nakazujejo res manj rožnate in idealne zvezdne konstelacije. Prav zaradi tega tudi širom po svetu ljudje z velikim optimizmom in pričakovanjem čakajo, kaj bo pravzaprav naredil na svetovni ravni novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama. Barack Obama je postal tako rekoč čez noč merilo uspešnega politika, ki zna s svojo vizijo in karizmo motivirati najširše množice in jih celo pripravi do tega, da se navdušijo celo za politiko. Ljudje v ZDA so razumeli, da je politika navsezadnje nujno zlo, preko katere je mogoče spremeniti, v dobrem in v slabem, tudi njihov vsakdan. Vedno večje število brezposelnih je razumelo in na lastni koži občutilo, da je čas za spremembe. Tudi drugod po svetu grozi pravi plaz brezposelnosti, vendar zgleda, da novih Obam ni na obzorju. Sicer pa je božič čas obdarovanj. Slovenska manjšina v Italiji je z obljubljenim zneskom, ki ga bo italijanska vlada pre-nakazala za potrebe slovenskih institucij, vse prej kot zadovoljna. Vrh slovenske politike je v preteklih dneh večkrat srečal italijanske vladne predstavnike. Znotraj italijanskega senata je bil med parlamentarno razpravo o finančnem zakonu nedvoumno odbit predlog slovenske senatorke Blažinove, da bi povečali finančno dotacijo za slovensko manjšino, skorajda istočasno pa so najvišji vladni predstavniki slovenskim kolegom trdili, da bodo sredi leta morda nekaj še dodali, če bi bilo potrebno. No, namesto daril za božič mora slovenska manjšina v Italiji čakati na sezonske razprodaje. KULINARIČNI KOTIČEK Testenine z jastogom Tako, tudi letos smo dočakali Božič, ki bo prihodnji teden in bo prepozno, da vam sugeriram nekaj za božični predvečer, zato bom za recept poskrbel danes. Jed, ki vam jo predstavljam, je kar se da okusna in tudi priprava je zelo enostavna, ima samo eno hibo, je vse prej kot poceni. Ampak, »semel in anno«, kot so pravili Latinci, si morda lahko privoščimo tudi nekaj dražjega kot je pašta in fižol, s tem pa bomo tudi razveselili naše modre voditelje, ki nam stalno pravijo, da je za izhod iz gospodarske krize treba trošiti. V znamenju največjega optimizma in z iskrenimi voščili za vesel Božič, vam predlagam za božični predvečer špagete z jastogom. Potrebujemo 2 polkilogram-ska jastoga, 2 stroka česna, glavico šalotke, pol kozarca olivnega olja, poper, sol, 7,5 dl paradižnikove šal-še, peteršilj, pol kozarca vina, 400 g špagetov ali širokih rezancev. Sesekljamo šalotko in jo pre-pražimo na olju skupaj s česnom, ki ga zavržemo takoj za tem, ko se rahlo obarva. Jed bo bolj slastna, če si lahko priskrbite dva sveža jasto-ga (po možnosti iz našega morja, ne iz Atlantskega). Tukaj se seveda poraja edini problem: ste dovolj pogumni, da potopite dva živa jastoga v posodo z vrelo vodo? Če niste, vam svetujem , da se odločite za globoko zmrznjene, ki bodo manj okusni, vendar ne bodo skakali po posodi z vrelo vodo. Ko ste torej bili tako brezsrčni, da ste žive jastoge oparili, jih vzemite iz posode in prerežite na pol po dolžini. Škarje stisnite s kleščami za orehe, da bo iz njih lahko odtekla okusna tekočina v omako, nakar jih lahko dodate v posodo, kjer ste že prepražili šalotko. Pustite, da se nekaj minut dušijo, dodajte pol kozarca belega vina in ko slednje iz-pari, prilijte tričetrt litra paradižnikove šalše, ki mora biti še kar gosta. Dodajte ji žlico praha za ribjo juho, poper in sol po potrebi in kuhajte na tihem ognju. Pustite, da ja-stog spusti svoje sokove v omako, medtem pa skuhate špagete ali široke rezance, ki morajo seveda ostati „al dente«. Ko je jed tako rekoč gotova vmešajte vanjo sesekljan peteršilj, jastoge vzemite iz posode, v omako vmešajte odcejene testenine in pustite, da se prepojijo z omako. Ob koncu dajte na vsak krožnik porcijo testenin, nanje pa položite polovico jastoga. Dober tek in vesel Božič! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Komentarji, ki so dnevniku v čast V Sloveniji se radi posmehujejo »zamejskim« novinarskim proizvodom in pripombe so žal večkrat upravičene. Toda včasih beremo, vidimo ali slišimo tudi zelo dobre »zamejske« novinarske prispevke, ki pa jih v Sloveniji ne opazijo. Menim, da se ta krivica godi novinarju Primorskega dnevnika, kajti nekateri njegovi uvodniki daleč prekašajo sorodna besedila v drugih slovenskih dnevnikih. Komentar je zahteven žanr. Od široko razgledanega pisca terja, da s svojim prodornim umom pride do izvirne ugotovitve, ki jo mora nato enostavno in strnjeno ubesediti. To večkrat uspe Martinu Breclju, čigar poletni uvodnik o primeru Eluane En-glaro in nedavni z naslovom Cesar Bush je nag! veljata - seveda po mojem skrom-nen mnenju - za primer zelo dobrega komentarja. Navedena uvodnika sta le dva iz serije mnogih, ki so bili objavljeni v zadnjih letih in ki so lahko avtorju in dnevniku v čast. Pri tem ne gre za to, da bi se z uvodnikom strinjali, ampak za to, da ga preberemo z užitkom in mu kljub morebitnemu nestrinjanju priznamo visoko raven. Peter Verč Vrtec Marjana Štoke Tudi naš sončni vrtec s Proseka in Kontovela nosi ime. Po prazniku ob poimenovanju, ki je bil pred leti rojen pod napačno zvezdo, se je zaključil pod sicer plahimi, a vedno sončnimi žarki, v prijetnem, skoraj domačem vzdušju. Ob tolikem trudu, bi se vzgojiteljice rade zahvalile vsem, ki so nam bili v teh treh mesecih v oporo pri delu. Največja zahvala gre obema predstavnicama staršev otroškega vrtca go-spema Isabelli in Sari, ki sta večkrat postavili družino na drugo mesto, da bi do konca opravili številne naloge, ki sta si jih zadali. Kot marljivi mravljici sta tiho in delavno snovali zaključni dan poimenovanja. Naj omenimo tudi gospo Danico, našo sodelavko, ki se ni nikoli branila nobenega dela, vsem našim otrokom za pridnost pri izdelovanju glinenih obeskov in potrpljenju ob vsakodnevnem mrzličnem dogajanju, Nicole, ki nam vedno priskoči na pomoč ob prireditvah in predstavah ter nas povezuje pri sodelovanju z dramskim društvom »Jaka Štoka«, vsem NU mamicam in nonicam delovne skupine našega vrtca (posebno noni, ki smo jo lani predali šoli, a nam je ostala zvesta), ki se redno srečujejo ob torkih popoldne, no-ni Anici za pomoč pri šivanju, Aljoši, ki nam je mojstrsko uglasbil igrivo himno, vsem godbenikom vaške godbe, ki že dve leti tesno sodelujejo z nami in navdušujejo naše malčke za igranje godbenih inštrumentov, vsem nonotom in nonam, ki so nas med letom popeljali v preteklost z obujanjem spominov otroštva ob božičnih praznikih, skavtom in tabornikom za nestrankarski znak povezanosti Slovencev, nošam kot znak manjšinske kulturne zavednosti, gospodu Deanu za brezplačno postavitev in uporabo odra, gospodu Paolu za brezplačno stojalo ob začasni postavitvi plošče, gospodu župniku za blagoslov, pevskim zborom za prisotnost in občuteno izvedbo skladb, Andreju in Willyju za bajno toplo vino, noni Van-ki za goro fancljev z dušu, vsem vaškim organizacijam in društvom, ki so nam ob tem trenutku izkazali povezanost in prisotnost, ravnateljici za spodbudne besede, vrtcem in šolam did. ravnateljstva na Opčinah za lepe besede in poklon, gospe Nadi za bogat denarni prispevek in vsem, ki ste nas finančno in moralno podprli. Lahko bi še in še nadaljevali, kogar pa nismo omenili ne bo šel v pozabo, ker bo za vedno ostal v naših srcih. Posebna zahvala naj gre tudi medijem, ki imajo v naši skupnosti veliko vlogo in jih redkokdaj omenimo. Ob tolikem delu, ki je slonelo le na peščici ljudi, je prišlo, na žalost, do neljubih napak v brošuri, za kar se oškodovanim javno oproščamo. V vrtcu Marjana Štoke pa se delo ni končalo. S predstavnicami snujemo nove pobude, da bomo otrokom še nadalje posredovale čut povezanosti na domače okolje in domačine Kontovela in Prose-ka, kot je tu že predavna navada, ki se uresničuje iz roda v rod. Zavednost in povezanost teh dveh vasi bodisi ob potrebi kot ob zabavi ne sme toniti v pozabo. V to moramo uvajati tudi otroke, da prispevajo svoj delež vsaj s prisotnostjo. Pred prazniki bomo koledovali, spomladi pa... o tem bomo še poročali. Učiteljice otroškega vrtca M. Štoke KNJIGA - Bogato izdajo uredil Walter Filiputti Nadiške in Terske doline nudijo domačnost ob odličnosti Gospodarska zbornica iz Vidma je izdala in predstavila v prvi polovici decembra lepo knjigo z naslovom : »Natisone TorreLe valli della riscoperta« (Nediža in Ter- Novo odkrivanje dolin). Knjigo je uredil Walter Filiputti, ki je leta 2007 uredil podobno knjigo namenjeno Karniji. Za bogato in visoko profesionalno fotografsko gradivo je poskrbel Christian Sappa. Knjiga je velikega formata in s trdo vezavo. Izdelek je lep, ponuja pa nam zamisel o podobnem priročniku, ki bi lahko »stal« v torbi obiskovalca Nadiških in Ter-skih dolin. V uvodu knjige beremo poudarek na pristnosti in neonesnaženosti krajev, pridelkov, hrane in samih ljudi. Obe dolini ponujata veliko kulinarične in drugačne izbire. Gre za nišne proizvode, ki pa imajo prav zato svojo posebno vrednost. O zgodovini obeh dolin je prispeval članek Giorgio Banchig. Osvetlil je preteklost krajev od davnine do sodobnejšega časa. Kratka besedila in lepe barvne fotografije bodo nato popeljale bralca po zanimivi poti. Kdor meni, da lahko v Nadiških in Terskih dolinah dobi malo, se krepko moti. Ob čudoviti pokrajini bo lahko obiskovalec našel odlične gostilne in restavracije. Njihova kakovost je nadpovprečna, nekatere dosegajo odliko. Ponujajo pa jedi, ki izvirajo iz domačih receptov in uporabljajo domače proizvode. Seveda se kuharice in kuharji lotevajo tradicije s sodobnim okusom in domišljijo. Bistvo kuhanja pa so surovine, to je osnovni pridelki in proizvodi. Tako nas knjiga povede v manjše in večje sirarne, k čebelarjem, k vinogradnikom, sadjarjem itd. Odkrijemo, da v Nadiških in (deloma) Ter-skih dolinah živi kar nekaj ljudi od pridelovanja mlečnih in drugih izdelkov. Med tovrstne obrtnike se uvrščajo proizvajalke in proizvajalci tipičnih beneških gubanc, štrukljev in kruha. Nekateri so se specializirali še z sladicami, ki odgovarjajo letnim časom. Skratka, kulinarična spretnost je v Benečiji odlika mnogih. Nekateri združujejo več dejavnosti: predelavo živil oziroma kmetijstvo s ponudbo v agriturizmih in v počitniških stanovanjih. Tu ne gre za klasičen agrituri-zem, ampak za lične hiše, ki sprejmejo tudi manjše število gostov, domači pa jim ponudijo tipične jedi. Pokrajina vabi na izlete in obenem k iskanju kulturnih dobrin. Landerska jama, Stara Gora, Čedad, kraji iz prve svetovne vojne so kulturni bise- Na predstavitvi sta se s ponudbo domačih specialitet izkazala Tereza in Franco iz znamenite gostilne Sale e pepe v Srednjem ri. Čedad je sploh nekakšna sinteza dolin in bližnje Furlanije, kamor se prav blizu spuščajo briški griči z izrednimi vini. Tako najdeš v Čedadu skoraj vse: odlične gostilne, vrhunsko vino, tipične jedi, ki prihajajo iz bližnjih dolin ter seveda edinstvene spomenike, muzej, cerkve in vse, kar sodi h kulturnemu turizmu. Ven iz Čeda- da pa je prav tako zanimivo, posebno za zdrav oddih v resničnem miru in ob mizi s pristnimi domačimi jedmi, ki jih spretne roke prilagajajo okusom sodobnosti. Knjiga »Natisone Torre« je torej zanimiva. Škoda, še enkrat, da ji izdajatelji niso priložili sintetičen vodič z manjšo in upo-rabljivejšo obliko. (ma) 6 Petek, 19. decembra 2008 ITALIJA / BIOETIKA - Še vedno odprto vprašanje, ali bo Englarova po 17 letih kome umrla v Vidmu Videmska bolnišnica pripravljena sprejeti Eluano, a ob pristanku dežele Poverjeni upravitelj Riccobon obtožil ministra Sacconija nesprejemljivega ustrahovanja SKLEP VLADE 6. in 7. junija evropske in upravne volitve RIM - Leta 2009 bodo upravne in evropske volitve potekale skupno, in sicer v soboto, 6., ter v nedeljo, 7. junija. Tako je povedal notranji minister Roberto Maroni na tiskovni konferenci, ki jo je priredil takoj po včerajšnji seji vlade. Maroni je pojasnil, da se je vlada odločila za skupen potek volitev tudi zato, da bi štedila z javnim denarjem. Upravne volitve bodo zadevale 4.292 občin ter 63 pokrajin. Običajno takšne volitve potekajo ob nedeljah in ponedeljkih, tokrat pa se bodo odvijale v soboto popoldne in v nedeljo ves dan hkrati z volitvami v Evropski parlament. Vlada je na svoji včerajšnji seji tudi sklenila, da bo zaradi ponedeljkove aretacije župana Luciana D'Alfonsa 5. januarja razpustila občinsko upravo v Pescari. Do junijskih volitev bo občino vodil izredni komisar. V zvezi z aretacijo dveh neapeljskih občinskih odbornikov pa je Maroni na srečanju s časnikarji pojasnil, da ne bo prišlo do predčasne razpustitve občinske uprave v Neaplju. Ta korak bi bil potreben, ko bi bila odbornika obtožena združevanja v zločinske namene mafijske narave, medtem ko sta obtožena »le« združevanja v zločinske namene. V zvezi z določitvijo datuma volitev so se oglasili tudi pobudniki volilnega referenduma in predlagali, da bi to ljudsko glasovanje prav tako potekalo 6. in 7. junija 2009 skupno z ostalimi volilnimi preizkušnjami. »Spomnim naj, da je bil volilni referendum že razpisan in potem odložen zaradi predčasnega razpusta parlamenta na začetku tega leta,« je dejal poslanec Demokratske stranke Stefano Ceccanti. »Zakon prepoveduje razpis referendumov hkrati s parlamentarnimi volitvami, a ne z drugimi,« je pristavil. VIDEM - »Italija je res čudna država, če ne celo država v razsulu. Neka zdravstvena struktura izrazi svojo razpoložljivost za izvršitev odredbe prizivnega sodišča, ki jo je potrdilo kasacijsko sodišče, tako da je zdaj dokončna in brez-prizivno veljavna. In kaj napravi minister republike? Zadevni strukturi grozi, da jo bo prizadel v njenem življenjskem interesu, in sicer tako, da bo onemogočil dejavnost, ki jo opravlja po nalogu nacionalnega zdravstvenega sistema. Ni besed, s katerimi komentirati takšno početje. Mislim, da bi moral minister ravnati drugače, skladneje z vlogo, ki mu jo je podelila vlada.« Tako je povedal poverjeni upravitelj videmske bolnišnice Citta di Udine Claudio Riccobon na tiskovni konferenci, ki jo je priredil sinoči v Vidmu. Riccobon je potrdil, da je njegova zdravstvena struktura še vedno na razpolago za to, da bi omogočila smrt 37-letne Eluane Englaro, ki skoraj 17 let leži v nepovratni komi in ji drugod niso pripravljeni izklopiti naprav. A to pod pogojem, da »Dežela Furlanija- Kaj pa deželna uprava? Predsednik deželne vlade Renzo Tondo je včeraj potrdil, da bo bolnišnici Citta di Udine formalno posredoval direktivo, s katero je minister za zdravstvo Maurizio Sacconi ta torek prepovedal javnim in zasebnim strukturam italijanskega zdravstvenega sistema, da bi prekinile umetno hranjenje in hidracijo bolnikov v komi. »A po mojem ni to problem. Tu gre za odnos med privatniki. Na eni strani je zasebnik Bep-pino Englaro, na drugi strani pa zasebna klinika, pa čeprav deluje na osnovi konvencije z javnim zdravstvenim sistemom,« je nekoliko pilatovsko pripomnil. Medtem je včeraj namestnik glavnega tožilca pri kasacijskem sodišču Marcello Matera zatrdil, da ministrova direktiva pravno ne more blokirati odredbe, s katero je milansko prizivno sodišče dalo dovoljenje za izklop naprav. Isto je v sredo povedal milanski prizivni sodnik Fi-lippo Lamanna. A dejansko se prav to dogaja. Eluana Englaro še vedno vegetira v zdravstvenem domu v Leccu, kjer se nahaja že 14 let. POLITIKA - Težave Demokratske stranke Veltroni si prizadeva za zasuk, Cacciari pa za odstop Iervolinove RIM - Walter Veltroni se zavzema za korenito prenovitev vodilnega kadra Demokratske stranke na državni in na lokalni ravni. Na današnji seji državnega vodstva predsednik napoveduje »politične ukrepe, ki bodo v zelo kratkem času privedli do velikih sprememb«. Kakšne konkretne načrte ima v mislih Vel-troni, bo torej najbrž znano danes, ko se bodo strankini voditelji prvič soočili s škandali in s hudo krizo, ki pesti stranko. Da z ukrepi ne gre čakati, je prepričan župan Benetk Massimo Cacciari, ki javno poziva neapeljsko županjo Roso Russo Iervolino k takojšnjemu odstopu. Cacciari je prepričan, da bi bilo za stranko in za Kampanijo dobro, da bi z županjo odstopil tudi predsednik tamkajšnje deželne vlade Antonio Bassolino. Iervolinova je včeraj ponovila, da ne namerava odstopiti in torej sprožiti postopek za predčasne občinske volitve. O odstopu ne razmišlja niti Bassolino. Neapeljski tožilci so medtem včeraj pet ur v zaporu zasliševali podjetnika Alfreda Romea, ki je v priporu zaradi suma korupcije. Sodniki mu očitajo, da je sistematično podkupoval neapeljske javne upravitelje ter v zameno dobil v zakup javna dela in upravljanje raz-noraznih občinskih in drugih servisov in služb. Romeo je vse obtožbe zavrnil, njegovi odvetniki pa so prepričani, da bo v zelo kratkem času dokazal svojo nedolžnost. Romeo naj bi po mnenju sodnikov »navdihnil« t.i. projekt Global service (približno 400 milijonov lir investicij), ki sta ga v Neaplju odobrila tako občinski odbor, kot pozneje občinski svet. Sklep so preverili in odobrili tudi nadzorni organi, načrt pa je ostal na papirju, ker je Občini Neapelj na koncu zmanjkal denar za njegovo izvedbo. Župan Benetk Massimo Cacciari Skupinske odškodninske tožbe šele čez pol leta RIM - Skupinskih odškodninskih tožb (class action) v Italiji ne bo mogoče vlagati vsaj še do 1. julija 2009. Tako je včeraj sklenil ministrski svet. Njihovo uvedbo je predvideval finančni zakon za leto 2008, ki ga je odobrila Prodi-jeva vlada, toda Berlusconijeva vlada je začetek veljave zadevne norme najprej odložila na 1. januar 2009, včeraj pa še za dodatnih 6 mesecev. Kaže, da namerava desnosredinska večina normo v kratkem »popraviti«, in sicer tako, da je ne bi bilo mogoče uporabiti za prekrške, ki so bili za-grešeni pred julijem 2008. Na tak način bi takšnih tožb ne mogli vlagati za primere Cirio in Par-malat. Včerajšnji vladni sklep so združenja potrošnikov označila za »sramotnega«. Pacientka se je delno prebudila iz trajne kome TURIN - V bolnišnici Le Molinette v Turinu se je pacientka delno prebudila iz stanja trajne kome. Gre za 20-letno dekle iz kraja Gassino, ki si je leta 2006 v prometni nesreči hudo poškodovala možgane in odtlej vegetirala v komi. Poleti 2007 jo je prof. Sergio Canavero operiral na možganih. Zdaj lahko žveči in požira hrano ter se odziva na povelja. O zadevi bo v kratkem poročala revija Journal of Neurology, Neurosurgery and Psichiatry. Starši dekleta upajo, da se bo njeno zdravstveno stanje še izboljšalo. Sicer pa je mama dekleta izjavila, da razume Beppina Englara. »V teh groznih primerih se mora vsakdo odločati po svojem prepričanju,« je dejala. Za stečaj Alitalie osumljeni nekdanji vodje RIM - Rimsko tožilstvo domneva, da bi lahko bilo za propad največjega italijanskega letalskega prevoznika Alitalia odgovornih osem nekdanjih vodij podjetja. Predsedniki, upravitelji in generalni direktorji, ki so bili v obdobju od leta 2000 do poletja 2007 na čelu Alitalie, so osumljeni poneverb in potrate denarja, kar naj bi podjetje pripeljalo v stečaj. Tožilstvo domnevne nepravilnosti pri vodenju Alitalie, ki je stečaj razglasila konec avgusta, preiskuje od septembra. Alitalia, ki jo je prevzel podjetniški konzorcij CAI, je beležila približno tri milijone evrov izgube na dan. Njen dolg je do privatizacije znašal približno 3,2 milijarde evrov. ŠOLSTVO - Vlada včeraj sprejela odloke za izvedbo reforme Gelmini: »Šola se spreminja« »Referenčni učitelj« v osnovnih šolah - Okrepljen pouk angleščine - Korenito zmanjšanje števila višješolskih učnih smeri RIM - Italijanska vlada je na včerajšnji seji sprejela odloke o izvajanju šolske reforme, ki se bo za otroške vrtce, osnovne in nižje srednje šole začela s prihodnjim šolskim letom, za višje srednje šole pa s šolskim letom 2010/2011. Prvič po Gentilejevi reformi iz leta 1923, je dejala ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini, prihaja do organske reforme vseh izobraževalnih ciklusov, pri čemer so cilji večja jasnost in več priložnosti za družine, večje učinkovitost, poenostavitev in pospešitev organizacije in postopkov ter ovrednotenje vloge učiteljev oz. profesorjev. »Šola se spreminja,« je dejala Gelminijeva. Odloki so štirje, se pravi eden za vsako stopnjo izobraževanja. Otroški vrtci bodo lahko zopet sprejemali poltretje leto stare otroke, obenem pa je vlada potrdila delovanje t.i. »pomladnih oddelkov« za otroke od 24 do 36 mesecev starosti. Glavna novost na področju osnovne šole je odprava modularnega sistema s tremi učitelji za dva razreda. Od prihodnjega šolskega leta naprej bodo učenci imeli enega samega t.i. »referenčnega učitelja«, ki bo v razredu 22 ur tedensko, ostale ure pouka pa bo prepustil drugemu kolegu. Pri tem bodo starši lahko izbirali med štirimi različnimi urniki, ki bodo obsegali 24, 27, 30 oz. 40 ur Ministrica Mariastella Gelmini ansa pouka tedensko. Spremembe se nanašajo na učence, ki bodo septembra prihodnje leto stopili v prvi razred osnovne šole, medtem ko bodo dosedanji osnovnošolci nadaljevali pouk po starem sistemu. Kar zadeva nižje srednje šole, bodo s prihodnjim letom v prvem razredu imeli 29-30 ur pouka tedensko, kdor bo želel, pa bo lahko tudi izbral podaljšani urnik 36-40 ur tedensko. Nudila se bo tudi možnost okrepljenega pouka angleščine s petimi urami tedensko namesto dveh tujih jezikov, tuji učenci pa bodo imeli možnost kori- stiti dodaten pouk italijanščine namesto pouka enega od tujih jezikov. Prava revolucija pa se napoveduje na področju višjih srednjih šol, kjer vlada namerava drastično zmanjšati število učnih smeri, saj jih bo od trenutnih 750 ostalo le dvajset. Devet smeri bo zadevalo liceje, enajst pa tehnične zavode, pri čemer bo pouk angleškega jezika potekal vseh pet let, okrepili pa bodo tudi pouk matematike in znanstvenih ved. Petletni študij bodo razdelili v tri sklope: prvi bienij bo splošen, v drugem bo potekala specializacija, medtem ko bo zadnje leto posvečeno utrjevanju. Dijaki petega letnika bodo imeli možnost opravljati prakso v podjetjih, vedno v petem letniku pa bo pouk enega od predmetov potekal v angleškem jeziku. V šolah vseh stopenj bodo učne ure trajale 60 minut, za zaslužne vzgojitelje, učitelje oz. profesorje pa je predvidena denarna nagrada v višini do 7.000 evrov letno. Iz vrst desne sredine prihajajo izrazi podpore reformi, medtem ko je opozicija kritična, enako velja za sindikate. V slednjih vre tudi zaradi nezadostnih poviškov plač za osebje v novi delovni pogodbi, zaradi česar je področni sindikat delavcev znanja FLC-CGIL zavrnil podpis pogodbe. DELO - Podatki zavoda ISTAT Stopnja brezposelnosti v tretjem trimesečju spet narasla in dosegla 6,1% RIM - V letošnjem tretjem trimesečju se je število brezposelnih povečalo tretjič zapored. Brezposelnih je namreč bilo 1.527.000, se pravi 127 tisoč ali 0,9 odstotka več kot v tretjem trimesečju lanskega leta. Tako je včeraj sporočil osrednji italijanski statistični zavod ISTAT. Stopnja brezposelnosti je tako dosegla 6,1 odstotka, se pravi 0,5 odstotka več kot leto poprej in 0,1 odstotka manj kot v drugem trimesečju letošnjega leta. Po drugi strani pa ISTAT ugotavlja, da se je upočasnil ritem zaposlovanja. V letošnjem tretjem trimesečju je bilo skupno 23.518.000 zaposlenih, kar pomeni 101 tisoč ali 0,4 odstotka več kot pred letom dni. Povečalo se je število odvisnih delavcev (+1,9 odstotka), medtem ko se je zmanjšalo število neodvisnih delavcev (-3,7 odstotka). Pri odvisnih delavcih se je število začasno zaposlenih zvišalo za 1,9 odstotka. ISTAT opozarja, da se je v letošnjem tretjem trimesečju prvič znižalo število zaposlenih moških, in sicer za 0,2 odstotka, ter da je se prav za toliko povečalo število zaposlenih žensk. Če se ozremo na panoge, pa ISTAT ugotavlja, da se je število zaposlenih v kmetijstvu zmanjšalo za 3,1 odstotka, v industriji pa za 1 odstotek, medtem ko se je v terciarnem sektorju povečalo za 1 odstotek. zgonik - Po napovedi Sardosa Albertinija o zbiranju podpisov proti »titovskim imenom« Šola 1. maj 1945 še vedno zgodovinski trn v peti desnice Oktobra 1991 je fašistična škvadra poškodovala ploščo z imenom zgoniške osnovne šole Petek, 19. decembra 2008 7 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Bivši in sedanji poslanec na shodu leta 1996: Parigi (levo) in Menia Bagatin kroma APrimorski ~ dnevnik POKRAJINA Veronese o izbirah Basse Poropat Pokrajinskega svetnika Demokratske stranke Massima Vero-neseja je presenetila zamenjava v vrstah pokrajinskega odbora. O izbirah predsednice pokrajine je izdal tiskovno sporočilo, v katerem je zapisal, da je »kot drugi svetniki levosredinske večine na tržaški pokrajini izvedel iz javnih občil za odstop odbornice Ondine Bar-duzzijeve in imenovanje njenega namestnika, dr. Vittoria Zollie. »Po mojem mnenju se je v odnosu med predsednico tržaške pokrajine Mario Tereso Bassa Po-ropat in njeno koalicijo, očitno nekaj zataknilo,« je ocenil svetnik Demokratske stranke. »To rano ne bo lahko zaceliti, ker je prišlo do kršitve osnovnih pravil, ki jih morajo spoštovati vsi tisti, ki so sklenili politično pogodbo. Samostojnost, avtoriteto in dostojanstvo predsednice je treba seveda zaščititi in spoštovati. Isto spoštovanje pa je treba imeti tudi do ostalih organov pokrajinske uprave oziroma do pokrajinskega odbora, pokrajinskega sveta in predstavnikov političnih strank, ki nosijo skupno odgovornost pri uresničevanju političnega in upravnega programa. Kaže kot, da bi predsednica videla v pokrajinskem svetu, odboru in svetniških skupinah nekakšno oviro, medtem ko so to subjekti, s katerimi se je treba s potrpežljivostjo pogovarjati in dogovarjati.« »Drugih metod v demokraciji ne poznam, zato pričakujem , da bo prišlo do ustreznih in izčrpnih pojasnil s strani predsednice,« je v svojem tiskovnem sporočilu zapisal pokrajinski svetnik Demokratske stranke Massimo Veronese. Njegovo presenečenje ob zamenjavi v pokrajinski upravni ekipi ni bilo osamljeno. Tudi številni drugi pokrajinski svetniki levosre-dinske večine so iznesli marsikatero, čeprav zasebno, kritiko pokrajinski predsednici, ker je izvedla spremembe na lastno pest, ne da bi to sploh sporočila svojim koalicijskim partnerjem. Z zastekljenega hodnika novo prizi-danega poslopja zgoniškega županstva se pogled širi na občinski spomenik padlim v narodnoosvobodilni borbi, na prireditveni prostor za njim in na podolgovato šolsko poslopje ob njem. Ob šolskih vratih sta bili včeraj izobešeni italijanska in evropska zastava. Nad vrati je od obnove poslopja nameščena marmornata tabla z imenom slovenske osnovne šole: 1. maj 1945. Na mizi v županovem uradu je dopoldne ležala mapa z dokumenti o poimenovanju zgoniške šole. Priromala je iz arhiva na dan, potem ko jo je predsednik Lege nazionale Paolo Sardos Albertini z napovedanim zbiranjem podpisov »proti imenovanju javnih poslopij in krajev po ti-tovcih« že drugič v slabih dveh desetletjih priklical v aktualnost. Saj je znano, da je prav tisti datum, 1. maj 1945, nekaterim dobro znanim krogom v Trstu še vedno trn v njihovi desničarski peti. Zgodba poimenovanja zgoniške osnovne šole se je - tako pravijo zbrani akti - začela pred dobrimi tremi desetletji. 8. junija 1978 se je ob 17.30 v šolskem poslopju na pobudo didaktičnega ravnatelja, pred nekaj dnevi preminulega Mira Tavčarja, zbral učiteljski zbor in soglasno predlagal poimenovanje šole po 1. maju 1945. Ob ravnatelju so zapisnik seje podpisali učitelji Jožef Perčič, Armando Škerlavaj, Srečko Susteršič, Franc Meula, Nadja Paulina Auber in Ana Malalan Kralj. Sklepu je bila priložena utemeljitev, v kateri je učitelj Armando Škerlavaj med drugim zapisal, da je bilo ime-datum izbrano, ker ima »velik pomen za vse naše ljudi. Zanje ni le praznik delovnih ljudi, saj jim je ostal v spominu in v srcih kot dan odrešenja in prvi dan svobode, veselja in sreče.« »Če izberemo za našo šolo naslov 1. maj 1945, se hočemo tako s ponosom in hvaležnostjo na vreden način spomniti vseh tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za odpravo diskriminacij med narodi ter za dosego najosnovnejših svoboščin za slehernega človeka,« je še zapisano v utemeljitvi. Prošnja za poimenovanje je romala na tržaško šolsko skrbništvo. 13. decembra istega leta je zgoniški župan Jože Guštin pisal skrbništvu, da je njegova uprava »počaščena, da lahko nosi ena njenih šol, v kateri se učijo in vzgajajo mladi rodovi slovenske narodne skupnosti, ime 1. maj 1945, datum, ki predstavlja za naše ljudi konec FERNETIČI V nedeljo prva obletnica padca meje V nedeljo bo minilo eno leto, odkar je med Italijo in Slovenijo izginila meja. 21. decembra lani je namreč Slovenija skupaj z ostalimi novimi državami članicami Evropske unije vstopila v območje schengenskega sporazuma. Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je ob tej priložnosti povabila krajevne župane na predbožično srečanje, ki bo ob 13. uri na Fernetičih. Družabnost se bo nadaljevala v hotelu Fernetti. Srečanje naj bi tudi potrdilo namen krajevnih uprav iz Italije in Slovenije, da med seboj plodno sodelujejo. Prisotni bodo župani Repentabra, Trsta, Devi-na-Nabrežine, Zgonika, Milj, Doline, Sežane, Komna, Mir-na-Kostanjevice, Divače, Hrpelj-Kozine in Kopra. vojne in začetek svobode. Zato se strinja s predlaganim imenovanjem in priporoča vsem šolskim dejavnikom, da obravnavajo šolo slovenske narodne skupnosti v republiki Italiji v duhu idealov, za katere so mnogi žrtvovali svoje življenje.« Šolski skrbnik Giuliano Angioletti je poslal prošnjo drugim »šolskim dejavnikom« v presojo. Med temi je bil tudi pokrajinski šolski svet, ki je iznesel »nekaj pomislekov« o poimenovanju. A v njem takrat ni bilo nobenega predstavnika slovenskih šol ... Dne 31. oktobra 1979 je novi šolski skrbnik Luigi De Rosa sporočil nabrežin-skemu didaktičnemu ravnateljstvu in občini, da je »ministrstvo za šolstvo - generalna direkcija za osnovno šolstvo - III. divizija, z noto št. 3853 dne 17. 10. 1979 odobrilo željo učiteljev osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Zgoniku, izraženo na seji dne 8. junija 1978 in izdalo dovoljenje za poimenovanje osnovne šole v Zgoniku z imenom: 1. maj 1945.« V izvirniku je bilo sicer ime natiskano malce drugače: 1. may 1945, a je nato pero spremenilo tuji ipsilon v slovenski »j«. Iz dopisa je vsekakor mogoče ugotoviti, da nosi šola izključno slovensko ime: datum je napisan v slovenskem jeziku, brez italijanskega prevoda. Poimenovanje je bilo 1. maja 1980, 35 let po osvoboditvi. Na slo- vesnosti sta govorila predsednica odbora za poimenovanje Sonja Budin in župan Miloš Budin. Dobro desetletje je zgoniška osnovna šola mirno delovala, vzgajala slovenske otroke v duhu izbranega zgodovinskega imena. Vse do 21. oktobra 1991, ko je na občino priromalo pismo iz Rima. Poslanec misovske stranke Gastone Parigi je županji Tamari Blažina pisal, da v »njeni občini deluje šola "1. Maggio 1945', ki ne proslavlja praznika dela, temveč turobno spominja na vhod barbarskih čet komunista Tita, takratne oborožene roke slovanskega prodora proti Italiji.« Misovski poslanec je županji »prijateljsko« svetoval: »Prepričan sem, da boste takoj uvedli postopek za odstranitev napisa "1. maggio 1945" in ga zamenjali z napisom "Žrtve slovanskega komunizma."« »Prijateljskemu« nasvetu je sledilo »opozorilo«: Prisiljen sem Vas opozoriti, da bom - v primeru, ko bi v najkrajšem času ne prišlo do predlagane zamenjave -primoran to storiti osebno, v spremstvu celotnega vodilnega razreda MSI-DN iz Furlanije-julijske krajine.« Devet dni kasneje se je neofašistična škvadra s kladivom znesla nad marmornato ploščo in zbila z nje datum osvoboditve, poškodovala pa je tudi partizansko ploščo na Poklonu pri Colu. V mapi o poimenovanju šole je tudi kopija poziva za glavno kazensko obravnavo, ki ga je 11. novembra 1992, po koncu predhodne preiskave o poškodovanju plošč v Zgoniku in na Poklonu podpisala tožilka Emanuela Bigattin. V dokumentu so imena obtožencev: Menia Bagatin Roberto, Rosolen Alessia, Dressi Sergio, Pa-rigi Gastone, Sluga Fulvio in Giancarlo Ca-sula. Obtoženi so bili poškodovanja plošče na Poklonu in plošče osnovne šole v Zgoniku. V dokumentu je bila omenjena tudi obtežilna okoliščina, ker so dejanje storili »na stvareh, ki so namenjene javnosti«, za Menio Bagatina, Parigija in Slugo pa je dodano, da »so ponovili enako kaznivo dejavne v zadnjih petih letih.« V dokumentaciji ni bilo aktov o procesu. Prva obravnava je bila 10. februarja 1994 na preturi. Prvostopenjski proces se je zaključil 21. oktobra istega leta z razsodbo pretorja Artura Picciotta. Takrat že bivši misovski poslanec Parigi je bil obsojen na 20 dni zapora (kazen pa so spremenili v globo v višini pol milijona lir), Me-nia Bagatin, Sluga in Dressi so bili obsojeni na 300 tisoč lir globe in poravnavo sodnih stroškov civilni stranki (okrog 11 milijonov lir), Casula in Rosolenova pa sta bila oproščena ker nista zakrivila dejanja. Obsodba ni bila pravnomočna, in ni to nikoli postala. 3. aprila 2000 so namreč prizi-vni sodniki odredili, da obtožencem ne gre soditi zaradi zastaranja kaznivega dejanja. Tržaškim protagonistom, vpletenim v zadevo, se je po »obisku« v Zgoniku zas-vitala svetla politična kariera. Menia Ba-gatin je postal najprej poslanec, letos še podtajnik v vladi; Dressi je bil deželni odbornik in (do letos) deželni svetnik; Sluga je bil pokrajinski odbornik; Rosolenova je letos postala deželna odbornica. V 17 letih se je zanje marsikaj spremenilo. Za zgoniško osnovno šolo pa ne, saj ji sedaj spet strižejo po imenu. Zato ostajajo zanjo (a ne le zanjo...) še vedno aktualni stavki, ki jih je ob koncu utemeljitve za poimenovanje leta 1978 zapisal učitelj Armando Škerlavaj: »Vsem otrokom, ki bodo obiskovali to šolo, naj bo ime, ki pomeni veliko prelomnico za vse naše ljudi, spomin in opomin, naj se taki časi ne vrnejo več. Obenem pa naj jim goji zavest enakopravnosti, svobode in pravičnosti ter medsebojnega spoštovanja in sodelovanja med tukaj živečima narodoma.« Marjan Kemperle Novinarski krožek je včeraj dopoldne v dvorani Alessi priredil predbožično srečanje za novinarje in predstavnike krajevnih oblasti, v ospredju katerega je bil težaven položaj novinarjev, zlasti tistih mladih in nestalno zaposlenih, ki ne vidijo možnosti izhoda iz take situacije. To je v svojem posegu poudaril predsednik Novinarskega krožka Fabio Amodeo, ki je opozoril tudi na negotov položaj Primorskega dnevnika. Tudi za tržaškega škofa Evgena Ravignanija je naš dnevnik bistven dejavnik krajevne stvarnosti, zato ne bi smelo priti do njegove okrnitve, širše pa je opozoril, da prekernost služb preprečuje mladim, da si ustvarijo družino, izrazil pa je priznanje tržaškemu mestu za njegovo solidarnost. Župan Roberto Dipiazza je izrazil upanje, da mladi ne bodo mislili toliko na stalno delovno mesto kot na kompeti-tivnost, zavzel pa se je tudi za izbiro med večjim številom krajevnih medijev. Predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat pa je poudarila odlično sodelovanje z občinsko upravo, kar dokazuje možnost skupnega dela onstran političnih delitev. novinarski krožek - Včeraj tradicionalno predbožično srečanje Pozornost tudi do našega dnevnika Predsednik krožka Amodeo in škof Ravignani o prekernosti služb mladih - Posegla tudi župan Dipiazza in predsednica pokrajine Bassa Poropat Z včerajšnjega predbožičnega srečanja v Novinarskem krožku kroma 8 Petek, 19. decembra 2008 TRST / OKOLJE - Na visoki šoli Sissa celodnevni simpozij o problematiki odpadkov Ko se ločeno zbiranje začne, se lahko le še razvija Poseben poudarek je bil na reciklaži in na prilagajanju zakonodaji slovenija Pahor je ime leta 2008 Ko se na določenem območju začne z ločenim zbiranjem odpadkov, se bo slednje skoraj gotovo uveljavilo. Doslej se je namreč le redko kdaj zgodilo, da se težnja spremeni. Nasprotno, v kar 99 odstotkih primerov se je ločeno zbiranje odpadkov po njegovi uvedbi na posameznih ozemljih v Italiji še dodatno razvilo. Rezultat je, da se ločeno zbiranje v Italiji počasi uveljavlja in širi, čeprav so še razlike v severnem, srednjem in južnem predelu države, ki pa se bodo v prihodnosti nedvomno prilagodili državnim in evropskim normativom. To bo še zlasti odvisno od javne uprave, ki mora sprožiti proces in seveda nuditi ustrezne informacije občanom, katerih sodelovanje je poglavitno. To je izšlo s celodnevnega simpozija o problematiki odpadkov, ki so ga priredili včeraj na mednarodni šoli za višje študije Sissa v okviru masterja o komunikaciji znanosti. Pobudo za srečanje je ponudilo nedavno dogajanje v Kampani-ji, kjer so se tone odpadkov Neapeljčanov prepletale s kamorističnimi interesi. To je vsekakor spodbudilo razpravo o enem izmed ključnih vprašanj industrializirane družbe, tj. kako ravnati z odpadki in kako slednje izkoriščati za reciklažo in za proizvajanje energije. Odpadki, katerih količina v razvitih državah še narašča, namreč niso več nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na vedno bolj polna smetišča, ampak danes predstavljajo potencialne surovine. O tem so govorili okoljski inženir na milanski univerzi Politecnico Mario Grosso, ki je podal splošno sliko stanja v Italiji in se še zlasti osredotočil na ločeno zbiranje odpadkov, strokovnjak kmetijskega gospodarstva na univerzi v Bologni Luca Falasconi, ki se ukvarja z reciklažo Ločeno zbiranje odpadkov ni povsod uveljavljeno kroma živilskih proizvodov, in kemijski inženir Alberto Grosso iz deželne agencije za varstvo okolja Dežele Kampanja Alberto Grosso. Slednji je v svojem posegu med drugim naglasil zelo uspešno ločeno zbiranje odpadkov v Salernu, v zvezi z Nea-pljem pa je danes problem že izrazito politične narave. Ob tej priložnosti so tudi predvajali odlomke iz filma-dokumen-tarca Biutiful cauntri o t.i. ekomafiji v tej deželi, ki so ga izdelali Esmeralda Calabria, Giuseppe Ruggiero in Andrea DAm-brosio, ter oddaje 3. mreže RAI Report, med katero so postavili pod drobnogled Boris Pahor V ogromno odlagališče v Rimu. Eden izmed glavnih problemov je namreč v tem, da so odlagališča zelo donosna za njihove lastnike, ki torej nimajo nobenega zanimanja za ločeno zbiranje. Za način zbiranja odpadkov je namreč pristojna javna uprava, za ravnanje z njimi pa so zadolženi zasebniki. Italija zaenkrat še ni v skladu z zakonodajo, na osnovi katere bo leta 2012 za javne uprave najmanjša dovoljena raven ločenega zbiranja odpadkov 65 odstotkov, vendar se temu počasi približuje. V severni Italiji so v letu 2008 (ko je bil od zakona predvi- den odstotek 45) dosegli v povprečju 40, v srednji Italiji 20, v južni Italiji 10 odstotkov ločenega zbiranja. Stanje se vsekakor stalno izboljšuje, je poudaril Mario Grosso. Če Italija nazaduje po količini, je proces reciklaže odličen in zelo učinkovit (zlasti na severu). Dejstvo je, da ko se javna uprava odloči za ločeno zbiranje odpadkov, je naglasil Grosso, je odziv ljudi navadno zelo dober, tudi na jugu. Temeljno pa je izobraževanje, ker bodo ozaveščeni posamezniki z manj napora in bolj učinkovito spremenili svoje vedenje. A.G. Na zaključni prireditvi za Ime leta 2008, ki ga je šestič organiziral slovenski radio Val 202, smo dobili zmagovalca, ki je najbolj zaznamoval leto 2008. To je Boris Pahor, ki je znova potrdil, da je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Slovenski pisatelj iz Trsta, ki je zadnje leto druge svetovne vojne preživel v treh nacističnih koncentracijskih taboriščih, je po vojni zagovarjal potrebo po slovenski demokratični državi. Sicer pa so bili med mesečnimi finalisti za Ime leta, ki so jih izglasovali poslušalci Vala 202, Bojan Šrot, Boris Pahor, Sara Isakovič, Slavko Bobovnik, Matjaž Zupan, Matej Rovšek, Janez Janša, Žiga Kovačič, Gregor Virant, Tone Pavček, Tomaž Razingar in Peter Man-koč. V okviru Imena leta je uredništvo Vala 202 skupaj s sponzorjem podarilo ček za 5000 evrov triletni deklici Tja-ša Vodušek iz vasi Trate tik ob sloven-sko-avstrijski meji pri Zgornji Velki. Deklica se je rodila s hudo motnjo živčevja, njena starša pa bosta s podarjenim denarjem dokončno uredila posebno sterilno sobo, namenjeno negi Tjaše. OBČINA TRST - Božične želje svetniške skupine DS Dipiazza, bodi Božiček! V prvi vrsti predlog znižanja občinskih davkov in stroškov za storitve - Lepak tudi v slovenščini »Dragi Dedek Dipiazza, leta 2009 odbij deset odstotkov od tarif in od pri-bitka Irpef vsaj tistim, ki komaj shajajo. Srečno Trst!« Tako piše - tudi v slovenščini - na lepakih, ki predstavljajo voščilo svetniške skupine Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu. Predstavitev lepaka, ki je potekala včeraj dopoldne v kavarni Tommaseo, je bila priložnost za razgrnitev želja, ki jih DS hoče posredovati županu Robertu Di-piazzi s pozivom, naj se slednji spremeni v Božička za tiste občane, ki živijo v stiski. Obračun za leto 2007 namreč kaže, da je v občinski blagajni preko trinajst milijonov evrov presežka, ki bo obveljal tudi letos na podlagi rebalansa proračuna, tako da je sam odbornik za finance Giovanni Ravida mnenja, da ni bilo treba zvišati količnik davka Irpef na najvišjo možno stopnjo - 0,8 odstotka - saj bi se bili lahko ustavili na stopnji 0,6 odstotka. Medtem pa občane - vključno z dojenčki in upokojenci - letno bremeni strošek v višini preko petsto evrov občinskih davkov iz naslova pribitka Irpef, cene električne energije in davka na odvoz odpadkov Tarsu, katerim je treba pripisati še dejstvo, da slehernega občana bremeni vsota tisoč evrov občinskih dolgov. Denar torej je, pravijo pri DS. Zato stranka, ki je pred nekaj tedni priredila tudi svojevrstno miklavževanje, zdaj predlaga, da se župan Dipiazza spremeni v Božička in Trstu prinese nekaj pomembnih božičnih daril. V prvi vrsti svetniki DS predlagajo znižanje davka Irpef, obenem tudi znižanje tarif za razne občinske storitve (otroške jasli in domove za ostarele) - to v obeh primerih upoštevajoč dohodninske pasove. Dalje DS predlaga spremembo občinskega davka na smeti Tarsu v davek Tia, da bodo občani lahko plačali le stroške za ustvarjene odpadke in ne še sploš- Pri DS se ne bi želeli nekega dne zbuditi in odkriti, da Božička Dipiazze ni kroma nih stroškov, stroškov za amortizacijo ter za prihodke servisne družbe Acega-sAps. Prav tako predlagajo dvig odstotka dejansko opravljenih javnih del v primerjavi z napovedanim ter okrepitev preureditvenih in gradbenih del šolskih in stanovanjskih zgradb namesto tlakovanja ulic in trgov. Potrebna je tudi promocija »zelene« arhitekture in urbani-stike: prav je sicer, da občinska uprava uvaja območja za pešce, vendar slednja ne bodo koristna, če ne bo prišlo do oblikovanja prometnega načrta, dalje mora uprava uvesti okoljsko bilanco in podpreti vlaganja v okolju prijazne gradnje. Presežek pri tekočih stroških pa je treba uporabiti za porazdelitev sredstev v korist najšibkejših slojev prebivalstva. To so torej božične želje svetniške skupine DS, ki si ne želi, da bi se nekega jutra zbudili in odkrili, da Božiček Di-piazza ne obstaja. OBČINA - Včeraj slovesnost Ul. Pecorari Novo ime za prehod med Trgom S. Giovanni in Ul. Carducci S krajšo slovesnostjo so včeraj odkrili ploščo, ki je dala novo ime dosedanji Ul. S. Giovanni. Prehod med Trgom S. Giovanni in Ul. Carducci nosi po novem ime Franca Pecorarija (1902-1966), bivšega podpredsednika ustavodajne skupščine in uglednega člana Krščanske demokracije. Svečanosti so se udeležili podžupan Paris Lippi, Pecorarijeva hči Vanna Pecorari Marson skupaj z brati in drugimi sorodniki ter razni občinski svetniki, med katerimi Manuela Declich, Giuseppe Colotti, Roberto Sasco, Tar-cisio Barbo in Claudio Frommel, ki je bil prvi podpisnik ustrezne resolucije v občinskem svetu. Pecorari je bil znan zdravnik, med drugo svetovno vojno pa je bil aktiven v odporniškem gibanju in član CLN. Po vojni je bil med drugim predsednik državnega odbora Venezia Giulia e Zara ter ustanovitelj odbora za pomoč ezulom. Bil je antifašist in tudi antikomunist, v Trstu pa je bil tudi občinski odbornik za zdravstvo. / TRST Četrtek, 18. decembra 2008 9 DIJAŠKI DOM - Tradicionalni domski dan pred božičnimi prazniki Eksplozija kreativnosti v predprazničnih dneh V jaslih odigrali igrico o miški, ki je iskala prijatelja, ostali pa so ustvarjali božične okraske za jelko Vsakič, ko vstopimo v Dijaški dom Srečka Kosovela, nas prevzame tisti prijeten občutek domačnosti in družinske topline. Toliko bolj posebno pa je vzdušje ob zaključku leta, ko se na domskem dnevu združijo vsi gojenci, od najmlajših, ki obiskujejo jasli, do otrok občinskega otroškega vrtca, učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol vse do Ptičkov brez gnezda, ki so z željo po boljšem življenju sem pribežali iz revnejših držav na Balkanu. V praznično okrašenih spodnjih prostorih Dijaškega doma so bili v zgodnjih popoldanskih urah najprej protagonisti malčki iz jasli. Zanje in za njihove starše so vzgojitelji poskrbeli za presenečenje z igrico o miški, ki je iskala prijatelja med živalicami. V teh predprazničnih dneh pa so prijatelji društva za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta poskrbeli za dodatno darilo in otroke razveselili s pisanimi lesenimi stolčki. To je prav gotovo dokaz o dobrih in trdnih sodelovalnih odnosih, ki jih Dijaški dom in novomeško društvo vzdržujeta že od leta 2001, se pravi od odprtja jasli; nezanemar-ljivo je tudi dejstvo, da vsako poletje se v Trst pripeljejo novomeške vzgojiteljice, ki marsikomu pomagajo pri spoznavanju slovenskega jezika. Božični duh je vel tudi iz voščil vzgojiteljev, ki so staršem zaželeli, da bi čim več časa preživeli s svojimi otroci, hkrati pa so se jim srčno zahvalili za nesebično sodelovanje pri vseh dejavnostih, od sejma z božičnimi okraski do delavnic. Pohvale pa so bila nazadnje deležna tudi podjetja - božički, ki so se odzvali na otroška pisemca in prispevali za nakup zunanjih igral. Vse do večera pa je v zgornjih prostorih kraljevala ustvarjalnost. Na ogled je bila namreč razstava likovnih izdelkov, ki so nastali v sklopu likovnih delavnic; osnovnošolci so z umetnico Katerino Kalc izdelovali božične kolaže z blagom, papirjem oziroma drugim materialom kot sta volna ali rafija. Včeraj pa so Dijaški dom obiskali tudi prijatelji iz Novega mesta, ki so z gojenci izdelovali božične okraske za jelko. Ko so z zvezdicami iz kartona, cveticami iz papirja, zlatimi bombončki, pisanimi pentljami in zvončki okrasili večjo jelko ob vhodu, pa so se mladi posladkali ob praznični zakuski in se nato predali še božičnemu plesu v objemu dobre glasbe. (sas) S pisanimi okraski in veseljem so gojenci včeraj prepojili Dijaški dom kroma opčine - Jutri ob 18. uri v župnijski cerkvi Koncert dekliškega zbora Radost z Godoviča Godoviške pevke prihajajo na povabilo zbora Illersberg Na pobudo moškega pevskega zbora Illersberg bo jutri zvečer ob 18. uri v openski župnijski cerkvi sv. Jerneja gostoval Dekliški pevski zbor Radost z Godoviča. Pevci zbora Illers-berg vsako leto v tem obdobju prirejajo koncert, kjer gostujejo razne kakovostne zbore v različnih sestavah od vsepovsod. V zadnjih letih sta bila gosta tovrstnih koncertov tudi Slovenski oktet in Komorni zbor Ipavska. Zbor Illersberg je gotovo eden izmed najbolj priljubljenih zborov na Tržaškem in v naši deželi nasploh, lani pa je praznoval 45-letnico delovanja. V tem obdobju je imel skoraj petsto nastopov in koncertov, dobil lepo število prvih nagrad na raznoraznih državnih in mednarodnih tekmovanjih, imel je 77 koncertov v inozemstvu in posnel kar štirinajst zgoščenk. Vsako leto prireja tudi koncerte, na katere vabi razne zbore od vsepovsod. Zbor Illersberg bo na jutrišnjem koncertu najprej zapel tri pesmi v pozdrav, nato bo stekel program zbora Radost. Slednjega sestavlja šestnajst mladih pevk, ki že veliko let pojejo skupaj v tej postavi. Nastopale so doma in po svetu ter v zadnjem obdobju odnesle kar lepo število uspehov na raznih tekmovanjih. Med temi naj omenimo tekmovanje Naša pesem, kjer so leta 2007 dosegle visoko oce- no 87,3 točke, nagrado kot najboljši ženski zbor in posebno nagrado zbo-rovodkinji Damijani Vončina za izvedbo obvezne pesmi tekmovanja. Tekmovale so tudi na mednarodnih revijah in sicer v Pragi leta 2006 na reviji Praga Cantat, kjer so odnesle zlato priznanje v svoji kategoriji, priznanje kot najboljši ženski zbor tekmovanja in prvo mesto v kategoriji ljudskih pesmi. Zadnji uspeh pa so dobile v Riminiju, kjer so osvojile prvo mesto v svoji skupini in četrto v finalu. Leta 2008 so bile gostje na mednarodnem pevskem srecanju Europa Cantat Srbiji. Za jutrišnji koncert so pevke zbora Radost pripravile program, ki se v bistvu deli na tri sklope. Prvi sklop zaobjema pet božičnih pesmi iz treh različnih držav (Slovenije, Norveške, Amerike). V drugem sklopu je pet sakralnih skladb petih različnih skladateljev iz petih različnih držav (Avstrije, Rusije, Poljske, Nemčije in Španije). Na vsakem nastopu poskrbijo za to, da poslušalci slišijo tudi slovensko ljudsko pesem. Tako bo tudi na tem koncertu. Zadnji sklop programa sestavljajo slovenske ljudske pesmi iz treh različnih delov Slovenije. Ljubitelji zborovske glasbe bodo torej lahko prisluhnili kvalitetni predstavi obeh zborov. zgonik na in novo leto Po izredno kakovostnem koncertu big-banda »Citta di Verona« v Športno-kulturnem središču v Zgoniku, ki pa žal je bil deležen skromnega obiska, se bodo danes v osnovni šoli l.maja 1945 v Zgoniku z najlepšimi željami pred božičnimi prazniki zbrali učenci, starši, upravitelji, predstavniki kulturnih in športnih društev ter druge občani. Tudi letos je namreč občinska uprava v sodelovanju s šolami, vrtcem in krajevnimi društvi pripravila srečanje V pričakovanju božiča in novega leta. Ob 17. uri bo otvoritev knjižnega sejma, za katerega poskrbi Občinska knjižnica, nato bo ob 17.30.uri stekel kulturni zimsko-božični program, ki ga bodo oblikovali otroci iz vrtca v Gabrovcu, učenci iz šole v Saležu in osnovnošolci iz Zgo-nika. Presenečenj in uglednih gostov pa tudi ne bo manjkalo. Vsi zbrani se bodo nato podali na prireditveni prostor pred županstvom, kjer bodo s pesmijo skupaj prižgali praznično razsvetljavo. Topli napitek, ki ga po pripravila ekipa civilne zaščite, pa bo vse prisotne prav gotovo razveselil, da se bodo zadržali v sproščenem prazničnem klepetu. GLINŠČICA - Jutri Pohod brez meja iz Boljunca v Botač in Beko Kulturno in športno združenje »Le vie del Carso - Poti Krasa«, skupaj z Naravnim rezervatom doline Glin-ščice, prireja jutri ob prvi obletnici vstopa Slovenije v schengensko območje pohod »Brez meja«. Namen pobude je združiti vaške skupnosti iz Boljunca, Botača in Beke. Zgodovinski dogodek padca meje, ki so ga pozdravili 20. decembra lani z množičnim pohodom do malega mejnega prehoda pri Botaču, bodo letos obeležili s srečanjem, ki naj bi postalo tradicionalno. Jutri zjutraj ob 9.30 bo zbirališče pred Sprejemnim centrom Naravnega rezervata doline Glinščice, od koder bodo pohodniki krenili ob 10. uri. Po dolini Glinščice in poti prijateljstva bodo prišli do zaselka Beka, kjer bo napitnica. »Občina Dolina, v svojstvu organa, ki upravlja Naravni rezervat doline Glinščice, je prevzela pokroviteljstvo in prispevala k uresničitvi tega prostega sprehoda v naravi«, je dejala dolinska občinska od-bornica Laura Stravisi. Pojasnila je, da se bo srečanje ponavljalo vsako leto, kot pričevanje o zgodovinski širitvi združene Evrope, brez delitev in mej. Udeležencem bodo izročili izkaznico za zbiranje žigov tudi v prihodnjih letih. Na žigu je simbol deželnega naravnega rezervata, saj je eden izmed ciljev uprave promovirati domače okolje in naravo, ki pripada vsem, brez meja. S poezijo in glasbo Nikle, Romea in Igorja Kulturno združenje Altamarea vabi jutri ob 18. uri v kavarno San Marco na srečanje s poezijo in glasbo. Pobudo, ki se vključuje v niz »La parola alla scrit-tura«, bosta oblikovala igralca Slovenskega stalnega gledališča Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek z literarnim oz. gledališkim branjem odlomkov iz Kosovelovih, Kocbekovih, Minattijevih, Pinterjevih, Foje-vih, Paravidinovih in Mazzini-jevih del, glasbenik Igor Zobin pa bo besedo prepustil svoji zvesti harmoniki. Gospel spektakel na miljskem trgu Ob priliki božičnih praznikov bosta jutri ob 17. uri na milj-skem Marconijevem trgu zado-nela gospel glasba skupine »Grace and Mercy« iz Georgie. Pod vodstvom Jamesa Johnsona in duhovnega vodje Charlesa Lyonsa bo črnopolta peterica občinstvu postregla z energično in opojno gospel melodijo. Poklon pediatru Na bivšem sedežu deželnega šolskega urada (Ul. Santi Martiri 3) bodo jutri ob 18. uri odprli zgodovinsko-dokumentarno razstavo posvečeno tržaškemu pediatru Brunu Pincherleju, ki je umrl pred štiridesetimi leti, »Il dottor Pincherle. La vita, le pas-sioni e l'impegno civile di un uo-mo libero«. Razstava je nastala na pobudo kulturnega združenja Cizerouno, s prispevkom tržaške pokrajine in Dežele FJK ter s podporo deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v FJK in seveda številnih zasebnikov. Razstava bo odprta do 15. februarja. Umetniška razstava v ateljeju Sillani V ateljeju Sillani razstavljata Febe Sillani in Silvia Rossi svoje novejše umetniške izdelke. Ogledamo si lahko izvirne ilustracije Febe Sillani nastale za zgodbe, ki jih tudi sama piše in so objavljene tako v Italiji kot na Japonskem, v Koreji in Španiji. V Sloveniji so po njenem načrtu izdelali več lesenih igrač, ki jih je tudi UNICEF uporabila. Sodeluje med drugim skupja z Nicoletto Costa pri otroškem časopisu Giulio Coniglio, katerega glavni protagonist je simpatični zajček. Febe Sillani ima bogata izkustva tudi na področju animiranega filma, kateremu se je posvetila predvsem za časa bivanja v Londonu. Vodi tudi ustvarjalne likovne delavnice za otroke. Glavni protagonisti njenih likovnih pripovedi so živali, ki živijo v pravljični dimenziji ter jih na igriv in pisan način prikazuje. Silvia Rossi razstavlja svoj umetniški nakit: uhane, zapestnice, ovratnice, prstane. Na izviren način uporablja drage kamne, različne vrste verižic ter posebej izdelane obeske. Razstavo v Ul. Palestrina 1, si lahko ogledamo še v soboto 1020 in nedeljo 10-19.30. (J. M.) Podelitev štipendij iz sklada Sergij Tončič Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič podeljuje letos prvič štipendije za študente določenih študijskih smeri. Za akademsko leto 2008/2009 bodo štipendije izročene dobitnikom danes, 19. decembra ob 18. uri v študijski knjižnici, Ul.sv. Frančiška, 20. 16605973 10 Petek, 19. decembra 2008 TRST / NOVA KNJIGA - Založba Mladika jo je predstavila v Narodnem domu »Rodila sem se pod nesrečno zvezdo ...« Evelina Umek je svoje najnovejše delo posvetila Marici Nadlišek Bartol Marica Nadlišek Bartol je tržaška Slovenka, ki je večini žal bolj znana zaradi sorodstvenih vezi s pisateljem Vladimirjem Bartolom kot zaradi svojega novinarskega in pisateljskega dela. To vrzel je skušala zapolniti njena tržaška kolegica Evelina Umek, ki je pri založbi Mladika pravkar izdala knjigo Po sledeh Fate morgane - Marica Nadlišek Bartol 1867-1940. Knjigo, ki je nastajala dobra tri leta, so včeraj predstavili v Narodnem domu na dobro obiskanem večeru, na katerem so ob avtorici sodelovali Christina Biber, Bogomila Kravos, Dušan Jelinčič in predstavnica založbe Nadia Roncelli. Biber, ki je na videmski univerzi diplomirala z nalogo o Marici Nad-lišek Bartol, je v svojem obširnem posegu podala zgodovinski presek obdobja in okolja, v katerih je tržaška pisateljica živela ter ustvarjala. Rodila sem se pod nesrečno zvezdo, je nekoč zapisala Marica in s temi besedami je tudi Evelina Umek začela svojo pripoved o učiteljici, pu-blicistki, pisateljici (avtorici prvega tržaškega romana Fata morgana), urednici prve slovenske ženske revije Slovenka, narodni buditeljici, ženi bančnega uradnika Gregorja Bartola in ne nazadnje mami sedmih otrok, med katerimi je bil tudi pisatelj Vladimir. Marica je bila tudi pogumna in svobodomiselna (na primer takrat, ko se je spustila v javno polemiko s škofom Mahničem), zagovornica ženske emancipacije, ki pa jo je pojmovala predvsem kot sredstvo do družinske sreče. Prepričana je namreč bila, da bi bili zakoni srečnejši, če bi bile ženske izobražene. Kar sicer v njenem primeru ni povsem držalo ...najbrž tudi zato, ker ni nikoli pozabila na pisatelja Janka Kersnika, v katerega je bila nesrečno zaljubljena. Na njen kontradiktoren in zagoneten značaj, ki ga je zaznamovalo mišljenje "hočem in ne morem', je opozorila Bogomila Kravos; pohvalila je izostren stil Eveline Umek, ki nam skozi Maričino zgodbo ponuja tudi zanimiv vpogled v tržaško družbo na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Dušan Jelinčič pa je občinstvu postregel z nekaterimi spomini na mamo, ki nam jih je Bartol posredoval v svoji Mladosti pri Sv. Ivanu. Na primer na tisto edino krivico, ki ji jo je očital: da se med njegovim prepirom s sosedovim otrokom ni postavila na sinovo stran ... (pd) Omizje na sredini predstavitvi kroma KATINARA - Predstavitev dveh knjig in koncert Kulturni večer v cerkvi Igor Gherdol je predstavil italijansko in slovensko knjigo - Zbirali tudi sredstva za združenje Azzurra Ob predstavitvi Gherdolovih knjig Plemen gori v srcih ter Viaggiare dentro se stessi, so kulturni večer izoblikovali tudi ustvarjalci Daniela Casotto, Aldo in Bernarda Žerjal GLEDALIŠČE - Krstna uprizoritev soboto ob 20.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku Miranda Caharija in ženske Jaz in one, skratka me: ženske je nova predstava Maria Uršiča, v kateri bo Miranda Caharija spregovorila o svojih številnih igranih vlogah Miranda Caharija se vrača ... alek wiz »Rada bi vam predstavila nekatere ženske, ki sem jih v teku svojega življenja srečala na odru. One so moje dobre prijateljice, moje zveste sopotnice. Skupaj smo doživele nepozabne trenutke. One so v vsem tem času ostale vedno iste, nespremenljive, enkratne. To so one, moje gledališke vloge.« Tako pripoveduje Miranda Caharija, ki v okviru niza prireditev Decembra v Zgoniku predstavlja krstno pre-miero igre Jaz in one, skratka me: ženske. Avtor igre je režiser Mario Uršič. Prav gotovo ju ni treba posebej predstavljati: leta smo ju zvesto spremljali v Slovenskem stalnem gledališču, zadnja poletja pa na Festivalu morja v Križu. Miranda nas tokrat nekoliko drugače popelje v magični svet gledališča: gledališka garderoba, zrcalo, "šmin-kerna" mizica, obešalnik z gledališkimi kostumi in Miranda, ki pripoveduje, igra, originalne ženske figure. To so štorije našega časa, preteklega in sedanjega. Kot je izjavil režiser Mario Uršič, štorije solz in smeha, tragičnih in komedijskih zapletov, štorije, ki živijo med nami in nam pripovedujejo važen del našega skupnega spomina«. Predstava je nastala v sodelovanju in s finančno pomočjo Zgoniške občine, pod pokroviteljstvom Dežele FJK in ob pomoči ŠD Kras ter KD Rdeča zvezda. V predstavi sodelujejo še Oskar Volpi (realizator videa), Diego Sed-mak (mojster zvoka), Rafael Cavarra (lučni mojster), Jana Radovič (asistentka režije). V Boljuncu posvet o evroregiji in okolju Kulturni krožek Istria prireja danes posvet z naslovom »Evroregia in mladi, Kras kot pojav turizma in spoznavanja okolja«. Posvet bo ob 15. uri v sprejemnem centru Naravnega rezervata doline Glinščice v Bo-ljuncu. Po uvodnem posegu predsednika krožka Livia Doriga bodo govorili Fabio Forti, Nicola Bressi, Andrea Colla, Franco Perco, Livio Prodan, Danjel Gulič, Giorgio Ros-setti in Jurij Vodopivec. Posvet se bo zaključil s pokušnjo kraških specia-litet. Krožek Istria prireja v nedeljo družabno kosilo za člane in prijatelje. Ob 12.30 bo tipično istrsko kosilo v milj-skem kmečkem turizmu Scheriani (cena kosila je 25 evrov, rezervacije na tel. št. 0481-474191). Na spletni strani www.circoloistria.it pa so na voljo najnovejše publikacije krožka. Božično srečanje na Proseku Rajonski svet za zahodni Kras bo priredil danes ob 18. uri v sodelovanju z Mladinskim krožkom Prosek-Kontovel na svojem sedeži božično srečanje za občane zahodnokraških vasi in člane domačih društev in organizacij. Srečanje bodo kulturno oplemenitili nastopi mladih glasbenih izvajalcev, nakar si bodo prisotni voščili srečne božične in novoletne praznike. Danes božičnica OŠ Grbec-Stepančič V sredo se je v članek o božični dobrodelni nabirki Osnovne šole Ivana Grbca in Marice Gregorič-Ste-pančič ter otroških vrtcev iz Škednja in od Svete Ane za Fundacijo Luc-hetta Ota D'Angelo Hrovatin vrinila neljuba napaka. Božičnica namreč ni potekala prejšnji petek, ampak bo danes popoldne ob 16. uri v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Škednju. Ob tej priložnosti bodo zbrani denar izročili predstavniku Fundacije Luc-hetta Ota D'Angelo Hrovatin. V Joyce Hotelu: Ustava ima 60 let V ponedeljek, 22. decembra, ob 18.30, prireja neprofitno združenje »Il pane e le rose« razgovor posvečen 60-letnici italijanske ustave. »stava ima 60 let, je naslov skupnega razmisleka, ki bo potekal v dvoranici tržaškega James Joyce Hotela (Ul. dei Cavazzeni) in ga bodo uvedli univerzitetni profesor Fulvio Sa-limbeni, Rosalba Trevisani, članica tržaškega Centra UNESCO ter novinar RAI Ivo Jevnikar. Nastopila bosta še Liliana Saetti z recitacijami in glasbenik Giuseppe Signorelli. Pobudnik in povezovalec pogovora Edoardo Kanzian vabi k udeležbi vse, ki verjamejo v demokracijo kot soudeležbo in menijo, da je besedilo naše osnovne listine izredno jasno, a da jo je treba izvajati in udejanjiti njene temeljne vrednote. Trg Venezia prenovljen, avtobus št. 10 po starem Danes pozno popoldne bo prenovljeni Trg Venezia ponovno odprt za promet. Podjetje Trieste Trasporti sporoča, da bo avtobus št. 10 spet vozil po običajni trasi, s končno postajo na trgu samem. Predsednik krožka Miani Fogar odstopil Predsednik krožka Miani Maurizio Fogar je na včerajšnji seji vodstva sporočil svoj odstop. Za to se je odločil iz pomembnih osebnih razlogov, zaradi katerih ne bo imel več časa na razpolago. Na predsednikovo mesto je bil imenovan Livio Fogar. /— Včeraj danes Danes, PETEK, 19. decembra 2008 URBAN Sonce vzide ob 7.42 zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.46. Jutri, SOBOTA, 20. decembra 2008 JULIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,5 stopinje C, zračni tlak 1005,2 mb raste, veter 14 km na uro severovzhodnik, vlaga 56-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. decembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino ambasciatori - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Madagascar 2«. ariston - 16.30, 18.45, 21.00 »La felicita porta fortuna - Happy go Lucky«. cinecity - 15.50, 18.00, 19.35, 20.10, 21.30, 22.20 »Narale a Rio«; 16.15, 17.40, 18.15, 20.05, 22.00 »MAdagas-car 2«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il Cosmo sul Como'«; 16.00, 18.05, 20.05, 22.05 »Come un uragano«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Ultimatum alla terra«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Come Dio comanda«; 15.50 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zampe«. excelsior - 16.15, 18.30, 21.15 »The Millionaire«. excelsior azzurra - 16.30, 18.35, 21.00 »Il giardino di limoni«. fellini - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Come Dio comanda«. giotto multisala 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 18.20, 22.15 »Mamma mia!«; 22.15 »Si puo fare«. giotto multisala 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il Cosmo sul como'«. giotto multisala 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il bambino con il pigia-ma a righe«. koper - kolosej - 17.00, 19.00 »Dan, ko bo obstala Zemlja«; 21.00, 23.10 »Kaj se je zgodilo«; 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Madagaskar 2«; 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Odsev«. nazionale - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come un uraga-no«; Dvorana 4: 16.30, 18.30, 20.30, 22.15 »Ember il mistero della citta di Luce«. super - 16.00 - 21.00 Film prepovedan mladim pod. 18. letom; 22.15 »Nes-suna verita«. tržič - kinemax - Dvorana 1: 17.00, 20.10, 22.00 »Madagascar 2«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.10 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.10 »Il Cosmo sul como'«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Co-me Dio comanda«; 16.00, 18.15 »Ma-dagascar 2«. 13 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. OBČINA ZGONIK, vrtec v Gabrovcu ter OŠ L. Kokoravec-Gorazd iz Sa-leža in 1. Maj 1945 iz Zgonika vabijo danes, 19. decembra, ob 17.30, v osnovno šolo v Zgoniku na pred-praznično srečanje »V pričakovanju Božiča in novega leta«. Od 17. ure dalje bo odprt »Knjižni sejem«. OTROCI OTROŠKEGA VRTCA ANTON FAKIN vljudno vabijo sovašča-ne, prijatelje in znance na Božični sejem, ki bo danes, 19. decembra, od 16. do 19. ure, v domu A. Bubniča v Repnu. PD SLOVENEC vabi danes, 19. decembra, ob 20.30, v Srenjsko hišo v Boršt na srečanje z enologom Fran-com Cernicem. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS, v sodelovanju z Mladinskim krožkom Prosek-Kontovel prireja danes, 19. decembra, ob 18.uri, na sedežu, Prosek št. 159, družabno srečanje. Nastopali bodo gojenci glasbenih šol. SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OŠ ŠEMPOLAJ vabijo danes, 19. decembra, ob 18. uri na Božičnico 2008 »Na Placu«. Nastopajo: otroci vrtca, učenci osnovne šole Stanko Gruden, Plesna skupina Vigred, Otroška pevska skupina Vigred, Mladinska glasbena skupina Vigred, Mladinska plesna skupina AŠKD Kremenjak, ansambel Mladi Kraški Muzikanti. Posebna gosta: Božiček in Dedek Mraz (pripeljala se bosta s kočijo). Topel čaj in kuhano vino!!! SKLAD SERGIJ TONČIČ sporoča, da bo podelitev štipendij za akademsko četo 2008/09 danes, 19. decembra, ob 18. uri, v študijski knjižnici, ul. sv. Frančiška 20. SPDT vabi člane danes, 19. decembra, ob 20. uri v K.R. Domu Briščki, na Društveni večer. Udeležence izletov in ostalih dejavnosti prosimo, da nam posredujejo čimprej slikovni material, ki bi utegnil biti zanimiv za vse, na naslov »info@spdt.org« ali naj pokličejo na tel. št. 338-5953515, odgovarja Katja Starec. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 19. decembra, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v Ul. Trento 8, predavanje na temo: »Pravilna prehrana in okusnost božičnih tradicionalnih dobrot«. Predaval bo predsednik združenja Marino Vocci. Vabljeni so vsi. BOŽIČNI SEJEM PRI SKD IGO GRUDEN bo potekal do 20. decembra z urnikom 16.00-20.00 in z naslednjim programom: danes, 19. decembra, božični pozdrav dijakov S.Š. I.Gruden in predstavitev Grudnovega koledarja. V soboto, 20. decembra, ob 17. uri pravljica Angel miru in predstavitev knjige »Od Miklavža do božiča« Lučke Peterlin Susič, ob 17.30 božična delavnica z mladinskim krožkom SKD I. Gruden. KD FRAN VENTURINI vabi na društveno božičnico, ki bo v soboto, 20. decembra, ob 20. uri v prostorih centra A. Ukmar - Miro pri Domju. KD POMLAD organizira delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje -zimski solsticij« v soboto, 20. decembra, ob 15.30 v prostorih društva Brdina na Opčinah. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št. 3474437922. OBČINA REPENTABOR s prispevkom Pokrajine Trst prireja v soboto, 20. decembra, »Božični koncert«, ki bo v cerkvi na Tabru ob 16. uri. Nastopil bo Trio Sanvitale-Minin-Formentin. Po koncertu bo pred ob- TRST čino ob 17. uri tradicionalna »Boži-čnica«, pri kateri bodo sodelovale vse krajevne organizacije, vrtec Antona Fakina in OŠ Alojza Gradnika. Vabljeni! OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem «Fhocus« in zadrugo «LA CO.S.T.I.E.RA« organizirajo dne 20. decembra, ob 10.uri, v igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, 124 - Sesljan, praznik v pričakovanju Božiča. SK BRDINA tudi letos organizira zi-movanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Vse informacije dobite na tel. št.: 347-5292058 (Brdina). SKD TABOR vabi na zaključni večer ob 40-letnici društva s predstavitvijo publikacije, DVD-ja in razstave o društvenem delovanju v soboto, 20. decembra, ob 20. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Sledi družabnost z glasbo v živo, animacijo in presenečenji. Veselimo se srečanja z vami. Veselimo se srečanja z vami. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju v soboto, 20. in v nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri na »Skupaj prisluhnimo pravljici...«. V soboto nam bo Nicole Starc pripovedovala pravljico »Nekega zimskega dne«, v nedeljo pa Alenka Hrovatin »Angelček brez perutničk«. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: in-fo@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. ŽUPNIJA SVETEGA ANDREJA -TREBČE vabi na koncert »Božični utrip« MeMlPZ Trst v nedeljo, 21. decembra, ob 11. uri, v Trebensko cerkev. Toplo vabljeni vsi (maša ob 10. uri). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v soorganizaciji z ZSSDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni Festival«, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v telovadnici v Rep-nu. Toplo vabljeni! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 21. decembra, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase-Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. KD FRAN VENTURINI v sodelovanju z občino Dolina in župnijsko skupnostjo Ricmanje vabijo na koncert MePZ Senožeče in MePZ F. Ventu-rini v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v župnijski cerkvi Sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Vljudno vabljeni! KULTURNA DRUŠTVA Slovan Padri-če in Skala Gropada priredita boži-čnico, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 18. uri v cerkvici sv. Cirila in Metoda na Padričah. Sodelujejo: otroški pevski zbor A. Slomšek in MePZ Skala Slovan. Vabljeni! SKD VIGRED, ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKEGA VRTCA ŠEMPOLAJ vabijo v Štalco v Šempolaju na Prodajno-razstavni božični sejem knjig, ročnih del, koledarjev, lectarjevih izdelkov ter na razstavo panjskih končnic do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.30; v nedeljo, 21. decembra, od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure. Na razpolago je tudi Jadranski koledar. OBČINA DOLINA v sodelovanju z vaškimi skupnostmi iz Prebenega, So-cerba, Ospa, Mačkolj, Kaštelca in Doline in s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, organizira v nedeljo, 21. decembra, 2. pohod brez meja »Te skupne stezice«. Zbirališče bo v Pre-benegu v parku ob 9.30. Toplo vabljeni! RADIJSKI ODER IN ZALOŽBA MLADIKA prirejata serijo otroških uric s predstavitvijo knjige z zgoščenko »Od Miklavža do Božiča« avtorice Lučke Susič. Urice bodo v soboto, 20. decembra, ob 10. uri v prostorih središča Rotunda v Kopru, ob 17. uri pa v društvu Gruden v Nabrežini. V nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v Devinu (sodeluje otroški zbor Ladjica); v ponedeljek, 22. decembra, pa v Finžgarjevem domu na Opčinah (sodelujeta zbor OŠ Bevk ter otroška igralska skupina Tamara Petaros. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bodo v ponedeljek, 22. de- cembra, gostovali »Veseli upokojenci« iz Laškega. To je etnopevska skupina, ki ohranja stare ljudske pesmi in običaje. Prikazali bodo ofiranje in koledovanje na Štajerskem. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30. GLASBENA MATICA vabi na osrednjo božičnico učencev šole, ki bo v torek, 23. decembra ob 19.uri, v cerkvi pri sv.Jakobu. Sodelovali bodo solisti, komorne skupine s flavto, otroška in mladinska godalna skupina, mešani mladinski zbor Trst in mešani pevski zbor Gallus. SKD VIGRED vabi v torek, 23. decembra, ob 20.30 v Štalco v Šempo-laju, na »Koncert Srečno«. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, Trio Veseljaki, Ansambel Mladi kraški muzikanti, duo Martina Feri in Aljoša Saksida, Zoran Lu-pinc, Skupina Domači Veseljaki. Skupaj bomo nazdravili letu 2009. NABIRANJE ODPADKOV »OD VRAT DO VRAT« - Nadoknadenje nabiranja odpadkov za Krmenko in Lako-tišče. Odgovorni urada za Urbani-stiko, Zasebne gradnje in Storitve občine Dolina, sporoča, da bo nabiranje odpadkov: - steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta), ki ni bilo dokončano v četrtek, 11. decembra, v Lakotišču, zaradi slabega vremena, potekalo danes, 19. decembra, medtem ko bo za - steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta), ki ni bilo izvedeno v petek, 12. decembra, zaradi stavke, potekalo dne 24. decembra 2008. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča občane, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v sredo, 24. in sredo, 31. decembra v popoldanskih urah zaprti. V omenjenih dneh bodo omenjeni uradi odprti od 9. do 12. ure. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO okraja 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repen) s financiranjem Pokrajine Trst prirejajo za praznik Befane v torek, 6. januarja, kosilo z glasbo, plesom in tombolo v restavraciji »Križman« v Repnu. Udeleženci morajo biti stari vsaj 65 let in živeti v občinah Devin Nabre-žina, Zgonik in Repen. Na razpolago je 95 mest, vpisovanje pa bo potekalo do 24. decembra na Uradu za socialno skrbstvo v Naselju Sv. Mavra 124. Tel.: 040-2017389. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da se bo zbor v sredo, 24. decembra, ob 9. uri na Miljskem pokopališču poslovil s pesmijo od tovariša Giorgia Marzija, pokrajinskega predsednika VZPI. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN MEPZ SV. JERNEJ - OPČINE vabita na »Božični koncert«, ki bo v četrtek, 25. decembra, ob 18. uri, v župnijski cerkvi na Opčinah. Koncert oblikujejo: OPZ, MlDPS in ZPZ Vesela pomlad - vodi Mira Fabjan, MoPZ Tabor -vodi Mikela Šimac, MoPS Sv. Jernej - vodi Mirko Ferlan, MePZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban in solisti. Božično misel bo podal Marjan Skerlavaj, večer bo povezoval Matej Susič. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v četrtek, 25. decembra na »Božično kosilo« in v sredo, 31. decembra na »Silvestrovanje«. Rezervacije na sedežu ali po tel. 040-422731 ali 3476902820. KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu »S. Kosovel«, ul. Ginnastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka Krut, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo urnik med božičnimi prazniki naslednji: ponedeljek, 22. decembra, 16.00-18.30; sreda 24. decembra zaprto; ponedeljek, 29.decembra, 16.00-18.30; sreda 31. decembra 9.00-11.30. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040-415797. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban« namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovlji- Petek, 19. decembra 2008 va za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo - ul. Mazzini, 46 - Trst, je treba predložiti do 31. decembra. Prošnji naj bo priložen curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi potrdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Maz-zini 46, prvo nadstropje, tel. 040631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. TEČAJ V BAZENU: Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 9. januarja 2009, in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 3284559414. SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo pod vodstvom društvenih učiteljev. Na razpolago je petdnevni tečaj od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možen je najem smučarske opreme in avtobusni prevoz po ugodni družinski ceni. Informacije in-fo@skdevin.it ali tel. 348-1334086 (Erika). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 328-4559414 »mailto:info@me-lanieklein.org«. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte od danes, 19. decembra 2008 do 11. januarja 2009. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v For-ni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je predviden tudi avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije in vpis tel. 3401653533 (Valentina). O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degu-stacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v športno-kultur-nem centru v Lonjerju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: mailto:trieste@onav.it. ^ Zapustila nas je naša draga Giovanna Vidmar por. Giaconi (Nina) Sporočajo mož Nino, vnuka Mitja in Shobha ter Ileana Pogreb bo v soboto, 20. decembra, ob 13.40 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Trst, 19. decembra 2008 Andreju in družini najgloblje sožalje ob izgubi očeta JEANA GRANIERJA. Košarkarska sekcija AŠD Polet Starši in učenci osnovne šole Albert Sirk izrekajo občuteno sožalje učiteljici Olgi ob izgubi dragega očeta MIROSLAVA TAVČARJA. Ob smrti dragega Miroslava izrekamo družini Tavčar iskreno sožalje. P.D. Vrh sv. Mihaela 12 Petek, 19. decembra 2008 TRST / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE i innr n rn \ IZVENABONMAJSKA PONUDBA 08/09 Jacques Brel, Branko Završan Senca tvojga psa « Večer, ki si zasluži še veliko ponovitev. 99 (Blaž Lukan, Delo, 30.5.2008) H I I H III IIHBB Danes, 19. decembra ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču Info in predprodaja od petka, 12. decembra: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA V SODELOVANJU Z S KG Z, SKD VALENTIN VODNIK IN ZSKD vabi danes, 19. decembra, ob 18.30 uri v Kulturni dom SKD Valentin Vodnik v Dolini, na predstavitev Jadranskega koledarja. Prisotna bo avtorica Vesna Guštin Grilanc. Za glasbeno kuliso bo poskrbel kvartet Nomos. UČENCI OŠ FRANA MILČINSKEGA IN NSŠ SV. CIRILA IN METODA vabijo danes, 19. decembra, ob 19. uri na božični koncert v cerkvi Sv. Trojice na Katinari. Sodeluje pevski zbor Tončka Čok. BOŽIČNE MELODIJE ŽE ODMEVAJO - Trebenska godba jih igra... prisluhni jim tudi ti, v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v ljudskem domu v Trebčah! Ob naši spremljavi bo pela prof. Martina Feri. DECEMBRA V ZGONIKU v znamenju solidarnosti, gledališča, glasbe, športa in enogastronomske ponudbe. Občina Zgonik prireja v decembru v sodelovanju s krajevnimi društvi: v soboto, 20. decembra, »Jaz in one, skratka me: Ženske« (Premiera), v Škc v Zgo-niku, ob 20.30, nastopa Miranda ^ÏÏT Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z SKGZ, SKD Valentin Vodnik in ZSKD vabi na predstavitev Jadranskega koledarja danes, 19. decembra ob 18.30 v Kulturni dom SKD Valentin Vodnik v Dolini Prisotna bo avtorica Vesna Guštin Grilanc Za glasbeno kuliso bo poskrbel kvartet Nomos nuarja 2009 na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča »Kraji duha«. Urnik: do 22. decembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro; od 22. decembra do 6. januarja: od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Škedenj, Cerkev sv. Lovrenca. 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgonika; Nabre-žina, Cerkev sv. Roka, 11. januarja, ob 16. uri, nastopajo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček, glasbeni utrinek s harmonikaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMPZ Trst z glasbenimi utrinki. Čestitke Caharija, režija Mario Uršič; v nedeljo, 21. decembra, »Tekmovanje v Orienteeringu, pred ŠKC v Zgo-niku, ob 10.30 prvi start (zbirališče od 9.30); v soboto, 27. decembra, »FVG Gospel Choir«, v župnijski cerkvi v Zgoniku, ob 18. uri; v soboto, 27. decembra, »Delavnica okusov«, v vinoteki v Zgo-niku, ob 19.30. Vstop prost. Pobudo sta omogočili Dežela F-JK in Pokrajina Trst. SKD VESNA - GLASBENI USTVARJALCI vabijo na božičnico v soboto, 20. decembra, ob 18. uri, v Kulturni dom Albert Sirk v Križu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽI-NA vabi na »Tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri, v na-brežinski občinski telovadnici. Gost večera ansambel Ano ur'co al'pej dvej. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem KD Valentin Vodnik prireja v nedeljo, 21. decembra, ob 17.30 v dvorani Valentina Vodnika v Dolini praznični nastop gojencev glasbene šole in pihalnega orkestra Breg. Toplo vabljeni. DRUŠTVO MARIJA KOGOJA, MARIJIN DOM IN SVETOIVANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabijo na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 20.30, v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu. Koncert omogočata Slovenska prosveta in ZKB. KULTURNO DRUŠTVO KRAŠKI ŠOPEK iz Sežane prireja 22. decembra, ob 19. uri, v Kosovelovem domu Sežana, folklorno kulturno prireditev »Na Placi«. Predstavili se bodo Mularija z borjača OŠ Srečka Kosovela Sežana, Tambu-raški ansambel SKD France Prešeren Boljunec, folklorno društvo Val Piran in kulturno društvo Kraški šopek Sežana. SKD PRIMOREC vabi na ogled slikarske in fotografske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti« ob sobotah in nedeljah, od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do 28. decembra. RAZSTAVA starega kraškega pohištva restavriranega na tečaju, ki ga je organiziralo društvo Noe', bo odprta do 31. decembra v Šker-kovi hiši v Šempolaju s sledečim urnikom: ob sobotah od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9.30 do 12. in od 14. do 16. ure. Info.: 3498419497. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opči-nah (Proseška ul. 131) bo do 6. ja- V sredo, 17. decembra, je na tržaški matematični fakulteti z odliko in pohvalo diplomirala MARGHERITA FRANCESCAT-TO. Ob življenjskemu uspehu ji čestitamo ter voščimo še obilo zadoščenja pri nadaljnjem študiju. Peter, Stojan in Milena ter Elda in Paulo z Irino in Anjo. Sestrici Katerini se je pridružil bratec SERGEJ. Povečani družini voščijo vso srečo in polno mirnih noči nono, nona in teta Ivana z družino. Štorklja se je v Trebčah ustavila, malega Denisa je v zibelko postavila in tako bratca Danjela, mamo Rosanno in očka Damona osrečila. Z njimi se veselijo bratrančki Robin, Patrik in Nina, teta Lisa, stric Vasilij, nonoti Dario in Gianna ter Inga in Aldo. SI Šolske vesti UČENCI IN UČITELJICE COŠ A. BUBNIČA prirejajo božičnico danes, 19. decembra, ob 15. uri, v župnijski dvorani »Sala Roma« v Miljah. Toplo vabljeni! UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA V KRIŽU vabimo na božični-co, danes, 19. decembra, ob 19.30 v šolskih prostorih. UČENCI OŠ IVAN GRBEC -M.G.Štepančič ter malčki otroškega vrtca iz Škednja in od Sv. Ane vabijo na božičnico, ki bo danes, 19. decembra, ob 16. uri, v cerkvi Sv. Lovrenca v Škednju. Prostovoljni prispevki bodo dodeljeni Fundaciji Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. UČENCI IN UČITELJI COŠ P. TO-MAŽIČA iz Trebč obveščamo vaš-čane, da bo tradicionalno božično koledovanje potekalo v ponedeljek, 22. decembra, v popoldanskih urah in torek, 23. decembra, v jutranjih urah. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA na Repentabru spo- ročajo, da bodo letos koledovali v Lazarskem »ku'te« in sicer v ponedeljek, 22. decembra, od 13.30 dalje. ZIMSKA PRAVLJICA: učenci in učitelji COŠ Stanka Grudna iz Šem-polaja vabijo na božičnico, ki bo v Štalci v ponedeljek, 22. decembra, ob 12. uri. OTROŠKI VRTEC PIKA NOGAVIČKA IZ DOLINE TER OŠ P. VO-RANCA DOLINA-MAČKOLJE vabimo na skupno božičnico, ki bo v torek, 23. decembre, ob 15. uri, v prostorih Kulturnega centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MILČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimovanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Peričnika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali na e-mail: franmilcinski@gmail.com. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. V KRIŽU prodajam stanovanje, 90 kv. m. z balkonom in garažo. Tel. 334-5088775. Z VELIKO IZKUŠNJAMI ter vesela do dela z bolnimi in ostarelimi osebami, gospa išče delo. Tel.: 329-6055490. ZEMLJIŠČE veliko približno 500m, dajem v najem za 300,00 evrov mesečno. Direkten vhod z Državne ceste 14 za Bazovico. Primerno za camping ali za depozit raznih materialov. Tel. 040-576116. [H Osmice OSMICA PRI PIŠČANCIH. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci 5. Vabljeni. Tel.: 040229270. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič, Prebeneg 99. Tel. 335-6322701. V LONJERJU je odprl osmico Damian Glavina. Tel. št.: 3488435444. V MEDJIVASI št. 10 sta odprli osmi-co Mavrica in Sidonja. Tel. 040208987. Vabljeni! Prispevki M Izleti SPOMINSKI POHOD PASJA RAVAN DRAZGOŠE - Člani SPDT se bodo udeležili v soboto, 10. januarja 2009 nočnega, spominskega pohoda v Dražgošah. Pohod se začne v soboto, 10. januarja, ob 23.uri, in konča naslednji dan ob 10.uri. Je precej zahteven, zato je potrebna dobra kondicija udeležencev. Kdor se nam želi pridružiti je vabljen na sestanek, ki bo v ponedeljek, 22.decembra, ob 20.uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Vse informacije Vam nudi Bernard Florenin tel. 0481-882240. ZIMOVANJE na Pohorju prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst, od 2. do 6. januarja 2009, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Za informacije pokličite na tel. 040-573141, e-mail: in-fo@sddsk.org. Namesto cvetja na grob Milene Čuk darujeta Dorina in Anica Čuk 15,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na dragega Sandra Grgi-ča darujeta Ana in Svetko Grgič 20,00 evrov za PD Slovan. V spomin na Karlo Malalan, Jelko Guštin in Milka Čebulca daruje Svetko Grgič z družino 30,00 evrov za SKD Tabor. Ganjeni in hvaležni za prireditev v spomin na našega Antona Uk-marja - Mira darujeta Nela in Du-nja 50,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Kontovel in 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. Namesto cvetja na grob Marjete Šušteršič vd. Širca daruje Adelina z družino 20,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Poldo Pertot vd. Braj-kovič darujejo Draga, Nadja in Bruno 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na mamo in nono Poldo Pertot vd. Brajkovič darujejo Anka, Mitja, Peter in Elena 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob drage se-strične Polde Pertot daruje Mari Blason 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Janko Legiša daruje 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na dr. Milka Čebulca darujeta Neva in Rudi Pahor 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob božičnih praznikih daruje Zofka Mahnič 50,00 evrov za Skupnost Družina Opčine. S Poslovni oglasi Loterija 18. decembra 2008 IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386-41948806 NUDIMO SPROSTITVENE MASAŽE v Sežani 3348334231 in Novi Gorici 00386-51869928, za ugledne osebe. S Mali oglasi IŠČEM krojaško lutko (mera 46) v dobrem stanju. Tel. št.: 3396013695. PRODAM železne cevi, od metra do 5 metrov dolžine, razne debelosti. Tel. št.: 040-280910. PRODAM VESPO px 150, staro 25 let (l. 1983), edini gospodar, v odličnem stanju, prevoženih 23.000 km, vedno v garaži. Cena 2.100 evrov. Tel. 040-576116. PRODAM mikro vozilo znamke tas-so, motor diesel, 500 cc, moč 4 kw, avtomatski menjalnik. Informacije nudimo na št. 347-9165408 ali 340-5691216. Bari 70 27 10 13 16 Cagliari 35 66 13 65 5 Firence 9 57 59 88 54 Genova 31 63 64 25 85 Milan 31 56 65 3 49 Neapelj 26 59 52 13 41 Palermo 58 33 81 86 68 Rim 29 62 32 83 27 Turin 71 52 18 72 43 Benetke 21 68 10 88 72 Nazionale 43 38 36 52 72 Super Enalotto Št. 153 9 26 29 31 58 70 jolly 21 Nagradni sklad 3.981.175,78 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 16.792.920,97 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 54.288,77 € 2.004 dobitnikov s 4 točkami 297,99 € 73.100 dobitnikov s 3 točkami 16,33 € Superstar 43 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 29.799,00 € 298 dobitnikov s 3 točkami 1.633,00 € 4.501 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.170 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 60.887 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / KULTURA Četrtek, 18. decembra 2008 413 LJUBLJANA - Slovensko etnološko društvo Slovenci na Hrvaškem: NOVA GORICA Kontrasti dediščina in sedanjost, za pihala izšli referati skupnega posveta in klavir Slovensko etnološko društvo se zadnja leta bolj aktivno posveča posvetovanjem o slovenski manjšini v sosednjih državah. Eno od zadnjih v tem nizu je bilo leta 2005 v Zagrebu, slovenski in hrvaški referenti pa so svoje prispevke uokvirili pod skupnim naslovom: Etnološka dediščina in kulturna podoba Slovencev na Hrvaškem. Plod tega delovanja je tudi pričujoči zbornik, ki vsebinsko obsega mnoga zanimiva poglavja od zgodovine in etnologije, razvoja in delovanja društev, predstavitev izobražencev in umetnikov do kulturne dediščine, ter mnogoterih tesnih stikov in prepletanj med dvema narodoma. V dvema uvodnima, zgodovinsko-etnolo-škima prepletenima prispevkoma, v katerima je žal precej pomanjkljivosti in površnosti, se dr.Vera Kržišnik Bukič posveča slovenski prisotnosti na Hrvaškem od nekdaj do danes; dr. Aleksandra Muraj pa obravnava zadnje »hrvaško desetletje« živahne slovenske prisotnosti (1981-1991) v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Oba prispevka potrjujeta pomembno vpetost slovenske diaspore, zlasti številnih izpostavljenih posameznikov v družbeni in kulturni sferi sosednje države, ki pa je po ponesrečenih političnih reformah v obdobju vladavine dr.Franja Tudj-mana doživela precejšnjo stagnacijo in drastični upad slovensko proklamiranega življa ob zad- njem popisu prebivalstva na Hrvaškem. Nedvomno gre za t.i. tiho asimilacijo Slovencev na Hrvaškem, ki je kulminirala proti koncu zadnjega desetletja minulega stoletja in posredno povzročila, da je denimo danes (uradno) število slovenskih prebivalcev v Zagrebu, na Reki in še kje drugje skoraj prepolovljeno. V drugem tematskem sklopu se avtorji Franc Strašek, Marjana Mirkovic, Barbara Riman, Karmen Medica, Ivana Lučev in Marina Peric osredotočajo na pomembne dosežke slovenskih kulturnih društev na Reki in v Istri ter v Splitu. Prav ta društvena dejavnost nesporno dokazuje, da je slovenski ži-velj v vseh obdobjih negoval in ohranjal bogato kulturno tradicijo, ki se je do današnjih dni dobro ohranila bodisi v besedi, pesmi ali plesu in drugih običajih. Tudi slovenski izobraženci, znanstveniki in umetniki so na Hrvaškem zapustili trajno sled. Pomen njihovega delovanja izpostavljajo prispevki Irene Gantar Godine, Katje Mihurko Poniž in Vladke Tucovič, ter Marije Stanonik in Vlada Šestana, s katerimi je v zborniku uokvirjen tretji tematski sklop. Prav tako zanimive in poučne prispevke najdemo v naslednjem razdelku (Iz kulturne dediščine), v katerem Dušanka Gržeta, Jasna Klesnik, Marko Smole in Slavko Marinič nizajo manj znane kulturno-zgo-dovinske drobtine, med katerimi mnogim denimo sploh ni znan pomemben prispevek Slo- vencev v izgradnji in razvoju Karlovca in Kar-lovške županije itd. V sklepnem tematskem sklopu »Stiki in prepletanja« pa se dejansko zrcali neprekinjeni tok iz preteklosti v sedanjost, ki ga odstirajo prispevki Alenke Černelič Krošelj (družina Černelič v Zagrebu od začetka 20. stoletja do danes), Jelke Pšajd (Poti Renkovskih kupi-narjev v Medimurje) in Jože Primc (Slovenci na hrvaškem). Slednji poleg drugega problemati-zira nerazumljivo indiferentnost slovenskega zgodovinopisja, jezikoslovja in drugih ved do Gorskega Kotarja oziroma Zgornje Kolpske doline, saj je to območje od nekdaj naseljeno tudi s Slovenci. Primc poudarja, da mu ni za to, ali je bil Peter Klepec Slovenec ali Hrvat, oziroma, ali je bilo in je to območje slovensko ali hrvaško in ali je meja krivična ali pravična, saj si želi le prispevati k boljšemu poznavanju zgodovine teh krajev, brez »nasilnega prekrščeva-nja« teh ali onih v Slovence ali Hrvate ter izo-gibu nepotrebnih nadaljnjih prepirov. Tem besedam ni potrebno veliko dodati, morda le znano dejstvo, da slovenska manjšina na Hrvaškem danes stagnira, ker ima premalo materialne in moralne podpore za potrjevanje lastne samobitnosti, mlajši rodovi slovenske diaspore pa iz pragmatične nuje vedno pogosteje prisegajo na hrvaško državljanstvo. Slavko Gaberc TRST Niz Koncertnega društva Vokalna skupina Die Singphoniker za zaključek prvega dela sezone V ponedeljek, 15. decembra, se je v tržaškem gledališču Rossetti zaključil prvi del sezone tržaškega Koncertnega društva; ker so koncerti dostopni samo članom, ki si s članarino nabavijo tudi abonma, se večkrat dogaja, da dobi društvo prošnje za enkratni obisk posebno privlačnih koncertov. Povpraševanje narašča v primeru svetovno znanih zvezdnikov in v februarju bosta v Trstu kon-certirala tako Martha Argerich kot An-dras Schiff, zato je vodstvo društva sklenilo, da ne bo dalo na razpolago dodatnih vabil, temveč bo raje ponovno odprlo rok za včlanjevanje: za polovično ceno si bodo lahko zainteresirani zagotovili vstop na vseh sedem koncertov, ki bodo na sporedu od 19. januarja do 30.marca 2009. Informacije je skupaj z božičnimi in novoletnimi voščili pred koncertom posredoval tajnik društva Nello Gonzini, nato pa je stopil na oder sekstet nemških pevcev, ki so se združili na münchenskem kon-servatoriju že leta 1980 pod imenom Die Singphoniker. Fantje so se v študentskih letih navduševali za sestave kot The King's Singers, The Swingle Singers in Manhattan Transfer, vzornike pa so imeli tudi v Nemčiji, kjer je še živ spomin na sekstet Comedian Harmonists, vokalno skupino, ki je v Nemčiji in tujini med leti 1927 in 1934 žela veliko uspeha, dokler se ni na silo razpustila, kajti med pevci so bili Židje in homoseksualci, ki jim je nacistična diktatura preprečila javno nastopanje. Die Singphoniker so za tržaško občinstvo pripravili zelo heterogen program, ki je zaobjel velik kronološki in stilni razpon, od Orlanda di Lassa do Stin-ga, začeli pa so s Schubertom, ki je s svojim ustvarjalnim darom pogosto razveseljeval svoje prijatelje: samospevi in pesmi za komorne skupine so kar vreli na dan, še posebno med družabnimi večeri, kjer je skladatelj sedel pri klavirju, okrog njega pa so prijatelji prebirali sveže par-titure. Ständchen (Podoknica) D920, Zum Rundetanz (H Kolu) D 938b, Grab und Mond (Grob in luna) D 839, Geistertanz (Ples duhov)D494 in Die Entfernten ( Oddaljeni) D331 je bil prvi splet, ki so ga Singphoniker zapeli, zraven pa tudi razkrili rdečo nit, ki je povezovala prvi del programa s poezijami, ki so zajemale iz romantične trojice luna-noč-svetloba. Schubertu sta sledila Felix Men-delssohn-Bartholdy z Nachtgesang (Nočni spev) in Richard Strauss s Traumlicht P âÉ m\u •y i Ansambel Slowind, k ga sestavljajo solisti orkestra Slovenske filharmonije in sodi med vodilne tovrstne slovenske zasedbe, je bil gost tretjega abonmajskega koncerta Kulturnega doma Nova Gorica. Sestav vsa leta svojega uspešnega skupnega muzici-ranje (leta 1999 je prejel Župančičevo nagrado, leta 2003 pa nagrado Prešernovega sklada) daje velik poudarek sodobni glasbeni ustvarjalnosti. Flavtist Aleš Kacjan, oboist Matej Šarc, klarinetist Jurij Jenko, hornist Metod Tomac in fagotist Paolo Calligaris se nikoli ne sramujejo sodobnih slovenskih glasbenih del in jih zato tudi v sicer klasični programski shemi ne zapakirajo tja, kjer najmanj 'bolijo'. Novogoriško občinstvo so tokrat presenetili v začetku drugega dela večera z izvedbo skladbe Kontrasti za pihalni kvintet, dela, ki ga je Nina Šenk (uspešna slovenska skladateljica mlajše generacije, ki trenutno nadaljuje podiplomski študij na Visoki šoli za glasbo Carl Maria von Weber v Dresdnu) napisala lani po naročilu kvinteta Slowind. Skladba je koncipirana na nasprotjih med trdimi akordi, strukturo in počasnimi lebdečimi deli (v 2. stavku), v njej se avtorica poigrava s številnimi možnostmi proizvajanja tonov, z različnimi ritmičnimi impulzi iste tonske višine in s povezovanjem igranja (pihanja) v inštrument z žvižganjem. Skladbo, ki ji sicer v zbirki sodobnih glasbenih del ne moremo nadeti pečata inovativnosti, so člani Slo-winda izvedli v njim lastnem poustvarjalnem živem utripu in sijaju, tistem, ki smo ga lahko občudovali tudi ob prebujanju globoke izpovednosti tri delne skladbe Adagio in Allegro, KV 594, napisane v najtemnejši f-mol tonaliteti in eni zadnjih umetnin Wolf-ganga Amadeusa Mozarta. Prevladujoče žalostno vzdušje 1. in 3. stavka »zamaje« precej furioso zveneč srednji del - prav ta pa opredeli tudi izvedbo naslednje skladbe, Kvinteta za klavir in pihala v Es-du-ru, op. 16 L. van Beethovna. Čeprav je to mladostno delo ( Beethoven ga je napisal pri šestindvajsetih letih), pa v njem že močno izstopajo značilne silovite in ognjevite ideje skladatelja. In tudi Beethovnova skladba je polna kontrastov, tako v artikulaciji med spevnimi in trdimi akcenti in v dinamiki kot v medsebojnih dialogih med pihali in klavirjem. Žal pa je tokrat kontrastnost »osvojila« tudi same interprete. Italijanski pianist Andrea Ruccli, ki sicer že nekaj let občasno uspešno sodeluje z ansamblom Slowind (z njim nastopa na koncertih v Sloveniji in Italiji) je Beethovnov Kvintet v Es-duru 'bral' (mogoče ne bi bilo slabo, če bi mu na koncertnem odru kdo obračal note) precej drugače kot pihalci (Šarc, Jenko, Tomac in Callligaris). »Rucclijev Beethoven« je bil preveč silovit, divji in tudi marsikdaj preveč glasen. Sinergi-ja med šestimi glasbenimi prijatelji pa je vendar nastopila v izvedbi Seksteta v C-duru F. Poulenca, v delu, v katerem je kontrastnost precej manj ostra. Ansambel Slowind in pianist Andrea Ruccli so se tu uspeli lepo uglasiti in občinstvu v mojstrski maniri postregli z duhovitostjo, prefinjenostjo, lahkotnostjo in neproblematičnostjo Poulencove glasbene govorice. Tatjana Gregorič (Sanjska luč), nato pa skok v sodobnost s Sister Moon (Sestra Luna) angleškega pop zvezdnika Stinga. Tu so se pevci razžive-li in pokazali, da jim sodobne melodije in harmonije ležijo bolj kot romantične: lepo je zazvenela Licht-Licht vom Licht (Luč iz luči) Wolframa Buchenberga, še lepše pa When shall we three meet again (Kdaj se bomo mi trije spet srečali) na verze iz Shakespearjevega Macbetha v domiselni uglasbitvi Stefana Kalmerja. Prvi del koncerta je sklenil Schubertov Nachtgesang im Walde D913 (Nočni spev v gozdu), drugi del pa je odprl Camille Saint-Saëns z ljubko Serenade d'hiver (Zimska serenada), nato pa so pevci pokazali svojo zlitost in pretanjenost v renesančnih harmonijah Orlanda di Lassa z La nuit froide et sombre (Mrzla in temna noč). Kljub temu, da je sekstet vseskozi pokazal izbrušeno vokalno kulturo (med njimi igra basist Berno Scharpf po potrebi tudi na klavir), je bil užitek večji v zadnjem delu programa, ki je slonel na okusnih in duhovitih priredbah zimzelenih standardov, od Paula Simona preko Cola Porterja in Harolda Arlena do Kurta Weilla: pevci tu pa tam posnemajo instrumente, občinstvu znajo tudi pomežikniti z zabavnimi skeči in parodijami. Reakcija poslušalcev ni izostala, dolgi aplavzi pa so priklicali le en dodatek, blago božično pesem O sanctissima. Katja Kralj STALNO GLEDALIŠČE FJK - Abonmajski niz alternativne scene Privoščljivo kritičen portret zvezde v zatonu Marlene Dietrich se je med ikone 20. stoletja zapisala že leta 1930 z vlogo zapeljivke Lole Lole v Modrem angelu. Bolje so se vtisnile v spomin javnosti življenjske izbire Marlene Dietrich, ki so marsikdaj terjale veliko poguma in zaradi katerih se je večina ljudi še vedno spominja s simpatijo in občudovanjem. Mednje pa ne spada italijanski dramatik Giuseppe Manfridi, ki je na liku Dietrichove zgradil dramo Marlene. Delo je na oder postavil režiser Maurizio Panici; Stalno gledališče FJK je predstavo uvrstilo v spored velike Rossettijeve dvorane v torek in sredo, 16. in 17. decembra, in sicer v okviru abonmajski niza alternativne scene. Manfridijeva drama prikazuje veliko zvezdnico v treh trenutkih njenega življenja v obdobju po koncu bleščeče filmske kariere, in sicer pred začetkom njenega prvega koncerta v londonskem Cafe de Paris leta 1954, ko je pravzaprav začenjala novo umetniško pot, nato leta 1960 pred prvim koncertom v Berlinu in še zadnjič leta 1975, ko se zaradi močno načetega zdravja - in zaradi predanosti al- koholu, kot poudarja avtor - skoraj ni mogla premikati in zato lahko nastopa la le v hotelu, v katerem prebiva. Tako avtor kot režiser nekako privoščljivo prikazujeta negativne plati zvezdničinega značaja, brez trohice občudovanja do uspeha, ki ga je dosegla, in močno poudarjata slab odnos s hčerko Kater. Tako drama na koncu izzveni kot na oder postavljeno obrekovanje, še zlasti ker so liki iz drame označeni z imenom in priimkom, in se ne povzpne na raven univerzalnosti, h kateri bi moralo umetniško delo težiti. Sicer v predstavi nastopajo odlični igralci: Pamela Vil-loresi se je prepričljivo vživela v žensko v treh življenjskih obdobjih, od še energičnih srednjih let do onemogle starosti; Or-so Maria Guerrini nastopa kot Marlenin pigmalion Josef von Sternberg; David Se-basti je Burt Bacharach, še kot mladi glasbenik, Silvia Budri je Marlenina zagrenjena hči, Cristina Sebastianelli pa igra obrobno vlogo Tami. Izredno lepi kostumi Lucie Mariani se dobro podajo stasi-ti Pameli Villoresi, vendar jim ne uspe pričarati šarma, ki je obdajal zvezdnico. (bov) Pamelas Villoresi v vlogi velike Marlene Letošnji zmagovalci, od leve: državni odbojkarski reprezentant Loris Mania', Tanja Romano med zmagovitim nastopom na SP na Tajvanu, Krasove namiznoteniške prvoligašice in Jadranovi mladinci 2. mesto: Mateja Bogatec, zmagovalka svetovnega pokala v skirollu 2. 2. mesto: Alen Carli, protagonist napredovanja Itale San Marco v nogometno C2-ligo s. 3. mesto: Paola Cigui, prva tenisačica na svetovni jakostni lestvici WTA s. 3. mesto: Tadei Pivk, dobitnik odličja na svetovnem prvenstvu v gorskem teku 25. SKUPNO NAGRAJEVANJE LETOS V GORIŠKEM KULTURNEM DOMU Tanja Romano in Loris Mania Najboljša ekipa so namiznoteniške igralke ŠK Kras - Jadranovi mladinci ekipa mladih Loris Mania' drugič zapored in Tanja Romano, celo sedmič (in skupno devetič), sta letošnja najboljša slovenska športnika v Italiji po izboru športnih novinarjev Primorskega dnevnika, Slovenskih sporedov RAI in spletne strani slosport.org. 29-letni od-bojkar iz Števerjana je bil vse do avgusta standardni libero italijanske državne reprezentance in je igral na vseh kvalifikacijskih tekmah, po katerih so se »azzurri« uvrstili na letošnje olimpijske igre v Pekingu. Žal ga nato selektor Anastasi ni vzel s sabo na Kitajsko, Loris pa je na to krivico gosposko reagiral brez polemik. O 25-letni Tanji Romano ne kaže izgubljati besed. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju na Tajvanu je svoji zbirki naslovov dodala še dva Dosedanji zmagovalci DEVETKRAT Tanja Romano (97,99,02,03,04,05,06,07,08) OSEMKRAT Samo Kokorovec (84,85,86,87,88,89,90,93) Matej Černic (96,97,00,01,03,04,05,06) PETKRAT Arianna Bogatec (91,92,94,95,« Sonja Milič (71,72,73,75,76) TRIKRAT Claudia Coslovich (98,00,01) DVAKRAT Loris Mania' (07,08) Gorazd Pučnik (82,83) Irena Tavčar (77,78) ENKRAT Jaro Furlani (99) Aleš Plesničar (02) Ivan Plesničar (74) Igor Sedmak (95) Erik Švab (98) in jih ima zdaj skupno trinajst, kar jo uvršča med najbolj uspešne italijanske športnike vseh časov. Posebno hud je bil, kot vedno boj, za preostali dve stopnički. Na 2. mesto med ženskami se je uvrstila zmagovalka velikega kristalnega globusa na letošnjem svetovnem pokalu v skirollu, 26-letna Mateja Bogatec. V našem izboru je prisotna že sedmič (a je lani ni bilo), nikoli pa se ni še povzpela na najvišjo stopničko. Med moškimi je 2. mesto pripadlo proseškemu nogometašu Alenu Carliju, ki je bil letos z veščim vodenjem moštva in številnimi zadetki med najzaslužnejšimi za odmevno napredovanje nogometnega kluba Itala San Marco v poklicno 2. divizijo (C2-ligo), odlični nastopi pa so mu v novi sezoni navrgli tudi pogodbo poklicnega nogometaša v oddaljeni Co-senzi. Na 3. stopničko med ženskami se je povzpela komaj 19-letna teniška igralka Paola Cigui, prva Slovenka v Italiji s točkami na svetovni računalniški lestvici poklicne WTA. V eni sami sezoni je napredovala za več kot 500 mest in dosegla konec novembra najvišjo uvrstitev na 487. mesto. Povsem novo ime predstavlja gorski tekač iz Žabnic, 26-letni Tadej Pivk. Tretje mesto med moškimi si je prislužil z osvojitvijo 3. mesta na svetovnem prvenstvu gorskih tekačev v Canazeiu. Pivk je prvi Slovenec iz vi-demske pokrajine, ki se je prebil v naš izbor. Za ekipo leta je bila izbrana prva Kra-sova namiznoteniška ženska ekipa, ki se je spet vrnila v najvišjo italijansko ligo, v njej pa tudi v novi sezoni uspešno kljubuje ekipam, ki vse po vrsti igrajo v A1-ligi z dvema tujkama. Za mladinsko ekipo smo izbrali Ja-dranove mladince letnika 1989, ki se lahko ob koncu svoje mladinske poti lahko ponašajo z vsakoletnimi visokimi uvrstitvami v državnih prvenstvih, nekateri izmed njih pa so že prestopili prag članske ekipe. J. Kufersin: »V Pekingu je nastopilo devet Primorcev, za las jih ni bilo deset« Slovesno podeljevanje nagrad Naš športnik 2008 je bilo včeraj popoldne v goriškem Kulturnem domu, potekalo pa je po že ustaljenih in preverjenih tirnic neposrednega radijskega prenosa po valovih Radia Trst A in Radia Koper-Capodistria. Na oddaji, ki jo je vodil Jan Leopoli, je uvodoma spregovoril predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin, ki je opozoril, da morajo ob prihajajoči gospodarski krizi tudi športniki strniti svoje vrste, dejal pa je tudi, da lahko napovedano krčenje sredstev slovenski narodni skupnosti v Italiji povzroči zlom slovenske organiziranosti, pri čemer je za pomoč apeliral na Slovenijo. Kufersin je tudi navedel podatek, da je na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu nastopilo devet Primorcev, za las pa jih ni bilo deset, če bi na njih nastopil tudi naš odbojkar Lori Mania', ki pa ima seveda vse možnosti, da nastopi tudi na prihodnjih igrah leta 2012 v Londonu. Kufersin je pred obveznim voščilom ob prihajajočih praznikih čestital še koprskemu plavalcu Matjažu Markiču, ki je prav pred dnevi na Reki osvojili naslov evropskega prvaka v 25-metrskem bazenu in bi verjetno bil med dobitniki priznanja, če bi uspeh dosegel kak dan prej. Pozdrav iz Slovenije je v Gorico prinesel predsednik Olimpijske akademije ter ambasador za fair play Miro Cerar, v dvorani pa je bila prisotna tudi predsednica komisije za zamejski šport pri OKS Sonja Poljšak. Glasbeno-kulturni del prireditve so izoblikovali doberdobski ansambel Black Panthers, Openka Lavinja Šker-lavaj z očarljivima točkama trebušnega plesa in proseška kantavtorka Lara Puntar ob spremljavi Daria Vivianija. Stan: p Zapos Moj šf Koliko Kolike trenira Največ polfina Calabr 25.000 Najvei športu Neizpi grand Projek in se u prvih 3 svetu Ostali nic(atli fitness Moj m (Anej M Ostale dejavi konjič K Brez tenis dekl poze čepr že zc prof popo doki zarai težke A2-li Kraso imel napr Kras v na koni Slov tujke Mati sami Katja zarad neka tudi da K trem Petek, 19. decembra 2008 415 ranja Romano 3 -1 ■ - TF! um rojstva: 10. januar 1983 n: prosta >oslitev: študentka na športni ilteti v Pisi i šport:kotalkanje iko let tekmujem: 17 let ikokrat na teden in koliko ur liram: 6-krat tedensko po 3 do 4 ure Jan večje zadoščenje (v športu): 13 zlatih ijn na svetovnih prvenstvih večje razočaranje (v športu): nobeno zpolnjena želja (v športu): nastopati na lpijskih igrah jekt 2009: še ne vem ali športi: smučanje, nogomet, atletika, ki v vodo in drugi i mentor: Deborah Compagnoni ale dejavnosti in konjički: rada berem, lušam glasbo, kino, druženje s prijatelji ;vniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Piccolo, La repubblica, Gazzetta dello sport/7TG3 in TG2/Ballaro in Annozero Spletna stran: www.fiph.it, mail Knjiga na nošni omarici: II giorno in piu (Fabio Volo) Najljubši glasbenik: Zucchero, Vasco, Brian Adams in drugi Najljubši film: L'attimo fuggente Najljubša jed: pašta s paradižnikom in parmezanom Najljubša pijača: voda Cenim-sovražim: cenim poštenost, sovražim vojno Najljubši športnik: Deborah Compagnoni Najljubša osebnost: Boris Pahor Najljubše počitnice: Rada bi šla na Maldive Če ne bi izbrala svojega športa, bi rada bila smučarka Želja v življenju: da bi šlo vse tako, kot si želim Loris Mania Datum rojstva: 27. januar 1979 Stan: poročen Zaposlitev: odbojkar Moj šport: odbojka Koliko let tekmujem: 22 let Kolikokrat na teden in koliko ur treniram: na teden 11 treningov, 2.30 do 3 ure Največje zadoščenje (v športu): nastopanje s člansko reprezentanco Največje razočaranje (v športu): nenastopanje na olimpijskih igrah Neizpolnjena želja (v športu): nenastopanje na olimpijskih igrah Projekt 2009: rad bi kaj zmagal z reprezentanco in klubom Ostali športi: moto GP Moj mentor: Santos Dutra Sergio Ostale dejavnosti in konjički: skrbim za sina, spletna stran Dnevniki, revije,TV-dnevnik,TV-oddaja: /Altroconsumo/TG5/Paperissima Spletna stran: ebay Knjiga na nočni omarici: / Najljubši glasbenik: Avsenik Najljubši film: I simpson Najljubša jed: čevapčiči in ljubljanska Najljubša pijača: Laško pivo Cenim-sovražim: cenim ženo, sovražim zahrbtnost Najljubši športnik: Valentino Rossi Najljubša osebnost: žena Najljubše počitnice: Mehika Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil kmet Želja v življenju: zdravje Mateja Bogateč Datum rojstva: 13. maja 1982 Stan: zasedena Zaposlitev: študentka ekonomije na Tržaški univerzi in zaposlena v fitnes centru Avalon Moj šport: rolkanje Koliko let tekmujem: 16 let Kolikokrat na teden in koliko ur treniram: nasploh 8 do 10 ur na teden, pred pomembnimi tekmovanji pa 20 ur na teden, torej povprečno 3 ure na dan. Vsakih 10 dni imam en dan počitka Največje zadoščenje (v športu): zmaga na SP v šprintu 2005, svetovni pokal 2001,2005 in 2008 Največje razočaranje (v športu): ga ni Neizpolnjena želja (v športu): postati vrhunska smučarska tekačica Projekt 2009: še razmišljam Ostali športi: tečem, kolesarim.telovadim vfitnesu, smučam, vseč pa mi je gledati košarko, odbojko, atletiko, plavanje... Moj mentor: ga nimam Ostale dejavnosti in konjički: pojem v ženskem zboru Vesna, rada se družim s prijatelji Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Piccolo, Gazzetta/Focus/vsi italijanski dnevniki in STV Rai 3/-Spletna stran: facebook, yahoo, skiroll.it, spletne strani z informativno vsebino, npr. ANSA Knjiga na nočni omarici: Season in the west Peirs (Paul Read) Najljubši glasbenik: poslušam vse..trenutno zadnji album Coldplay in Leona Lewis Najljubši film: La vita e bella Najljubša jed: špageti "alia busara" Najljubša pijača: alkoholna spricz aperol ali beylis z ledom -nealkoholna ledeni čaj ali ACE Cenim-sovražim: aktivnost -lenobo Najljubši športnik: Carl Lewis Najljubša osebnost: Margherita Hack Najljubše počitnice: letos poleti na Sicilji (Taormina in Siracusa), najlepše spomine pa imam iz lanskih počitnic na Kreti Če ne bi izbral svojega športa, bi rada bila Tatjana Isinbayeva...vsako leto en nov svetovni rekord!!! Želja v življenju: imeti vedno veliko entuziazma Alen Carli Datum rojstva: 19. junij 1979 Stan: zaseden Zaposlitev: nogometaš Moj šport: nogomet Koliko let tekmujem: 22 let, od 17. leta dalje v članskih ekipah Kolikokrat na teden in koliko ur treniram: 6-krat na teden, skupno 10 ur Največje zadoščenje (v športu): napredovanje z Italo v 2. divizijo Največje razočaranje (v športu): izpad izC2-lige leta 2001, ko sem igral pri San Donaju Neizpolnjena želja (v športu): zmagal bi rad še kako prvenstvo Projekt 2009: še naprej bi rad igral na profesionalni ravni Ostali športi: košarka, atletika, plavanje Moj mentor: Adriano Varglien in Dušan Svab Ostale dejavnosti in konjički: trenutno tečaj ruščine Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Gazzetta dello sport. Super Quark Spletna stran: facebook Knjiga na nočni omarici: II cacciatore d'aquiloni Najljubši glasbenik: Goran Bregovič Najljubši film: II conte di Montecristo Najljubša jed: jota Najljubša pijača: vino Cenim-sovražim: cenim poštenost, sovražim zahrbtnost Najljubši športnik: Katty Freeman Najljubša osebnost: Nelson Mandela Najljubše počitnice: Brazilija Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil diplomat Želja v življenju: imeti družino tola Clgui i rojstva: 27. april 1989 prosta litev: letos ne študiram >ort: tenis > let tekmujem: 10 krat na teden in koliko ur im: vsak dan 5 ur čje zadoščenje (v športu): ile na ITF turnirju v Reggio ii z nagradnim skladom dolarjev čje razočaranje (v i): ko izgubiš prvo kolo olnjena želja (v športu): slam juniores :t 2009: izboljšati se vrstiti med !00 igralk na športi: stika in za tenis) lentor: trener i/lorel) îosti in ki: poslušati glasbo, nakupovanje Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik/Cosmopolitan in Tennis Italiano/X Factor Spletna stran: wtatour.net, facebook.com Knjiga na nočni omarici: II giorno in piu . (Fabio Volo) ^ ! Najljubši glasbenik: (Beethoven star) nou-Rihanna Najljubši film: Titanic Najljubša jed: ribe Najljubša pijača: Red Buli, Za harmony Cenim-sovražim: cenim pozitivne osebe (ki znajo vedno dobit pozitivno plat), sovražim zahrbtnost Najljubši športnik: Rafael Nadal Najljubša osebnost: Gandhi Najljubše počitnice: Egipt Če ne bi izbrala svojega športa, bi rada bila plesalka Želja v življenju: najti pot, ki vodi do lastne največje sreče Datum rojstva: 20. julij 1981 Stan: zaseden Zaposlitev:: zaposlen na žičnih obratih Moj šport: gorski tek in turno smučanje Koliko let tekmujem: 4 leta Kolikokrat na teden in koliko ur treniram: od 5 krat do 7 krat na teden, od 10 do 14 ur na teden Največje zadoščenje (v športu): tretje mesto na svetovnem prvenstvu sky game leta 2008 Največje razočaranje (v športu): v športu moraš pač vzeti vse kar pride Neizpolnjena želja (v športu): tekmovati na Trofeji Mezzalama (najtežja tekma na svetu v turnem smučanju) Projekt 2009: ponoviti uspešno sezono leta 2008 Ostali športi: nogomet, alpsko smučanje in smučarski tek, tenis, košarka in drugi Moj mentor: trener Enrico Rejc Ostale dejavnosti in konjički: Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: -/Fondoskialp/TG1/-Spletna stran: fondoskialp Knjiga na nočni omarici: knjig ne berem. Ko grem v posteljo, hitro zaspim Najljubši glasbenik: / Najljubši film: Il Gladiatore Najljubša jed: slivovi cmoki Najljubša pijača: avstrijska radler Cenim-sovražim: cenim poštenost, sovražim vojno Najljubši športnik: Marco Van Basten Najljubša osebnost: Papež Najljubše počitnice: mesec dni v Avstraliji Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil: kolesar Želja v življenju: v svetu bi rad, da bi zavladal mir; v športu bi rad bil svetovni prvak RAS - Namizni tenis, ženska A-1 liga Krasa v najvišji ligi, ženskemu namiznemu ;u v Italiji nekaj manjka, zato je povratek et v A1-ligo dogodek, ki bi ga morala raviti vsa namiznoteniška srenja, av so romantični časi tega športa Javnaj minili in je prevlada esionalnih klubov alna. Ob koncu j čudnega, a di tega nič manj ega prvenstva ge (marsikateri ov nasprotnik ni pravice do edovanja), so u ponoven nastop ¡močnejši curenci priborile enka Helena Halas v vlogi ; in domačinke Martina Milič, ;ja Crismancich in Eva Carli, na em začetku sezone pa je igrala tudi j Milič, ki je nato opustila igranje di nosečnosti. Krasovke so dosegle ij lepih in presenetljivih zmag, osvojile pa odločilna obračuna z Asolo. Velja povedati, ras iz Al -lige ni izpadel, a se ji je moral pred ii sezonami odpovedati zaradi visokih stroškov in neustreznega tekmovalnega sistema. Stroški ostajajo, tekmovalni sistem pa je sedaj spodobnejši, rezultat tega pa je, da so krasovke dokaj uspešne tudi v novi sezoni A1-lige. To pa je nadvse presenetljivo, če vemo, da so edina ekipa z eno samo tujko (Halasovo je zamenjala Kitajka Yuan Yuan). Vedeti je treba torej, da profesionalkam uspešno kljubujejo univerzitetna študentka, absolventka na univerzi in točajka v baru... JADRAN - Košarka, mladinska ekipa ul 9 Ekipa za včeraj, danes in jutri. Tako bi lahko opredelili skupno košarkarjev, ki seje v sezoni 2007/08 uvrstila med najboljše mladinske ekipi v deželi. Glavnina nositeljevseježe lani uveljavila na članski ravni, kjer tudi letos nabira dragocene izkušnje. Želja mnogih je, da bi skupina postala tudi prihodnost Jadrana. Ekipo, ki je dorasla pod vodstvom slovenskih košarkarskih strokovnjakov, odlikuje neizmerna delavnost. Ob dobrih psihomotoričnih sposobnostih so fantje z vestnim delom v telovadnici pridobili tudi tehnično znanje, za katerega ima veliko zaslugo tudi Peter Brumen. Skupina košarkarjev je svojo igro gradila predvsem na agresivnosti, na tehnični podkovanosti nekaterih in hitrosti drugih. Homogenost v znanju je omogočala, da so vsi igralci lahko enakovredno zamenjali kogarkoli. Če na začetku nihče ni vidno izstopal kot lider ekipe, sta v minuli sezoni vajeti ekipe, na igrišču in vslačilnici, prevzela Saša Ferfoglia in Alex Vitez, ki se jima je ob koncu sezone pridružil še Saša Malalan. Ekipa: Saša Ferfoglia, Alex Vitez, Saša Malalan, Danjel Zaccaria, Peter Lisjak, Aleš Ukmar, Luca Stare, Daniel Paulin, Marko Gantar, Borut Ban, Matej Malalan, Martin Genardi, Boris Gaggi Slokar, Matteo Formigli, llija Bufon, Aleš Pegan, DanieleCollenzini, Gregor Regent, Ivan Bernetič, trenerja Popovič Boban in Dean Oberdan _t ZLATA KNJIGA Športnik leta_ 1971 - 1. Sonja Milič (namizni tenis), 2. Vojko Cesar (atletika), 3. Klavdij Veljak (odbojka) 1972 - 1. Sonja Milič, 2. Nino Maver (kolesarstvo), 3. Silvana Vesnaver (namizni tenis) 1973 - 1. Sonja Milič, 2. Silvana Vesnaver, 3. Jordan Marušič (košarka) 1974 - 1. Ivan Plesničar (nogomet), 2. Božič Grilanc (odbojka), 3. Vojko Slavec (planinstvo) 1975 - 1. Sonja Milič, 2. Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak (oba kotalkanje) 1976 - 1. Sonja Milič, 2. Pavel Sedmak, 3. Irena Tavčar (atletika) 1977 - 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Pavel Sedmak 1978 - 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Boris Vitez (košarka) in Gianni Legiša (rolkanje) 1982 - 1. Gorazd Pučnik (atletika), 2. Marko Ban (košarka), 3. Sonja Milič Ekipe: 1. Jadran (košarka) 1983 - 1. Gorazd Pučnik, 2. Samo Kokorovec (kotalkanje), 3. Boris Vitez Ekipe: 1. Jadran (košarka) Naš športnik_ 1984 - 1. Samo Kokorovec, 2. Boris Vitez, 3. Marko Ban - Ekipe: 1. Kras (namizni tenis ženske), 2. Jadran (košarka), 3. Meblo (odbojka ženske) 1985 - 1. Samo Kokorovec, 2. Marko Ban, 3. Lajris žerjal (odbojka) - Ekipe: 1. Jadran (košarka), 2. Kras (namizni tenis), 3. Bor Friulexport (odbojka ženske) 1986 - 1. Samo Kokorovec, 2. Dušan Jelinčič (alpinizem), 3. Marko Ban - Ekipe: 1. Kras Globtrade (namizni tenis ženske), 2. Meblo (odbojka ženske), 3. Val Kmečka Banka (odbojka moški) 1987 - 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogatec (jadranje), 3. Marko Ban - Ekipe: 1. Jadran (košarka), 2. Kras Globtrade (namizni tenis ženske), 3. Bor Radenska (košarka) 1988 - 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogatec, 3. Alenka Obad (namizi tenis) in Dean Oberdan (košarka) - Ekipe: 1. Olympia (odbojka moški), 2. Jadran (košarka), 3. Juventina (nogomet) 1989 -1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogatec, 3. Claudia Coslovich (atletika) in Erik Tence (rolkanje) - Ekipe: 1. Juventina Radenska (nogomet), 3. Bor Friulexport (superminivolley), 3. Sokol Indules (odbojka ženske) 1990 - 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogatec, 3. Zdenka Ferlat (lokostrelstvo) - Ekipe: 1. Sloga Koimpex (odbojka moški), 2. Sž Fran Erjavec (odbojka), 3. Juventina (nogomet) 1991 - 1. Arianna Bogatec, 2. Samo Kokorovec, 3. Jan Budin (košarka) - Ekipe: 1. Bor (odbojka ženske), 2. Zarja (nogomet), 3. Sovodnje (nogomet) 1992 - 1. Arianna Bogatec, 2. Samo Kokorovec, 3. Aleksandra Ažman (odbojka) - Ekipe: 1. Primorje (nogomet), 2. Kras (namizni tenis ženske), 3. Jadran (košarka) in Valprapor (odbojka moški) 1993 - 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogatec, 3. Aleš Plesničar (tenis)) - Ekipe: 1. Valprapor (odbojka moški) moški, 2. Kras (namizni tenis ženske), 3. Mladina (rolkanje) 1994 - 1. Arianna Bogatec, 2. Vanja Milič (namizni tenis), 3. Borut Plesničar (tenis)) - Ekipe: 1. Sloga (odbojka moški), 2. Sovodnje (nogomet), 3. Kras (namizni tenis ženske) 1995 - Posameznice: 1. Arianna Bogatec, 2. Tanja Romano, 3. Vanja Milič;) - Posamezniki: 1. Igor Sedmak, 2. David Bogatec, 3. Aleš Plesničar) - Ekipe: 1. Jadran TKB (košarka), 2. Sovodnje (nogomet), 3. Kras (mladinke, namizni tenis) 1996 - Posameznice: Arianna Bogatec, 2. Tanja Romano, 3. Vanja Milič.) - Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. David Bogatec, 3. Jan Budin.) - Ekipe: 1. Juventina (nogomet), 2. Kras (namizni tenis A liga), 3. Jadran (košarka). 1997 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Claudia Coslovich, 3. Vanja Milič.) - Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. David Bogatec, 3. Fabio Ruzzier.) - Ekipe: 1. Val (moška odbojka), 1. Kras (namizni tenis A1 liga), 3. Mladost (nogomet). 1998 - Posameznice: 1. Claudia Coslovich, 2. Tanja Romano, 3. Mateja Bogatec (rolkanje). -Posamezniki: 1. Erik Svab (alpinizem), 2. Matej Černic (odbojka), 3. Jan Bednarik (šah).) - Ekipe: 1. Kras (namizni tenis, A1 liga), 2. Bor Radenska (košarka), 3. Vesna (nogomet). 1999 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Claudia Coslovich, 3. Mateja Bogatec.) - Posamezniki: 1. Jaro Furlani (jadranje), 2. Matej Černic, 3. Fabio Ruzzier.) - Ekipe: 1. Mladost (nogomet), 2 Kras Generali (namizni tenis) in Sloga Mima Eurospin (odbojka) 2000 - Posameznice: 1. Claudia Coslovich, 2. Tanja Romano, 3. Mateja Bogatec.) - Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. Jaro Furlani (jadranje), 3. Rado Milkovič (kolesarstvo). - Ekipe: 1. Val Imsa (moška odbojka), 2. Zarja gaja (nogomet), 3. Val Siderimpes (ženska odbojka) 2001 - Posameznice: 1. Claudia Coslovich, 2. Tanja Romano, 3. Mateja Bogatec.) - Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. Alen Carli (nogomet), 3. Eros Sullini (rolkanje). - Ekipe: Kras Generali (nam. tenis), 2. Val Siderimpes (ženska odbojka), 3. Val Imsa (moška odbojka). 2002 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Mateja Bogatec, 3. Mateja Paulina.) - Posamezniki: 1. Aleš Plesničar, 2. Loris Manià (odbojka), 3. Kristjan Leghissa (kolesarstvo) - Ekipa: (Kontovel (odbojka, under15) 2003 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Sandra Vitez (odbojka), 3. Mateja Paulina.) - Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. Janko Brecelj (športni ribolov), 3. Jaro Furlani in Daniel Piculin.) - Ekipa: Sloga (moška odbojka) 2004 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Sandra Vitez (odbojka), 3. Mateja Paulina.) - Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. Janko Brecelj (športni ribolov), 3. Jaro Furlani in Daniel Piculin.) - Ekipa: Sloga (moška odbojka) 2005 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Sandra Vitez (odbojka), 3. Mateja Paulina.) - Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. Janko Brecelj (športni ribolov), 3. Jaro Furlani in Daniel Piculin.) - Ekipa: Sloga (moška odbojka) 2006 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Mateja Bogatec, 3. Paola Cigui in Veronica Tence -Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. Mitja Emili (motociklizem), 3. Michele Leghissa (nogomet). Ekipa: Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta (jadranje) 2007 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Sandra Vitez, 3 Lea Ušaj (plavanje) in Lisa Ridolfi (namizni tenis) - Posamezniki: 1. Loris Mania, 2. Matej Čern ic, 3. David Bogatec. Ekipa: Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta. Mladinska ekipa: Pomlad nogomet 16 Petek, 19. decembra 2008 NAŠ ŠPORTNIK 2008 / V SONČNEM LETU 2008 - Najodmevnejši uspehi (in eno razočaranje) slovenskega športa v Italiji »Špica« je zdaj znana, uspešni pa še mnogi drugi Za nami je še eno sončno leto zamejskega športa. Lahko nedvomno rečemo, da je bilo uspešno. Ne malo je športnikov, ki so dosegli odmevne uspehe na državni in mednarodni ravni, še več je najbrž takih, ki so sami s sabo zadovoljni, čeprav njihovi dosežki morda niso odmevali v ,-j medijih. Tudi majhni koraki so pomembni. Seveda m manjkalo razočaran;: drobnih in večjih, zlasti v ekipnih športih, kjer nas »tepe« nelojalna konkurenca bogatih, samo navidezno amaterskih klubov (nekaj takih je sicer tudi med nami...), kadrovska stiska, pa tudi nezmožnost, da bi ustvarili tekmo- #valno pirami do, ki je predpogoj za uspešno nastopanje na določeni ravni. O malih uspehih in velikih in malih razočaranjih, razen o enem, v tem sestavku ne bomo pisali, čeprav bi bili vredni omembe vsi, saj tudi mali uspehi - za skupnost, kakršno je naša, pravzaprav nikoli niso tako majhni kot se zdijo. brž odpirajo nov cikel. Po zmagi na dodatni tekmi v Liguriji so prestopile v B-ligo. In v prihodnjih sezonah želijo priti še višje. »Vidiva se v Pekingu,« je selektor italijanske odbojkarske reprezentance Andrea Anastasi dejal v začetku junija li-beru iz Števerjana Lorisu Maniaju. Očitno si je premislil ali se je lagal, najverjetneje pa mu je bilo nerodno povedati resnico, da je namreč na olimpijske igre ra- Nstvova-nje, zato jih v minulem sončnem letu ni bilo ravno dosti, vsaj višjih ligah ne. Je pa nekaj svetlih iz jem. Tako so se namiznoteniške igralke Kra- apredovanje je sinonim za ekipno udej- sa Zadružne kraške banke že aprila vrnile v najvišjo ligo po dveh sezonah, prebitih v vicah A2-lige. V prvenstvu tujk je podvig uspel samim Slovenkam, saj je barve zgoni-škega društva, poleg domačink Katje in Martine Milič, Eve Carli in Mateje Crismancich, kot tujka branila še Ljubljančanka Helena Halas. Za načrtovano vrnitev v državno ligo so poskrbeli tudi Jadra-novi košarkarji, ki so v finalu končnice deželne C-lige 11. junija že po dveh tekmah odpravili miljsko Venezio Giulio, v rednem delu pa doživeli le tri poraze. Dobra motivacija je bržkone bilo tudi dejstvo, da je v višji ligi že igral tudi Bor... Le nekaj tednov prej so se napredovanja iz deželne odbojkarke D v C-li-go veselili tudi odbojkarji Olympie. Pri ženski teniški ekipi Gaje pa naj- je vzel s sabo »polomljenega« Corsana in to odločitev na igrah tudi drago plačal. Kakorkoli že, Loris bi si nastop v Pekingu še kako zaslužil, saj je bil tako na predkvalifikacijah v turškem Izmiru kot na odločilni seriji tekem v japonski prestolnici Tokio vedno na igrišču, »garal« pa je tudi v svetovnem pokalu. Na oltarju reprezentance pa je kot žrtev nastopil tudi Gabre Matej Černic, ki si je na tekmah z »azzur-ri« v Izmiru vnovič poškodoval koleno, nesrečno leto pa »zabelil« še z zlomom prsta, tako da je sezona splavala po vodi. V Tarantu zdaj trmasto zasleduje vrnitev v Olimp. Kamor sodi. portni ribolov je panoga, o kateri poročamo le redko kdaj, pa vendar nas tekmovalci Tržaškega pomorskega kluba Sirena večkrat presenetijo z odličnimi uspehi. Najodmevnejšega je na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem dosegel Nabreži-nec Devan Radovič, ki je v kategoriji mladincev do 21 let postal svetovni podprvak v zvrsti palica s čolna, enako uvrstitev pa je dosegel tudi v ekipni konkurenci. ok! Kako drugače označiti odločitev Sandre Vitez, da preneha z igranjem odbojke na najvišji poklicni ravni? Ko se je aprila s svojim Sassuolom uvrstila v play-off, še ni kazalo na tako drastično spremembo, čeprav se je pritoževala, da igra malo. Alarmni zvonec se je sprožil, ko je po nastopu z državno repre-vj» \ zentanco na turnirju v Abu ^ _, Dhabiju sporočila selektorju, da se zaradi preutrujenosti odpoveduje reprezentanci. »Začasno«, se je tedaj še vedno zdelo, sredi avgusta pa je naš dnevnik obelodanil odločitev, o kateri se je sušljalo že dlje, da se odpoveduje denarju in slavi in obesi copate na klin. Odločitev, ki jo je treba spoštovati, smo tedaj komentirali. A vendarle šokantna. Pivk Tadei je tudi za našo javnost novo ime, zelo pa je zdaj poznan v svetu gorske ga teka. Še posebej, odkar je na svetovnem prvenstvu Sky games v Canazeiu osvojil tretje mesto. V dveh urah in sedmih minutah je pretekel 21 km z višinsko razliko 1.800 j metrov, med drugim se je m povzpel tudi na znameniti ™ prelaz Pordoi. Kanalski Slovenci so lahko naj ponosni. In seveda tudi mi. Ona je z drugega planeta, pravijo njene tekmice o Tanji Romano, ki je na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju na Tajvanu svoji zbirki zlatih odli-čij dodala še dvanajsto in trinajsto. Med aktivnimi športniki v Italiji, takega kalibra menda ni. In za »kraljico« ne kaže izgubljati dodatnih besed. Lahko pa kar nekaj besed namenimo Martini Pecchiar, mladi tržaški Slovenki, ki že nekaj let opozarja nase v mladinskih kotalkarskih kategorijah, da lahko meri visoko pa je potrdila letos z zmago na mladinskem Evropskem pokalu v Trstu. sta nastopila v »zlati skupini« najboljših in tudi na zadnji regati »medal race«, na koncu pa pristala na 9. mestu, na evropskem prvenstvu v Zadru pa sta bila sedma. Na vseh teh re-gatah sta bila med najmlajšimi. tekmice, pa skoraj ne kaže niti poudarjati. Paola pa je tudi v klubu drugim za zgled, če vemo, da je njena mlajša klubska tovarišica Carlotta Orlando, gajevka od glave do pet, postala državna podprvakinja v kategoriji under 16. K jS- ■ A olkanje je športna disciplina, ki vedno postreže z dobrimi rezultati, Mateja Bogatec pa je uspešna že celih 10 let. Letošnje leto je zanjo predstavljajo višek kariere z osvojitvijo kristalnega globusa FIS, težko priznanje (tudi fizično!), s katerim se lahko ponašajo le redki na svetu. Priborila si ga je z zmago na svetovnem pokalu, pridobljeno vsestranskost pa potrdila tudi tako, da je na državni ravni postala prvakinja tako v šprintu kot v ravnini. Talentirana Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta se zelo izkazala že v svoji prvi sezoni v olimpijskem jadralnem razredu 470. Že junija sta osvojila državni mladinski naslov, na članskem evropskem prvenstvu sta bila 40., a 4. med evropskimi mladinci, na mladinskem SP na Poljskem ogomet na mivki se iz leta bolj razvija. Še vedno je namenjen amaterjem, a spada zdaj pod okrilje FIFA in na njem igra vse več bivših profesionalcev. « Med njimi vztraja tudi naš Michele Leghissa iz Medje vasi. Ne le to. Letos je dosegel velik uspeh. Na svetovnem prvenstvu v Franciji se je z izbrano vrsto »azzur-rov« uvrstil nič manj kot v finale, tam pa priznal premoč le brazilskim učiteljem. TF je oznaka za International tennis federation, v njene loge pa se je z vso vnemo spustila letos Gajina teniška igralka Paola Cigui. Vztrajno je plezala po lestvici ženske poklicne lestvice WTA in se povzpela na 487. mesto, kar pomeni, da se je v enem letu popravila za več kot 500 mest. Prava vzmet je bila uvrstitev v polfinale na 25 tisoč dolarjev vrednem turnirju v Reg-giu Calabrii, ko je premagala nekdanjo igralko »kluba top 100,« Čehi-njo Pastikovo. Kajpak, kaj takega pri nas, prej kot njej, ni uspelo še nobeni. Da v naši deželi nima enakovredne aj še? Seznam je lahko daljši ali tudi zelo dolg. Omeniti moramo še neuničljivega hitro hodca Fabia Ruzzierja, ki je navkljub težki sezoni zaradi težav s kolenom (operiral se je včeraj, srečno Fabio!) svoji bogati zbirki veteranskih kolajn dodal še srebro na 5 km z evropskega prvenstva v Ljubljani. Erik Švab je na Tirolskem opravil najhitrejšo ponovitev najtežje »dry-tooling« smeri z oceno M13. Odbojkarja Aljoša Orel in Da-mir Kosmina (prvič) sta prestopila prag A-lige, sicer z oznako 2. Kot doslej najuspešnejšo si bo sezono zapomnil tudi kolesar Christian Leghissa zaradi 2. mesta na prestižnem Pokalu Serenissima. Ivan Kerpan je oblekel dres državne mladinske rokometne reprezentance, smučarji so dosegali visoke uvrstitve na deželni ravni (kar bi bilo še pred nekaj leti nepojmljivo) in uvrstitve v državno fazo, Kras o ve ping-pongašice in Mladinini rolkar-ji so se vračali z državnih prvenstev z medaljami, šolske ekipe (šahistke liceja Prešeren in odbojkarji goriške nižje srednje šole Trinko) so branile naše barve na državni ravni, da številnih uveljavitev na deželni in pokrajinski ravni niti ne omenjamo. Letošnje leto si bomo zapomnili tudi po slovesu ene naših najboljših športnic vseh časov, metalke kopja, udeleženke dveh olimpijskih igrah Claudie Coslovich. Veselila se je 13. naslova državne prvakinje, razočarana je bila, ker ji je spodletel odhod na OI v Peking . Pri 36 letih se je zasluženo upokojila. I / NAŠ ŠPORTNIK 2008 Petek, 19. decembra 2008 1 "J IZBOR NA SLOVENSKEM DELU PRIMORSKE Žbogar, Ponomarenkova, rokometaši koprskega Cimosa Jadralec Vasilij Žbogar, kajakašica Špela Ponomarenko in rokometni klub Ci-mos Koper so zmagovalci letošnje nagrade Naš športnik na Primorskem po izboru radia in televizije Ko-per/Capodistria in Primorskih novic. VASILIJ ZBOGAR Naj »olimpijec« Primorske Večno nasmejani izolski jadralec se je letos vpisal v zgo- 4V K dovinsko primorskega športa kot najboljši olimpijec vseh časov. Po bronu iz olimpijskih iger v Atenah leta 2004 se je letos na pekinških igrah okitil še s srebrno kolajno. »V Atenah je bilo težje. Tam sem branil tretje mesto, v Pekingu pa sem napadal s četrtega. Moja prednost pred tekmeci je bila prav ta, da sem kolajno že osvojil,« je 20. avgusta letos ocenil zadnji nastop na OI 33-letni Izolan. Veselje ob uspehu je bilo izjemno, tudi s strani navijačev: v devetih minutah je tistega avgustovskega dne Žbogar prejel kar 650 SMS čestitk. Izjemno uspešno leto je začel že pozimi v Terrigalu v Avstraliji, kjer je februarja na svetovnem prvenstvu zasedel četrto mesto. Na evropskem prvenstvu v Belgiji je bil srebrn, po tej uvrstitvi pa je posegel tudi na prvokategorni regati v Medembliku na Nizozemskem. Že po olimpijskih igrah v Pekingu je omenil možnost, da bi lahko na stopil na večji jadrnici enoseda finn. Pred tednom dni je to tudi storil: »Če mi bo šlo dobro od rok tudi na finnu, bom prestopil v ta razred že naslednje leto. Vendar pa tega koraka ne bom storil za vsako ceno. Odločil se bom le v primeru, če bom videl, da se lahko nadejam vrhunskih dosežkov tudi v tem razredu,« je napovedal Žbogar, ki je dobil priznanje za najboljšega slovenskega jadralca leta. ŠPELA PONOMARENKO Presegla smele želje Za kolajno je bila prekratka, a kljub temu se najboljša slovenska kajakašica Špela Ponomarenko lahko pohvali, da je na zaključni slovesnosti letošnjih olimpijskih iger v Pekingu nosila slovensko zastavo. 26-letna kajakašica na mirnih vodah, članica Kajak kluba Zusterna, je na letošnjem osrednjem športnem dogodku v Pekingu uresničila svoje olimpijske sanje, saj ^^^ je presegla še tako ^^ smele želje. Pre* '' ' ^ bila se je v olimpijski finale v kajaku metrov in osvojila odlično šesto mesto. »Želela sem prehiteti eno tekmovalko, na koncu to številko potrojila in osvojila šesto mesto, s katerim sem izredno zadovoljna. Letos sem veliko vadila v tujini, ker doma v Kopru nimam pravih pogojev,« je sijala od zadovoljstva Ponomarenkova takoj po olimpijskem nastopu. Odličenemu šestemu mestu v Pekingu je dodala še 5. mesto na evropskem prvenstvu, kar ji je tudi prineslo nastop v kitajski prestolnici. Vnovič pa se je izkazala tudi v svetovnem pokalu, kjer je med drugim v Poznanu na svoji najljubši razdalji 200 m zasedla drugo mesto. Krajša razdalja pa ni olimpijska disciplina, zato se je Po-nomarenkova v dveh predolimpijskih sezonah usmerila tudi na 500-metrsko prog°. Kajakašica je naslov najboljše na Primorskem osvojila že tretjič zapored. EKIPE - RK CIMOS KOPER Na vrhu Slovenije in Evrope Rokometni klub Cimos Koper v prvi slovenski ligi nastopa manj kot desetletje, a se je v njej popolnoma vživel. Ambicioznost glavnega pokrovitelja, odlično delo z mladimi, vse boljši igralski kader in dobro vodenje s klopi so se še posebej obrestovali v zadnji sezoni, ko je koprski klub osvojil slovenski pokal. Varovanci Matjaža Tominca so bili v igri za naslov vse do zadnjega kroga, na koncu pa so morali priznati premoč Celjanom. Nadvse uspešno sezono je okronal še z nastopom v pol-finalu evropskega pokala EHF ter krstnim nastopom v Ligi prvakov. Primorsko sonce, morje in burja naj bi vsakič znova navdajali najboljšo ekipo leta 2008 z dodatno energijo, močjo in domišljijo. Tako poje članska rokometna ekipa v himni ob spremljavi pevke Špele Kleinlercher (nekdanja pevka skupine Atomik Harmonik) in Tomaža Klepača. Da to velja, kažejo tudi rezultati letošnjega prvenstva, ko je Koper trenutno sam na vrhu lestvici. 2. mesto FC Luka Koper Koprski nogometni prvoligaš je v zadnjih letih blestel predvsem na pokalnem tekmovanju. Dva osvojena pokalna naslova sta ekipi omogočila nastop v pokalu nogometne zveze, v zadnji sezoni pa je edini prvoligaš iz Slovenske Istre za-blestel tudi na prvenstvu. Pod taktirko trenerja Vlada Badži-ma so rumeno-modri zabeležili 18 zmag in dosegli zavidljivih 64 točk. Gašper Vinčec Gašper Vinčec sodi v sam vrh primorskih športnikov. Na olimpijskih igrah v Pekingu je bil v razredu finn ob odličnem jadranju vseskozi v igri za odličja, v odločilni regati pa je v silni želji pregorel. Kljub temu je sedmo mesto na olimpijskih igrah lep dosežek za slovensko jadranje. Koprčan je dosegel tudi četrto mesto na evropskem prvenstvu. Vesna Dekleva Paoli - Klara Maučec_ Za jadralki v razredu 470, Vesno Dekleva Paoli in Klaro Maučec, so bile letošnje olimpijske igre že tretje, zagotovo pa zadnje skupaj, saj je posadka razpadla. S 13. mestom v Čingdau sta bili nezadovoljni, precej bolj pa sta sebe in navijače razveselili z bronastim odličjem na evropskem prvenstvu. 3. mesto OK Hit Nova Gorica_ Odbojkarski klub Hit Nova Gorica je letos dosegel največje uspehe v svoji zgodovini. V minuli sezoni so dekleta prvič postala srednjeevropske prvakinje. Igralke so k temu dodale še ubranitev lovorik iz leta 2007. Ponovno so postale državne in pokalne prvakinje Slovenije in se znova uvrstile v osmino finala evropskega pokala CEV. Klub je pod vodstvom predsednika Zvonka Šulerja že vrsto let vzor rezultatske stabilnosti, v državnem vrhu pa vztraja z jedrom domačih igralk. Bojan Tokic_ Novogoričan Bojan Tokic je v tej sezoni na svetovni nam-iznoteniški lestvici prišel najvišje doslej - do 38. mesta. Letos je postal prvi namiznoteniški igralec, ki se je v zgodovini samostojne Slovenije uspel uvrstiti na olimpijske igre, in sicer med 32 najboljših. Ustavil ga je kasnejši olimpijski zmagovalec Ma Lin, a Tokic je bil edini Evropejec, ki mu je odvzel niz. Na klubski sceni je bil nosilec igre nemškega podprvaka Fric-kenhausna, jeseni pa se je preselil k italijanskemu prvaku Il Circolo iz Milana. Andreja Klepač Andreja Klepač se je prvič prebila med 100 najboljših tenisačic na svetu (bila je 99.). V slovenski reprezentanci je dosegla odločilno zmago proti Gruziji za obstanek v evro-azij-ski skupini pokala federacij. Njen največji uspeh je bila uvrstitev v finale turnirja WTA v Budimpešti, prebila pa se je tudi do četrtfinala WTA turnirjev v Carigradu in Patayi. PRIZNANJA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Športni delavci Petra Križmančič Prav gotovo bi pri Slovencih v Italiji nikoli ne poznali športne discipline cheerleading, če bi v naše športne vode kar naenkrat ne bi pljusknil silovit val z imenom Petra Križmančič. Po opravljenem študiju v Ljubljani na Fakulteti za šport je znala vnesti med tradicionalne športne aktivnosti zamejskega športa novost, ki je kaj kmalu za-dobila široke razsežnosti, spontan ter dokaj hiter tehnični vzpon. Pripadniki kluba Cheerdance Millennium pod njenim vodstvom danes že segajo po zelo vidnih rezultatih in to celo v evropskem merilu in zmorejo se postavljati ob bok skupinam z več deset letno tradicijo. Izjemne zasluge za vse to ima prav gotovo dnašnja nagrajenka Petra Križmančič. Rado Šuber Ko govorimo o Smučarskem klubu Brdina, ne moremo mimo enega njegovih ustanoviteljev, ki je sčasoma postajal temelj vsega delovanja in je danes častni predsednik kluba. Kdor se vsaj malo spozna na naše smučanje, je zlahka razumel, da govorimo o Radu Šuberju. Zelo težko bi si predstavljali širok razpon delovanja, ki gre od dela z najmlajšimi pa do aktiviranja najstarejših brez njegove stalne prisotnosti, organizacijskih sposobnosti, pa tudi brez njegovega vlivanja samozavesti, trdnosti in navdušenja v ljudi. Ko Smučarski klub Brdina praznuje svojo 20 letnico, je prav, da mu zamejski šport izkaže hvaležnost s podelitvijo resnično zaslužene nagrade. Marijo Černic Športno združenje Soča je eno naših najbolj dinamičnih športnih društev na Goriškem: gre za športno enoto, ki si je od samega nastanka zadala pri svojem delovanju kot primarni cilj predvsem skrb za ohranjanje slovenskega jezika in to včasih celo na račun doseganja od-mevnejših rezultatov. To premočrtno držo so znali vseskozi ohranjati predvsem odborniki društva, zanesenjaki, ki se jim je usoda slovenskih otrok tako pri-rastla k srcu, da pravzaprav ni več razlik med društvom in lastno družino. Eden stebrov, na katerem sloni vse delovanje, je nedvomno Marijo Černic, eden usta- noviteljev društva, človek, ki je bil po poklicu pedagog in ki še danes namenja društvu vse svoje razpoložljive moči. Posebno priznanje Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob Sovodnje Posebno priznanje naj gre ustanovama, ki sta tesno povezani z rastjo celotne naše narodnostne skupnosti. Tu- di slovenski šport v Italiji jima mora biti izjemno hvaležen, saj sta obe - od vedno - izkazovali tudi do tega segmenta naših dejavnosti veliko tenkočutnost in razumevanje. Športna kariera Dean Oberdan in Daniela Ciocchi Nagradili bomo sedaj športnika, ki sta našemu športnemu svetu zapisana že toliko let, da ju lahko upravičeno postavljamo za zgled vsem, predvsem pa mlajši generaciji, ki mora najti prav v njunem liku vzmeti in notranjo moč, da se v letih iz po-prečneža lahko preleviš v dobrega športnika. Prvi pripada košarkarskemu svetu, druga pa odbojkarskemu. Oba pravzaprav veže ista igralska nit, saj sta pri svojih ekipah oba režiserja, graditelja igre, ustvarjalca potez, ki naj pripeljejo ekipo do uspeha. Oba pa sta zmogla tudi sama sebe popeljati čez vse ovire do velike uspešnosti, take, ki jih še danes mora odvračati od nehvaležne misli, da bi skorajda že morala obesiti copate na klin. Take misli je treba odgnati in prav v tej luči in s to željo ju danes nagrajujemo. 1 6 Četrtek, 18. decembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Na praznovanju so se zbrali le najzvestejši Sicer prijetni prireditvi je s tribun sledilo le kakih 2.000 navijačev - Mestni pečat za Fantinela Jutri v Anconi 90 let stara a žilava Triestina je sinoči v športni palači Palatrieste praznovala pomemben jubilej. Večer je bil priložnost, da so se stari znanci tržaškega nogometnega društva znova srečali in skupaj praznovali visoko obletnico. Že ob 19.30 so se v mali dvorani športne palače zbrali številni pomembni gostje in znane osebe iz zgodovine kluba (predsedniki, trenerji in igralci), da bi nazdravili mladostni 90-le-tnici, ki sploh ne kaže znakov starosti. Po običajnem rezu torte se je ob 21. uri večer nadaljeval tudi za navijače, čeprav je bil odziv mesta objektivno pod pričakovanji. S tribun je pozdravilo ljubljence, ki so v raznih obdobjih krojili usodo tega kluba, ne več kot 2.000 ljudi. Že pred nastopom samih V športni palači Palatrieste je bilo prijetno, odziv mesta pa je bil pod pričakovanji kroma igralcev na odru pa je župan Dipiazza počastil predsednika Stefana Fantinela s pečatom mesta Trst. Mlajše generacije so seveda najbolj topel pozdrav namenile predstavnikom ta-koimenovanih »junakov iz Lucce« na čelu s trenerjem Eziom Rossijem, nekoliko starejši oboževalci Triestine so še bolj bučno ploskali generaciji De Falca, Ascagnia, Romana, Trom-bette, Papalsa in ostalih, ki so v letih 80 prejšnjega stoletja napredovali iz C1 v B ligo. A niso manjkali niti tisti igralci, ki so zgodovinski dresu s helebardo oblekli v najbolj sivih letih kluba, ko je Triestina igrala celo v D ligi proti Ponziani. Skratka lep večer in s strani vseh navijačev še na mnoga leta Triestina. (I.F.) Že danes zjutraj so Maran in igralci odpotovali proti Anconi, kjer bodo jutri ob 16. uri igrali na stadionu »del Conero«. Domača enajsterica je lani napredovala iz C1-lige, letos pa je v boju za obstanek (z 20 točkami zaseda 15. mesto na lestvici). Ancono trenira 48-letni Francesco Monaco, ki je že tretje leto zapored na krmilu moštva iz Mark. V prvi sezoni je Ancono rešil pred izpadom po igranju dodatnih tekem za obstanek, medtem ko je lani, po drugem mestu v rednem delu sezone, praznoval napredovanje ravno tako po dodatnih tekmah. V Anconi so se med poletjem odločili, da ohranijo ogrodje ekipe, ki je lani napredovala in zadržali najboljšega strelca Salvatoreja Ma-stronunzia. Lani je v 36 nastopih dosegel 18 golov, odlično razmerje enega gola vsaki dve odigrani tekmi pa je 29-letni napadalec obdržal tudi v letošnji sezoni, saj je bil v dosedanjih 18 nastopih 9-krat uspešen. Trener Maran tokrat ne bo razpolagal z levim bočnim branilcem Rullom, saj ga je opomin na tekmi proti Livornu stal enotedensko diskvalifikacijo. Nadomeščal ga bo Cacciatore. Vprašljiv je tudi nastop Tab-bianija. Naravna zamenjava zanj naj bi bil mladi Cia. Pobiralci stav sicer napovedujejo zmago Ancone s kotacijo 2,30 proti 3,25 za zmago Triestine. Verjetna postava Triestine: Agaz-zi, Milani, Minelli, Cottafava, Caccia-tore, Antonelli, Princivalli, Allegretti, Cia, Testini, Della Rocca. (I.F.) NOVODOBNI »FOOTBALL« Brez tihe kritične vesti huliganov Dimitrij KriZman Vsesplošna facebook-manija mi je, če ne drugega, omogočila, da sem pred dnevi po res dolgem času slišal dobrega prijatelja, ki je trenutno funkcionar Evropske unije: »Prava angleška mafija, ti rečem, vsa najboljša mesta, vse pod kontrolo imajo oni...«, mi je pripovedoval o njegovi izkušnji. Ker mi Angleži (pustimo tu pojem Velike Britanije pri miru, saj so Škoti malo več kot pleme.) resnično niso niti najmanj simpatični, sem samo napel ušesa. Nato se je pojavila trditev Napolijevega predsednika De Laurentiisa, da Angležinje bolj slabo skrbijo za higieno intimnih delov svojega telesa, kar bi zlobno brez dvoma podpisal. Angležinje, ki prihajajo v Ljubljano, so res kakovizija sredi tukajšnjega »figodroma«, njihovi moški vrstniki pa se 3 dni potepajo po prestolnici oblečeni v eno in isto majico -ali angleške reprezentance ali kluba, za katerega navijajo. Pa smo pri angleškem nogometu, in tudi v njem vidim veliko mero aro-gantnosti, ki Angležem dopušča zasedanje važnih funkcij v EU ter čedalje večje pomanjkanje kulture, ki je, na različnem področju sicer, razlog za De Laurentiisove opazke in moja opažanja. Poglejte, razen zadnje sezone, ko so Angleži monopolizirali Ligo prvakov, so njihovi klubi dolgo bili rezultatsko v senci ostalih. Kot protiutež za finale Manchester United - Chelsea bi zlahka postavili odsotnost reprezentance na EP. A kljub temu je uspelo Angležem vsiliti Manchester United kot vodilni klub na svetu, ker je baje najbogatejši in proda- ja drese v največ državah, še posebno pa bode v oči Chelsea, ki se ga obravnava kot velikana, v resnici pa je to klub s tradicijo, ki je v najboljšem primeru primerljiva s tradicijo Fiorentine, Kaiserslauterna, Seville... teh pa ja ne štejemo med velikane! Kje so torej zgrešili Angleži? Naj se sliši še tako čudno, gre za obrobno škodo boja proti huliganizmu. Tega je začela še Margaret Thatcher in osnovni ukrep je bil dvig cene vstopnic na višino, ki je stadione naredil nedostopne za revnejše, socialno šibke (in seveda vedenjsko problematične) sloje prebivalstva. Angleški stadioni so res pridobili varnost in družine z otroci, zgubili pa so tiste navijače, ki so bili dolga leta nekakšna tiha vest footballa. Od navijačev, ki so sicer razgrajali in tu pa tam celo koga zaklali (ne pozabimo, da se je Heysel zgodil zaradi podrtega zidu!), se je angleška stadionska populacija spreobrnila na take, ki zdaj še ne, čez desetletje pa gotovo bodo enaki ameriškim gledalcem, ki jim je čisto vseeno, če čips žrejo na tekmi košarke ali bejzbola. Zdaj se boste vprašali, zakaj je to slabo. Slabo je to zato, ker je s tako nekritičnimi navijači angleški nogomet postal poligon za miljarderje kova Abra-moviča in raznih arabskih šejkov, osebe torej, ki najbrž ne vedo točno kam postaviti Michelangela. Resda tega ne vedo tudi nekdanji huligani, imajo pa ti vsaj svojo zdravo kmečko pamet. Brez lete in samo z razkazovanjem osebnih stražarjev pa lahko kupiš jahte, Lige prvakov ne. dimkrizman@gmail.com NOGOMET - Furlan Maurizio Trombetta Pred intervjujem zvedel da ni več trener Cluja Veselje furlanskega trenerja Maurizia Trombette, potem ko je na rimskem Olimpicu v tekmi lige prvakov premagal Romo ansa TRST/CLUJ - Furlan Maurizio Trombetta ni več trener nogometnega romunskega prvoligaša Cluja, ki je letos nastopal tudi v ligi prvakov in sredi Rima premagal Spallettijevo Romo (1:2). Videmskega trenerja, ki je še do lanske sezone vodil Seve-gliano v elitni ligi (igral je tudi proti Vesni in Juventini), so »odžagali«, ker »Cluj zaostaja v prvenstvu za šest točk od prvouvrš-čenega Dinama iz Bukarešta. Treba je hitro ukrepati, saj bo drugače prepozno«. Tako je utemeljil predsednik kluba Iuliu Muresan, ki je še dodal, da ga bo mogoče zamenjal Ukrajinec Oleg Protasov. Simpatičnega in razpoložljivega Trombetto, s katerim smo se srečali sinoči v baru Audace na tržaškem Velikem trgu, je novica presenetila. »Pred slabo uro sem se res slišal z vodstvom Cluja. Povedali so, da iščejo novega trenerja. S predsednikom pa se bova slišala najbrž jutri (danes op. ur.). Vse skupaj se mi zdi presenetljivo. V ligi prvakov smo se dobro odrezali in v prvenstvu po jesenskem delu zaostajamo za vodilnim Dinamom le šest točk. Tak je pač nogometni svet,« je bil filozof Trombetta, od katerega smo izvedeli, da je trener Cluja postal preprosto tako, da je v klub poslal svoj kurikulum. O tem, o tam živeči madžarski manjšini, o lepem sprejemu, ki ga je bil deležen, v kolikem času se je naučil romun-ščine in še marsikaj drugega boste lahko prebrali na športnih straneh Primorskega dnevnika v prihodnjih dneh. (jng) KOŠARKA Ljubljančani v Rimu izgubili po podaljšku RIM - Na sinočnjem gostovanju košarkarske evrolige je ljubljanska Union Olimpija ves čas zasledovala rimsko Lottomatico, a je pod vodstvom novega trenerja Jureta Zdovca vendarle izsilila podaljšek, v njem pa ji je zmanjkalo moči oziroma jo je pokopal Sani Bečirovič (23 točk). Končni izid za Lottomatico (Brezec šest) je bil 74:69, po tem porazu pa Ljubljančani nimajo več niti teoretskih možnosti za uvrstitev v naslednjo fazo. Toče so za Union Olimpijo dosegli: Ožbolt 12, Klobučar 11, Begič 9, Rudež 8, Robinson in Golubovič 7, Sa-rajlija 6, Hukič 4, Jurkič 3, Zupan 2. Ostali izid: Unicaja - Air Avel-lino 72:68 (Marko Tušek 7 točk in 7 skokov v 18 minutah za Air Avellino). NOGOMETNI POKAL UEFA Udinese prvi kljub porazu NIJMEGEN/GENOVA - Kljub porazu proti nizozemskemu Necu z 2:0 je Udinese končal na prvem mestu v skupini D, saj sta se Tottenham in moskovski Spartak razšla z neodločenim izidom 2:2. Marinovo moštvo se tudi sinoči ni izkazalo. Po prvem delu brez golov so gostitelji povedli v 74. minuti. Belardija (Handanovič je sinoči počival) je premagal John. Štiri minute kasneje je bilo že 2:0. Udi-nesejevo mrežo je zatresel Van Beu-kering. Za pravo presenečenje pa je poskrbela Sampdoria, ki je z 1:0 premagala špansko Sevillo (zmagovalec pokala UEFA 2006 in 07) in se tako uvrstila v šestnajstino finala (žreb bo danes ob 13. uri v Nyonu). Edini gol na tekmi je dosegel Bottinelli. Nezakoniti posli predsednika Siene SIENA - Po dveh porazih še ena negativna novica za nogometnega prvoligaša Sieno. Proti predsedniku Giovanniju Lombardiju Stronatiju so sprožili preiskavo, češ da je na nezakonit način pridobil finančna sredstva. KLUBSKO SP Manchester v finalu JOKOHAMA - Angleški nogometni klub Manchester United je v drugi polfinalni tekmi klubskega svetovnega prvenstva premagal japonsko Gambo Osako s 5:3 (2:0), v nedeljskem velikem finalu pa se bo pomeril z ekvadorskim moštvom Quito, ki je v sredinem prvem polfinalnem obračunu ugnal mehiški Pachuco z 2:0. Za rdeče vrage so v polno zadeli Vidič, Ronaldo, Fletcher in dvakrat Rooney. KOŠARKA 12 točk Nesteroviča BOSTON - V košarkarski ligi NBA je Indiana ugnala Golden State s 127:120, Rašo Nesterovič pa je za domačo zasedbo v 19:27 minute dosegel 12 točk in štiri skoke. BOKS Nocoj Goričan Vidoz za evropski naslov Nocoj ob 22.10 (neposredni prenos po Sky Sport 2) se bo goriški boksar Paolo Vidoz boril za naslov evropskega prvaka v težki kategoriji. V Milanu se bo pomeril z Angležem Mattom Skeltonom. / ŠPORT Četrtek, 18. decembra 2008 19 KOŠARKA - C-liga Walter Vatovec trener Oderza Walter Vatovec je novi trener košarkarjev Oderza, ki nastopajo tako kot Bor Radenska in Jadran Mark v C skupini državne C lige. Ekipa iz pokrajine Treviso je sicer v nedeljo poskrbela za podvig proti Montebelluni in se z osmimi točkami povzpela na trinajsto mesto ter se tako odlepila od dna lestvice. Vendar v klubu so očitno ocenili, da je bolje, da se dosedanji trener Carlo Tison (do lani pomočnik) do konca sezone uči od bolj izkušenega stratega. Vatovec, letnik 1957, je v zadnjih dveh sezonah treniral Caor-le v isti skupini C lige. V zadnjih tednih si je ogledal več tekem Bora in Jadrana, sploh pa prvenstvo pozna do potankosti. Oderzo je lani izpadel iz B2 lige, v kateri je vztrajal veliko let (eno sezono je igral celo v B1). Letos po koreniti prevetritvi igralskega kadra cilja na miren obstanek med tretjeligaši. KOŠARKA - Danes in jutri v D-ligi Brežani za enajsto zmago V Ervattiju dvoboj mlajših Dom danes proti Tržičanom V zadnjem krogu sončnega leta 2008 se bodo slovenske ekipe med seboj obdarovale z nasprotniki iz prejšnjega oz. izpred dveh krogov. Brežani bodo tako igrali proti Intermuggi, ki je minulo soboto dosegla pomembno zmago v boju za obstanek na račun Kontovela. Jutri se bo tekma v dolinskem športnem centru Silvana Klabja-na začela ob 20.30 s sodniškim metom Tržačanov Gelicrisia in Barzelatta. Počasna miljska ekipa bo z veliko težavo zaustavljala protinapade hitrih Krašovčevih peterk. Pod košema pa lahko Klarico, Zeria-lija in Klabjana omejijo samo s prekrški. Brežani lahko zato brez večjih težav dosežejo že enajsto prvenstveno zmago in novo leto začnejo s samostojnega prvega mesta, kljub možni odsotnosti Lokatosa zaradi težav z gležnjem. Od treh bo na papirju najbolj izenačena tekma med Kontovelom in Roman-som. Pri Briščikih je začetek sobotnega srečanja predviden ob 20.00, pravico pa bosta delila sodnik Ghiro in sodnica Maru-sig. Obe ekipi spadata med mlajše postave letošnje D lige. Kontovelci so gotovo DRŽAVNO PRVENSTVO U17 - V Codroipu Jadran ZKB: odločilna tretja četrtina V tem delu se je izkazal Borut Ban Codroipo - Jadran ZKB 63:72 (18:19, 36:37; 46:64) JADRAN: Ban 33, Dellisanti 4, Sacher 5, Bernetič 19, Zaccaria 0, Valič 0, Da-nev 0, n.v. Pegan. Longo in Starec. TRENERJA: Gerjevič in Oberdan. 3T: Ban 3, Bernetič 1. Jadranovci so na gostovanju ugnali kakovostno ekipo. Lani so košarkarji Codroipa letnika 1993 osvojili drugo mesto v državnem prvenstvu in se uvrstili tudi v finalno državno fazo. V ekipi ne izstopajo posamezniki, sestavljajo pa jo zelo homogeni igralci. Jadranovci so začeli zadržano in vse do tretje četrtine držali nasprotnike v igri. Po odmoru pa so na igrišču povsem prevladali. Deset minut so igrali brez napak in z delnim izidom 24:10 visoko poved-li. V tem delu je odlično igral Borut Ban, ki je dosegel 15 točk in razigral soigralce. V zadnji četrtini pa so gostom zmanjkale moči: Codroipo je zato nadoknadil zaostanek in se približal na 6 točk, a so Ban in ostali uspeli obdržati vodstvo vse do zvoka sirene. Ob Banu sta se tokrat izkazala tudi Škerl in Bernetič. DEŽELNO PRVENSTVO UNDER 21 Kontovel - San Vendemiano 85:68 (17:17, 44:40, 66:53) KONTOVEL: Malalan 24, Lisjak 22, Ferfoglia 20, Genardi 8, Bergagna 6, Gag-gi/Slokar 2, Starc 2, Guštin 1, Bufon, trener Claudio Starc. TRI TOČKE: Ferfoglia in Lisjak po 2. Kontovel je v prvem krogu povratnega dela poskrbel za lep podvig. Po doslej najbolj prepričljivi predstavi je doma v pomembnem srečanju za visoke položaje na lestvici zanesljivo ugnal neugodni San Vendemiano iz pokrajine Treviso, na igrišču katerega je bil oktobra doživel gladek poraz. Prvi polčas je bil dokaj izenačen, za uspeh Starčevih fantov pa je bila odločilna briljantna tretja četrtina. Kontovelci so delovali čvrsto v obrambi, predvsem pa so bolje napadali načrtni conski presing nasprotnikov, ki jim je bil v prvih dveh četrtinah povzročal kar nekaj težav. Z zrelo in učinkovito skupinsko igro so tako v tem delu domači pridobili prednost, ki so jo nato v zadnji četrtini upravljali brez težav, čeprav so bili vsi glavni nosilci obremenjeni s četrtim prekrškom. Proti res borbenemu nasprotniku je Kontovelova ekipa tokrat v celoti zadovoljila, tako da zaslužijo vsi igralci pohvalo za res odličen nastop. Ostali izidi 10. kroga: Alba Cor-mons - Intermuggia 96:63, CBU - Dinamo 74:79, Virtus Udine - Roraigran- David Cej (Dom) bumbaca de 90:64, Don Bosco - NPG sinoči. Vrstni red: Alba 20, Virtus 18, Kontovel in San Vendemiano 14, Dinamo 8, In-termuggia, Don Bosco in NPG 6, CBU in Roraigrande 2. DEŽELNO PRVENSTVO UNDER 17 Bor Zadružna kraška banka - Ronchi 29:44 (11:11, 16:23, 22:34) BOR: Stepančič, De Luisa, Coccetti 2, Luka Sancin, Pavel Sancin, Nadlišek 9, Montalto, Švara 18, Tanasijevič, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Nadlišek 1. Neuspeh z minikošarkarskim končnim izidom je bil sad res porazne igre Borovih kadetov. Ob odsotnosti prvega strelca ekipe, obolelega Celina, so prišle jasno na dan težave ostalih igralcev pri prevzemanju vodilne vloge v igri. Proti resnici na ljubo skromnemu nasprotniku so Marti-nijevi varovanci sicer ves čas igrali enakovredno, po izenačeni prvi četrtini pa je povsem odpovedal napad, saj domači nikakor niso uspeli spraviti žoge v koš. Izjema je bil le običajni borec Nikola Švara, ki je dosegel glavnino košev. V obrambi so sicer na trenutke fantje pokazali dovolj agresiven pristop, v drugem polčasu pa je razliko v korist gostov naredil visoki in nadarjeni Pe-sci, ki je zbral 23 točk. Tokratni nastop je očitno pokazal, da čaka združeno vrsto Bora in Brega ogromno dela. Ženske Polet - Rimaco Libertas TS 87:58 (23:16;24:13;23:13;17:16) POLET: Croselli 18, Tavčar 4, Boga-tec 9, Pertot, Di Lenardo 23, Sustersich 8, Budin 8, Kraus 17, Bonanno. Trener: Vre-mec. 3 točke: Croselli 1. Proti najskromnejši ekipi lige so mlade poletovke dosegle predvideno rutinsko visoko zmago, o kateri je res težko kaj pametnega povedati. Igra prav gotovo ni bila na kdo ve kakšni posebni visoki ravni, kar se sicer redno dogaja, ko je nasprotnik res skromen. Tržačanke, ki so se letos močno oslabile s prestopom njihovih najboljših v vrste Ginnastice, so zelo nizke postave in dokaj skromnega tehničnega znanja, ki ga skušajo nadoknaditi z veliko borbenostjo. Proti taki ekipi so visoke poletovke dajale koše kot za stavo, ob tem, da bi tokrat res pohvalili Di Lenardovo za pravilen pristop skoraj v celi tekmi in dodali, da je Krauso-va zaradi lažje poškodbe odigrala le pol tekme. Trener Vremec je tako igral z vsemi razpoložljivimi močmi in se lahko veselil tudi delnega povratka na stare steze Jane Cro-selli, ki je v drugem polčasu končno spet začela redno zadevati nasprotnikov koš. (ST) boljši v zunanjih pozicijah, Romančani pa imajo več persepktivnih mladih igralcev pod košema. Trener Brumen bo lahko tudi tokrat računal na vse svoje varovance, ki bodo morali tokrat nastopiti bolj zbrano. Prejšnji teden so jih naivne napake in prekrški stali končno zmago. Dom bo kot prvi zaključil uradne nastope leta 2008, saj bo že danes igral proti tržiškemu Gasthausu. Ta je serijo dveh zaporednih porazov začel pred dvema tednoma proti Brežanom prav v tržiški zeleni telovadnici, kjer se bosta tokrat ekipi pomerili ob 21.15. Na košarkarski zvezi so sojenje tekme dodelili Zinniju in Morassut-tiju. Za razliko od prejšnjega srečanja bo lahko trener Ambrosi računal na vse svoje varovance. Na papirju je razlika med ekipama precejšnja, glede na sorazmerno slabo igro Tržiča in dobro Doma pa bi lahko Cej in soigralci presenetili nasprotnike. Za to bodo morali primerno zaustaviti glavne adute tržiškega moštva: Cestara, Cisilina in Tomasinija, ki je sicer komaj okreval. Trži-čani so doslej zmagali le dve domači tekmi (proti Kontovelu in Libertasu), medtem ko je za domovce to zadnja priložnost za zmago na tujem v tem letu. (M.O.) Promocijsko prvenstvo: Na papirju lahka naloga za Bor Artgroup in Sokol V sedmem krogu promocijskega prvenstva se bosta slovenska predstavnika že drevi pomerila z dvema izmed najšibkejših nasprotnikov in so zato nesporni favoriti za zmago. Sokolovci bodo zadnji domači nastop pričeli kot običajno ob 21.00. Nasprotnik je tokrat Barcolana, ki je do sedaj le enkrat zmagala proti ekipi 69ers. Prav ta pa bo drevišnji nasprotnik borovcev ob 21.30 na štadionu 1. maja. (M.O.) NAŠA NAPOVED Sandi Zeriali: Končno 1. mesto pred Majenco Dolinski center Sandi Zeriali po štirih sezonah v Borovih vrstah spet nastopa pred dolinsko publiko. K temu je botrovalo že samo dejstvo, da se je Sandi hotel vrniti v domači Breg, poleg tega pa so pripomogla tudi zahtevna gostovanja v državni C ligi. Med odločilnimi faktorji pa je tudi nov Bregov trener -Tomo Krašovec - ki ga je že pred leti treniral prav v Dolini. V čem pa je razlika med državnim in deželnim prvenstvom? »Predvsem v kvaliteti igre. V C1 so vsi igralci boljši in imajo drugačno mentaliteto. Tudi treningi so zahtevnejši, saj se več časa posveča tudi fizični kondiciji.« Kdo od Brežanov pa bi lahko nastopal tudi v zahtevnejših prvenstvih? »Kla-rica, verjetno tudi v B ligi, poleg njega pa oba Boruta, Sila in Klabjan. Tudi Vasilij Cociancich, če bi spet nekaj časa resneje treniral, saj se mu poznajo sezone mirovanja.« Cela ekipa pa bi se lahko dobro odrezala tudi v C2 ligi, kjer bi lahko ciljala na miren obstanek in ob dobri igri celo na končnico prvenstva. Po porazu Don Bosca je za Sandija še toliko bolj pomembno, da ekipa doseže končno prvo mesto in s tem neposredno napredovanje »Tako končamo vse sredi aprila in smo prosti za Majenco.« SANDIJEVE NAPOVEDI Bor Radenska (12) - Pordenon (16) zmaga Bora +4 Virtus Videm (12) - Jadran Mark (6) zmaga Virtusa +8 Breg (20) - Intermuggia (8) zmaga Brega +25 Gasthaus Tržič (14) - Dom (2) zmaga Gasthauas +10 Kontovel (8) - Romans (12) zmaga Kontovela +3 Polet (4) - OMA (6) zmaga Poleta +10 (M.O.) ODBOJKA - Under 18 ženske Sloga Barich tokrat uspešna Po seriji porazov je združena ekipa odpravila Volley 3000 Sloga Dvigala Barich - Volley 3000 3:1 (21:25, 25:13, 25:22, 25:17) SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich 5, Milcovich 19, Malalan 2, Spangaro 12, Kralj 13, Žerjal 11, Barbieri (L), Slavec 5, Pertot, Porro, Valič. Trener: Ivan Peterlin Odbojkarice združene ekipe Sloge, Brega in Bora so po seriji neuspešnih nastopov končno spet slavile. Zmaga bi lahko bila še bolj gladka, saj so domačinke tudi v prvem setu vodile do konca, žal pa se jim je pri 21. točki zataknilo in so tako niz prepustile svojim nasprotnicam. Od drugega seta dalje pa so imele vajeti igre stalno v svojih rokah in so v primerjavi s prejšnjimi nastopi pokazale lep napredek. Na mreži je bila tokrat s centra zelo učinkovita Nicole Kralj, najboljša na igrišču pa je bila Karin Milcovich, ki je bila tokrat odlična prav v vseh elementih in je obenem tudi zelo malo grešila. (T. G.) UNDER16 ŽENSKE Na Goriškem Govolley Kmečka banka - Pieris 0:3 (18:25, 15:25, 17:25) Sloga Barich kroma PLAVANJE Dobra uvrstitev borovca Nikija Hrovatina Borovi plavalci so na 4. tekmi deželne faze v absolutni mladinski kategoriji zbrali nekaj dobrih uvrstitev. V tržaškem bazenu Bruno Bianchi se je Borov plavalec Niki Hrovatin (letnik 1994) v disciplini 50 metrov prosto uvrstil na solidno 10. mesto. Petdesetmetrsko razdaljo je preplaval s časom 26,70. Hrovatin je bil skupaj z Davidom De Monte prvi od letnikov 1994. Na prvo mesto se je uvrstil Andrea Bazzaro (Unione Nuoto Friuli), ki je 50 metrov preplaval v času 23,70. Nastopilo je nad petdeset tekmovalcev. Hrovatin je s časom 26,70 izboljšal osebni in društveni rekord. V ženski konkurenci sta od borovk največji napredek pokazali Barbara Ban in Erika Zu-ljan. Banova (letnik 1995) se je uvrstila na 35. mesto (čas 33,90), Zuljanova pa je bila 39. (35,60). Pred njima, na 34. mesto, se je uvrstila Helena Vidali (prav tako PK Bor), ki je dosegla čas 33,60. Tudi v ženski konkurenci je nastopilo okrog 50 tekmovalk. Zmagala pa je članica Unione Nuoto Friuli Alice Mizzau (čas 27,10). V tržaškem bazenu Bianchi so nastopili tudi začetniki A in B. Uradni rezultati pa bodo znani v kratkem. NOGOMET Dober nastop začetnikov Pomladi B v Miljah Muggia - Pomlad B 1:2 (1:0, 0:2, 0:0) STRELCA: Vidali in Paolucci. POMLAD B: Puntini, Paolucci, Ro-tondaro, Kosovel, Labianca, Kosuta, Di. Vattovaz, Bicocchi, De. Vattovaz, Vidali, Cherin. Začetniki Pomladi B so v zaostalem srečanju premagali solidno Muggio, ki dotlej ni izgubila še nobenega, srečanja. V prvi tretjini so imeli gostje zvrhano mero smole. Muggia je povedla, čeprav so se gostje dobro upirali. V drugem delu so se gostje razigrali in zasluženo povedli. Najprej je izenačil Vidali, zatem pa je zmagoviti zadetek dosegel Paolucci (pravi evrogol). Nogometaši Pomladi so zmago posvetili poškodovanemu kapetanu Re-narju. Najboljši na igrišču so tokrat bili Paolucci, Bicocchi, Vidali in Kosovel. BALINANJE fk • • V I • V | • Gajevci se drugič »na kraju zločina« v Ronkah Gajevci bodo jutri, v okviru 8. kroga moške deželne C-lige, igrali še eno tekmo v gosteh v Ronkah. Gostovali bodo pri ekipi Villaraspa, ki ima prav toliko točk na lestvici kot Gaja (7). Trener Milan Calzi upa, da bo ekipa pozitivno reagirala na prvi poraz, ki ga je Gaja doživela v soboto na istem igrišču. »Ta teden smo temeljito analizirali sobotni nastop, na katerem smo popustili na celotni črti. Kriv je bil psihološki pritisk, saj drugače med tednom treniramo zelo dobro,« meni Calzi, ki bo jutri imel na razpolago vse balinarje. 23 Obvestila GOVOLLEY: Antonič, Petejan, Ra-gusi, Giuntoli, Pozzo, Komjanc, Černic, Paoli. Trener: Rajko Petejan. Pieris je združena ekipa sedmih različnih društev z desnega brega Soče, kljub temu pa se ni zdela nepremagljiva. Igro obeh ekip je označevalo veliko število napak. Igralke Govolleyja so se trudile, vendar so tehnično zaostajale za nasprotnicami, tako da je bil poraz neizbežen. Razen v prvem setu so stalno zaostajale za Pierisom. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v kraju For-ni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je previden tudi avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). OOZUS obvešča, da bo v nedeljo 21. decembra, v Forni di Sopra predse-zonski licenčni IVSI seminar za učitelje 1, 2 in 3. Prijave sprejema ZSŠDI najkasneje do 12. ure v četrtek, 18. decembra, tel. št.: 040-635627. Š.D. KONTOVEL priredi redni letni občni zbor v nedeljo, 21. decembra, ob 18.00 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Kontovelu. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira tradicionalno Božično akademijo jutri, 20. decembra 2008 ob 15.uri na Stadionu 1.maja (Vrdelska cesta 7). Toplo vabljeni! SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Za informacije dobite na tel. 347-5292058 (Brdina). 2 0 Petek, 19. decembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it RONKE - Občinska uprava bo denar za dvojezično poslovanje knjižnice vključila v proračun GORICA - Občina Slovenski knjižničar Z današnjim dnem do konca prihodnjega leta delijo bone za hrano Za razpis natečaja čakajo na sredstva iz zakona 482/99 - Šolski center v Romjanu bodo začeli graditi maja Ronška uprava je slovenskemu knjižničarju, ki je zaposlen v občinski knjižnici, že podaljšala pogodbo do 31. marca, v proračun za leto 2009 pa namerava vključiti postavko, na podlagi katere bo storitev zagotovljena do konca leta 2009. Novico je predsedniku slovenske konzulte pri goriški pokrajini Petru Černicu posredoval ronški župan Roberto Fontanot v teku srečanja, ki je potekalo prejšnji teden v Ronkah Vest o ogroženosti mesta slovenskega knjižničarja je pricurljala v javnost avgusta. Z ukinitvijo davka ICI je namreč občina izgubila kar nekaj denarja in možnost slovenskega poslovanja knjižnice Sandra Pertinija je bila med storitvami, ki so bile zaradi potrebe po krčenju izdatkov na prepihu. Uprava je zato podaljšala pogodbo Micheleju Pe-truzu do konca decembra letos, od januarja dalje pa je bilo njegovo mesto pod vprašajem. »Pred nedavnim smo knjižničarjevo pogodbo podaljšali do 31. marca, uprava pa namerava v proračun za prihodnje leto vključiti postavko, ki bo omogočila potrditev knjižničarja do konca leta 2009,« je povedal pristojni odbornik Savio Cumin in nadalje- GORICA Priporočajo dvojezično oglaševanje Predsednik Območne obrtno-podtjetniške zbornice Nova Gorica Aljoša Fiegl je odgovoril pokrajinskemu tajniku Slovenske skupnosti Juli-janu Čavdku, ki je novogoriške podjetnike pozval, da naj bodo njihovi reklamni oglasi v Italiji dvojezični. »Svojim članom bomo priporočili dvojezično oglaševanje. Dejstvo pa je, da je oglasni prostor zelo drag in je torej od vsakega posameznika odvisno, ali bo pripravljen plačati dodatni oglasni prostor ali dolžino oglasa,« je povedal Fiegl in Čavdka opozoril, da Območna obrtno-podjetniška zbornica združuje predvsem obrtnike in majhne podjetje. »Velika podjetja, ki verjetno več oglašujejo, spadajo pod Gospodarsko zbornico,« je razložil Fiegl. RUPA-MIREN Baklada ob obletnici padca meje Pred enim letom so padle mejne pregrade med Italijo in Slovenijo, zato kulturno društvo Stanko Vuk in Društvo žena iz Mirna in Orehovelj ter prosvetno društvo Rupa-Peč, prostovoljno gasilsko društvo z Vrha sv. Mihaela, kulturno društvo Skala iz Gabrij in civilna zaščita iz sovodenjske občine prirejajo pohod z baklami. Potekal bo v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri; start in cilj bosta pri Grabcu, kjer je bila nekoč speljana državna meja. Na cilju bo poskrbljeno za okrepčilo z golažem, pecivom in drugimi domačimi dobrotami, seveda pa bodo tudi nazdravili lanskemu padcu mejnih pregrad. V primeru dežja bo pohod odpadel, sicer pa se bodo pohodniki s starta podali v Miren, od tod pa po kmečkih poteh nazaj proti Rupi. val: »Za podaljšanje pogodbe bomo uporabili občinska sredstva. Medtem upamo, da bomo na podlagi zakona 482/1999 prejeli denar za jezikovno okence. Tega namenskega prispevka ne prejemamo že dve leti; ko nam bo dodeljen, načrtujemo razpis natečaja za mesto knjižničarja, s katerim bomo podpisali pogodbo za določen čas.« Fontanot in Černic sta se ob vprašanju knjižničarja dotaknila tudi drugih odprtih problematik, kot sta izgradnja novega šolskega centra in prevoz otrok v slovensko osnovno šolo v Romjanu in v nižjo srednjo šolo v Doberdobu. »Župan mi je povedal, da bodo šolski center začeli graditi maja. Pred tem bodo morali januarja odobriti dokončni in izvršni načrt, februarja razpisati javno dražbo in nato čim prej dodeliti dela gradbenemu podjetju,« je povedal Černic in dodal: »Kar se tiče prevoza otrok v romjansko in do-berdobsko šolo sem županu povedal, da so v teku stiki s pokrajinskim podjetjem APT. Le-to preverja vse možnosti in pripravlja širši načrt, ki bo vključeval tudi prevoz otrok iz Krmina in okolice v nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici.« (Ale) Knjižnica Sandro Pertini v Ronkah altran Od danes dalje bodo v večnamenskem centru v ulici Baiamonti delili bone v znesku 25 evrov, ki jih občinska uprava namenja revnejšim občanom. Kupončki, s katerimi bodo upravičenci lahko nabavili hrano v več goriških trgovinah, bodo veljali do 28. februarja. Do bonov imajo pravico občani, katerih ekonomsko stanje ISEE ne presega 7.500 evrov. Kupončke za nabavo hrane bo možno uporabiti v štirinajstih trgovinah in mesnicah. Pri pobudi sodelujejo trgovine Semolic v ulici Kugy, Co-nad v ulici Locchi, A&O v ulici Ca-puccini, Komauli v ulici Don Bosco, Market Nanut v ulici San Michele v Štandrežu, Euromarket v ulici Car-ducci in Giordana Valentinuzzi na trgu De Amicis. Pridružile so se mesnice Centro carni isontine v ulicah Nizza in Garzarolli, Livio Braidot v ulici Brigata Pavia, Bressan na korzu Italia, Vi-nicio Cargnel na trgu San Giorgio v Ločniku, Klavčič na trgu De Amicis in Pittana v ulici Crispi. GORICA - Ettore Romoli na zadnjem zasedanju slovenske konzulte Zahtevajo izvajanje zaščite Župan je za postopno uveljavljanje vidne dvojezičnosti - Opozorili tudi na problem prostorske stiske v slovenskih vrtcih Ettore Romoli in Ivo Cotič bumbaca Izvajanje zaščitnega zakona, slovensko šolstvo in čezmejno sodelovanje so bile glavne teme seje slovenske konzulte pri Goriški občini, ki je potekala v sredo na goriškem županstvu. Člani so na srečanje povabili župana Ettoreja Romo-lija z namenom, da mu predstavijo pereča vprašanja, s katerimi se sooča slovenska etnična skupnost v Gorici. Predsednik se je najprej dotaknil vprašanja izvajanja oziroma neizvajanja zakona 38/2001, predvsem 8. člena, ki urejuje rabo slovenskega jezika v javni upravi. Pozval je župana, da je uveljavitev zakonskih pravic manjšine prepočasna in včasih neupravičeno predmet interpretacij. »Kljub temu, da 8. člen zaščitnega zakona precej jasno obravnava objavo javnih sporočil in uradnih objav, v mestu bolj poredko videvamo javne ŠTARANCAN - Zaradi okvare na motorju avtomobila se je vnel požar Zgorela avto in garaža Valerio De Crignis je skušal sam pogasiti ogenj, naposled pa je poklical gasilce - Več deset tisoč evrov škode / b ti  \ Gasilec gasi še zadnje ognjene zublje v popolnoma uničeni garaži altran Zgorela sta avtomobil in garaža. Včeraj se je v ulici San Vito v občini Štaran-can vnel požar, ki ga je povzročila okvara na motorju avtomobila. Valerio De Crignis se je s svojim avtomobilom bmw vrnil domov okrog 10. ure in parkiral v garaži. Zaprl je vrata, kmalu pa je zavohal dim. Ko je odprl vrata garaže, so se s prednjega dela avtomobila dvigali plameni. Požar je sprva skušal pogasiti sam, pri čemer se je lažje opekel, naposled pa je poklical na pomoč gasilce. Le-ti so na kraj prišli v nekaj minutah, kljub temu pa je bilo prepozno. Avtomobil in garaža sta popolnoma zgorela, škoda pa znaša več deset tisoč evrov. Aretirali priseljenca Tržiški karabinjerji so aretirali 39-let-nega državljana Bosne in Hercegovine, nezakonitega priseljenca, ki ni spoštoval julijskega odloka o izgonu. Karabinjerji so ga v teku kontrole zasačili v okolici tržiške bolnišnice San Polo, nato pa so ga izročili sodnim oblastem. V sredo zjutraj so priseljencu že sodili. oglase v slovenskem jeziku,« je opozoril Cotič. Predsednik je priporočil županu, da naj se občina prilagodi vse večjemu po-služevanju pravice sporazumevanja v materinem jeziku v odnosu med občinsko upravo in občani. »S časom se bo zavest o možnosti koriščenja teh pravic še bolj okrepila,« meni predsednik konzul-te. Župana je opozoril tudi na morebitne zastoje, do katerih bi lahko prišlo zaradi odsotnosti slovenskega prevajalca na občini. »Trenutno je v pripravi objava razpisa za prevajalsko službo na deželnem uradnem listu. Prevajalska služba, sicer s skrajšanim urnikom, ne bo na razpolago občanom pred februarjem,« je podčrtal Cotič. Župan je v odgovoru zagotovil, da bo spoštoval zakonske predpise o zaščiti manjšine na podlagi mnenja notranjega ministrstva. Zaveda se, da sta zakon 38 in prevajalska služba vprašanji politične narave in zaradi tega bo postopal zelo previdno. Beseda je tekla tudi o prostorski stiski v slovenskih vrtcih. Cotič je poudaril, da bi bilo primerno v ta namen že danes iskati dodatne prostore in urediti obstoječe. Župan Romoli je prisotnim obljubil, da se bo na tem področju zavzel za uresničitev majhnih, a konkretnih posegov. O predlogih čezmejnega sodelovanja, ki jih je pripravila občinska skupaj s pokrajinsko konzulto in s komisijo za mednarodne odnose občine Nova Gorica, se župan ni izrekel, čeprav naj bi jih v kratkem nekaj pripravila tudi goriška občinska uprava. Predmet pogovora je bil tudi komaj podpisani odlok deželnega predsednika Tonda o seznamu krajev, kjer se bo izvajal 10. člen zakona 38. Predsednik kon-zulte je obžaloval, da ni bil sprejet predlog konzulte o vključitvi Svetogorske četrti v območje izvajanja vidne dvojezi-čnosti. Župan je s tem v zvezi zagotovil, da bo poskrbel za vidno dvojezičnost, vendar postopoma in brez ustvarjanja napetosti. Izrazil pa je zadovoljstvo, da je bil sprejet njegov predlog izvajanja 10. člena v Podgori, Pevmi, Štmavru in Oslav-ju ter v Štandrežu, saj se je zanj opredelil tudi Paritetni odbor z izjemo Adriana Ritosse, ki je glasoval proti predlogu, in Damjana Paulina, ki se je vzdržal glasovanja in zahteval vključitev tudi Sveto-gorske četrti in Placute v območje vidne dvojezičnosti v Gorici. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 19. decembra 2008 21 VIPAVA - Zagotovila družbe DARS glede razpisa za strojno in elektro opremo Odsek čez Rebrnice nared pred poletjem Podjetje Vidoni naj ne bi nadaljevalo postopka na državni revizijski komisiji V zvezi z izgradnjo hitre ceste čez Rebernice je iz DARS-a (Družbe za avtoceste v RS) le prišla spodbudna novica: odsek naj bi bil pred prihodnjim poletjem vendarle dokončan. DARS namreč ne pričakuje, da bo eden od neizbranih ponudnikov, družba Vidoni, nadaljeval postopek na državni revizijski komisiji. DARS bo tako predvidoma prihodnji teden s SCT kot najugodnejšim ponudnikom na razpisu za izvedbo elektro in strojne opreme dveh predorov in dveh pokritih vkopov na hitri cesti prek Rebernic sklenil pogodbo. Kot še sporočajo iz DARS-a, je predvideni pogodbeni rok za dokončanje izvedbe elektro-strojne opreme pet mesecev od uvedbe izvajalca v delo, v ta rok pa je všteto tudi projektiranje in naročilo opreme. Zato napovedujejo, da bodo dela končana in hitra cesta prek Rebernic predana prometu pred poletjem prihodnjega leta. Investicijska vrednost celotnega projekta hitre ceste Razdrto - Vipava vključno z odsekom preko Rebrnic znaša 221,12 milijona evrov. Izgradnja tega zadnjega, 8,7 kilometrskega odseka sicer traja že šest let, dokončana trasa pa bo omogočila hitrejšo in varnejšo povezavo središča Slovenije s severno Primorsko in Gorico ter njenim zaledjem. Italijanska avtocestna družba Autovie Venete sofinancira odsek hitre ceste čez Rebrnice z brezobrestnim kreditom v višini skoraj 48 milijonov evrov. Kot je znano, je eden od neiz-branih ponudnikov za izvedbo elek-tro in strojnih del v dveh predorih hitre ceste čez Rebernice, italijansko gradbeno podjetje Vidoni, 1. decembra znova vložilo zahtevek za revizijo javnega naročila, potem ko je Dars za izvedbo del izbral družbo SCT. Sicer pa so ponudniki od začetka leta 2006, ko je bil objavljen prvi razpis za izvedbo del za izvedbo elek-tro in strojne opreme na omenjenih dveh predorih in pokritih vkopih , doslej v zvezi s tem postopkom javnega naročanja vložili na Dars kot prvostopenjski organ 11 zahtevkov za revizijo, ki jih je ta zavrnil kot neupravičene. Ponudniki so nato še sedemkrat odločili, da zahtevek za revizijo vložijo še na Državno revizijsko komisijo kot drugostopenjski organ. (km) GORICA - Zaradi zaprtja dveh ulic Prometni kaos Zaprtje ulice Formica in Verdijevega korza povzročata preglavice voznikom V ulici Roma se je včeraj vila dolga kolona vozil; mnogi avtomobili so prihajali iz ulice Alviano in so bili namenjeni v severni del mesta bumbaca Goriški vozniki se v teh dneh soočajo s precejšnjimi nevšečnostmi. Preglavice jim povzroča sočasno zaprtje več ulic mestnega središča, zaradi katerega je predvčerajšnjem in včeraj prišlo do zastojev v različnih predelih mesta. Zaprtju predora Bombi in Travnika se je prejšnjo soboto pridružila še cona za pešce na Verdijevem korzu, kjer bodo stojnice združenja ADO ostale do 24. decembra. Predvčerajšnjim so zaprli tudi odsek ulice Formica med ulicama Del Santo in Favetti, kjer so zaradi propadajoče hiše že pred časom uvedli izmenični enosmerni promet. Zgornja nadstropja majave stavbe morajo porušiti, zaključek posega pa je predviden že prihodnji teden. Na občini menijo, da bodo lahko ulico ponovno odprli že pred božičem, načrte pa bi jim lahko prekrižalo slabo vreme. Na poveljstvu goriških mestnih redarjev so povedali, da so imeli z usmerjanjem in nadzorovanjem prometa včeraj veliko dela. Prometni kaos je med drugim v dopoldanskih urah še ojačila tedenska tržnica, tako da so se v ulicah Crispi, Duca D'Aosta, Diaz in drugod ustvarile dolge kolone. V potoku ni več goriva V potoku, ki teče mimo Pevme in se izliva v Sočo, včeraj ni bilo več madežev plinskega olja. Onesnaženost vode so v torek prvi opazili delavci gradbenega podjetja, nato pa so obvestili mestne redarje, gasilce in okoljsko agencijo ARPA, ki je odnesla nekaj vzorcev vode. Včeraj v potoku ni bilo več oljnate plasti, bilo pa je še zaznati smrad. Na goriškem sodišču je bila vložena prijava zoper neznance zaradi onesnaževanja. SOVODNJE - Jutri Mladostniško obarvan božični koncert V cerkvi v Sovodnjah bo jutri ob 20.30 mladostniško obarvan božični koncert, ki ga prirejata dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha in dekliški pevski zbor Kraški slavček iz Nabrežine. Večer bo obarvan božično, vendar bodo na sporedu tudi nabožne in posvetne pesmi. Izvajalci bodo predstavili program, ki posega po slovenskih in tujih skladateljih, prav tako bodo predstavljeni izseki iz domače in tuje božične tradicije. Zbor Kraški slavček, ki letos praznuje 10. obletnico delovanja, vodi Mirko Ferlan, dekliško vokalno skupino Bodeča neža, ki je nastala leta 2004, pa Mateja Černic. Poleg dveh organizatorjev bo na večeru sodeloval tudi otroški pevski zbor kulturnega društva Sovodnje pod vodstvom Jane Drasič. Za klavirsko spremljavo bo poskrbela Beatrice Zonta. (ač) zapeli pod jelko Pred cerkvijo v Podgori bo jutri ob 20. uri božični koncert pod jelko, ki ga prireja podgorski rajonski svet s pokroviteljstvom goriške občine in pokrajine ter v sodelovanju z župnijo sv. Justa ter rajonskima svetoma Pevma-Oslavje-Štmaver in Svetogorska četrt-Pla-cuta. Nastopili bodo otroški pevski zbori Podgora, Štmaver in Madri Orsoline. Pihalni orkester iz Krmina bo spremljal prižig zvezde na zvoniku cerkve sv. Justa. Krožek Crali razstavlja Člani kulturnega krožka Cra-li bodo v hiši Morassi v grajskem naselju v Gorici do ponedeljka, 22. decembra, postavili na ogled svoja likovna dela, keramiko, pesmi in prozna dela. Odprtje razstave bo danes ob 17.30. V Jamljah obletnica kubanske revolucije V večnamenskem središču v Jamljah bodo jutri ob 15.30 odprli fotografsko razstavo o 50-letnici kubanske revolucije. Prireja jo sekcija VZPI-ANPI Dol-Jam-lje, na njej pa bodo razstavljene razne fotografije o Kubi med letoma 1955 in 1980. Odprta bo vsak dan med 18. in 19. uro razen med prazniki do 8. januarja, to se pravi do dne, ko je leta 1958 Fidel Castro nagovoril množico s predsedniške palače v Havani. Jutrišnje odprtje razstave bo spremljalo tradicionalno srečanje sekcije VZPI-ANPI ob zaključku leta, med katerim bodo izdali izkaznice za leto 2009 članom in antifašistom, ki bi želeli vstopiti v borčevsko organizacijo. Furlanski trojčki V Kulturnem domu se bo danes ob 20.45 skupina Trigeminus (Trojčki) ponovno predstavila s komedijo v furlanskem jeziku »Beato fra le gonne«, katere avtor in režiser je Mauro Fontanini. Z današnjim nastopom skupine iz Manzana se zaključuje deveti niz predstav »Teatro comico Friulano«, ki ga prireja združenje »Gorizia spettacoli« v sodelovanju z društvom »Terzo teatro« in s Kulturnim domom iz Gorice. Letošnji niz je bil posebno uspešen, saj so bile vse predstave dobro obiskovane, hkrati pa so po svoji kvaliteti prekoračile okvire zgolj amaterske gledališke dejavnosti. Gledalci so prihajali iz Ločnika, Podturna in iz sosednjih občin Fara, Moš in Koprivno Okoljske težave Krasa Okoljskim težavam Krasa je bilo posvečeno javno srečanje, ki ga je priredilo gibanje Carso Futuro v sredo v Zagraju. Giuseppe Moro je spregovoril o problematiki Soče, Livio Poldini o varovanju biološke različnosti in kulturne krajine, Andrea Colla o onesnaževanju in o nevarnosti izumrtja za razne vrste žuželk in za čebele, Paul Tout pa o ponovnem naravovarstvenem ovrednotenju opuščenega kamnoloma Postir in drugih kamnolomov, ki dajejo zatočišče številnim pticam. Franco Perco je razložil pomen ohranjanja razlik med urbanimi naselji in kraškim naravnim okoljem, v katerem se v zadnjih časih pojavlja vedno več tabel in informativnih panojev. Covaz o knjigah in branju Roberto Covaz, novinar dnevnika »Pic-colo« in avtor knjig »Monsignor No«, »Le abbiamo fatte noi« in »Niente da dic-hiarare«, se bo danes ob 18. uri v knjigarni Ubik pogovarjal z bralci o knjigah in branju. Zahvalna maša V cerkvi pri sv. Ani v Gorici bo danes ob 18.30 zahvalna maša, ki se je bodo udeležili člani združenja Cuore amico. Po obredu si bodo izmenjali voščila in nazdravili. V palači Attems v Gorici spet odpira vrata pinakoteka V palači Attems-Petzenstein v Gorici bo v nedeljo, 21. decembra, odprla svoja vrata pokrajinska pinakoteka, ki hrani dela iz obdobja med 19. stoletjem in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja. Na ogled bodo tudi slike, ki so jih nakupili v zadnjih časih in so jih naslikali Josef Maria Auchentaller, Alfred de Locatelli, Gianna Marini, Sergio Scabra, Stefano Comelli in Mario Di Iorio. Pinakoteka bo odprta do 1. marca 2009 od torka do nedelje med 9. in 19. uro; zaprta bo 25. in 26. decembra. 24. in 31. decembra bo odprta med 9. in 13. uro, 1. januarja pa med 13. in 19. uro. (Na fotografiji Spazzalovi »Colloqui«) GORICA - Nereo Battello praznoval 80. rojstni dan Presenečenje ob jubileju Združenje Sergio Amidei je v Hiši filma organiziralo družabno srečanje - Trofeja Amidei za darilo Ob visokem jubileju so mu pripravili posebno presenečenje. V sredo zvečer so člani združenja Sergio Amidei priredili družabno srečanje, s katerim so praznovali 80. rojstni dan predsednika Nerea Battella. Sla-vljencu je direktor poletnega filmskega festivala in družbe Transmedia Giuseppe Longo napovedal, da bo v beli dvorani univerzitetne smeri DAMS potekala seja odbora združenja, v resnici pa so Battella pričakali tudi predstavniki univerzitetne smeri Dams, občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag, županov glasnik Stefano Cosma in umetnik Sergio Altieri. Longo je najprej orisal »točke dnevnega reda« seje odbora, nato pa je presenečenemu in ganjenemu Battellu podaril pokal, ki ga navadno poklanjajo dobitnikom filmske nagrade za najboljši scenarij Sergio Amidei. Na trofejo so tokrat napisali posvetilo »Našemu predsedniku«. Battello se je zahvalil članom združenja in ostalim prijateljem, odborniku Devetagu, ki je postal tudi predsednik Mittelfesta, pa je svetoval obogatitev programa pomembnega kulturnega festivala z nizom srednjeevropskih filmov. Nereo Battello in Giuseppe Longo bumbaca 18 Četrtek, 22. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V Verdiju Perojeva gledališka predstava Alexandria Aleksandrija jim je zlezla pod kožo Projekt Lešandrinke se bo zaključil z izdajo publikacije Z gledališko igro Alexandria, ki jo je na oder postavil tržaški režiser Franco Pero, se je zaključil projekt Lešandrinke. Pobudo je izpeljalo od-borništvo za mir pri goriški pokrajinski upravi, ki je organizacijo posameznih prireditev zaupalo goriški Zvezi slovenskih kulturnih društev. Kot smo v našem dnevniku podrobno sledili celotni zadevi, ki se nanaša na malo znan in malo raziskan odtenek naše polpretekle zgodovine, je projekt zajemal niz odmevnih pobud, ki so naletele na dokajšnje zanimanje širše javnosti. Začelo se je s slovensko gledališko predstavo Štorja od Lešan-drink, ki je bila konec oktobra uprizorjena v Kulturnem domu v Gorici, v nadaljevanju pa so se zvrstila predavanje na višjih srednjih šolah, raziskava v Sloveniji in v Furlaniji, postavitev razstave o Lešandrinkah v pokrajinski palači v Gorici, okrogla miza s strokovnim pristopom do tega nenavadnega in povsem ženskega iz-seljeniškega vala in, kot rečeno, italijanska gledališka predstava Alexandria. Šlo je za izvenabonmajsko predstavo v goriškem gledališču Verdi, ki je prav zaradi tega priklicala manj gledalcev od običajnih gostov teatra. Ne glede na to so bili gledalci navdušeni nad predstavo, saj je le-ta na dopad-ljiv in prepričljiv način ponazorila stisko in tudi upanje žensk, ki jih je vsesplošno pomanjkanje prisililo k odhodu v prekomorsko deželo Egipt. Pe-rojeva igra je postavljena v pozna petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je večina Aleksandrink vrnila v Evropo. Štirje ženski liki se srečajo na pomolu v pristanišču Aleksandrije. Čez nekaj ur bo odplula ladja in jih odpeljala v Trst, v mesto, ki so ga zapustile pred mnogimi leti, ko so odšle iskat srečo v Egipt. Milena, ena od Alek-sandrink, se domov vrača po 30 letih dela v Egiptu. Med klepetom ob slovesu na pomolu si štiri znanke imajo še marsikaj povedati iz svojega življenja v Egiptu. Hitijo s pripovedovanjem raznih zgodb, ki so na različne načine zaznamovale njihovo prisotnost v Aleksandriji. Na dan pridejo tudi manj znane plati njihovih življenjskih zgodb, v katerih se prepletajo hotenja, želje, skrite ljubezni, bojazni, pa tudi načrti in upanja za prihodnost. Vse štiri pa so trdno prepričane, da so kljub svoji skromnosti tudi Aleksandrinke pomagale ustvarja- Aleksandrinki na odru gledališča Verdi ti veličino kozmopolitskega egiptovskega mesta. Priznajo tudi, da jim je Aleksandrija zrasla pod kožo in jim bo bržkone sledila povsod, kamor jih bo zanesla pot. Ena od žensk se sprašuje, kam bo šla: v Trst ali v Ljubljano, v Gorico ali Novo Gorico. Evropa se je medtem močno spremenila, nastale so nove meje in nove države. Z leti so tudi izseljeniški vali ubrali povsem nasprotne poti. Danes k nam GORICA - Zadnja otroška urica v letošnjem letu Darežljivi brkati kramar Otrokom je prinesel bombone - Od 24. decembra do 6. januarja bo knjižnica zaprta Andrejev sejem se je v ponedeljek iz ulic preselil v mladinsko sobo Fei-glove knjižnice. Brkati kramar je tokrat bila Majda Zavadlav, ki je otroke vabila na lov na ribice. Nagrada pa so bile plišaste igrače. Mala Eva je zmagala nosorogca z imenom Nosko, kot je bil naslov pravljice, ki jo je Zavadla-vova animirala na zadnji otroški urici v tem letu. Eva je zelo vzljubila Noska in hotela mu je sešiti lepo obleko. Nosek pa je naenkrat izginilk, saj ga je nekdo odnesel s seboj. Šele za božič ga je Eva spet našla v lepi oblekici pod okrašeno jelko. Otroci so leže sledili navdušenemu pripovedovanju, igranju in petju izkušene pravljičarke. Ob koncu so pod božičnim drevescem našli vrečke z bomboni in se dolgo zadržali ob posodi vode z ribicami, ki so jih poskušali loviti z magnetno ribiško palico. Naslednje srečanje s pravljico v Feiglovi knjižnici bo 19. januarja. Med novoletnimi prazniki bo knjižnica zaprta, točneje od 24. decembra do 6. januarja. BRDA - Žnidarčič potrjen na čelu SABS-a »Kapital čedalje močneje pritiska na pravice ljudi« Vodstvu sindikata SABS občine Brda (Sindikat azbestnih bolnikov Slovenije) se je iztekel prvi štiriletni mandat. Na skupščini so v minulih dneh za predsednika v novem mandatnem obdobju ponovno izvolili Ernesta Žnidarčiča, pregledali pa so še doslej opravljeno delo in si zastavili nove cilje. Ob tej priložnosti so izročili tudi dve priznanji, in sicer občini Brda in njenemu županu Francu Mužiču in se spomnili bližajoče se desetletnice delovanja Zveze SABS, ki je bila ustanovljena ravno v Brdih. Sindikat SABS občine Brda je svoj status pravno uredil septembra 2004, dotlej so bili organizirani le kot sindikalna skupina. Zdaj SABS občine Brda združuje okoli 30 odstotkov članstva Zveze SABS, s svojimi 160 člani so torej največji znotraj Zveze. V sindikatu so prepričani, da lahko ob razumevanju in odzivnosti odgovornih subjektov v državi ter ob njihovi ustrezni organiziranosti hitreje in širše dosežejo cilje, kateri lahko odražajo tudi interes lokalne skupnosti. »Naše preteklo delo ni bilo lahko, vendar smo kljub vsemu z doseženim zadovoljni. Naše usmeritve in prizadevanja, bodo tudi v bodoče namenjena k zaščiti malega človeka, poklicnega bolnika ali delavnega invalida ter zadovoljnega občana. Med na- Ernesta Žnidarčiča foto k.m. ■ 5 ; \ ki še člane bomo skušali privabiti tudi še ostalo populacijo. Dela nam ne sme zmanjkati,« pravi ponovno izvoljeni predsednik sindikata SABS Brda Ernest Žnidarčič, ki obenem ocenjuje, da kapital čedalje bolj močno pritiska na pravice, katere bi moral imeti mali človek. Slednje se je potrdilo ravno pred kratkim, ko se je izjalovil poskus ustanovitve občinskega odbora SABS-a v Kanalu. Kandidat za predsednika je od kandidature odstopil iz osebnih razlogov, premislili so si tudi nekateri drugi člani. Da je ljudi strah, je očitno po zadnjem dogodku, ko je po prevzemu funkcije predsednika sindikalne organizacije SABS dobil odpoved dolgoletni delavec Salonita, nazadnje zaposlen v Inde Salonit, Stojko Sim-čič, o čemer smo že poročali. (km) NOVA GORICA - Po uspelih koncertih Dragojevic si zasluži naziv častnega občana Prihodnje leto bi lahko spet nastopil v Verdijevem gledališču v Gorici bumbaca prihajajo Filipinke, Romunke, Ukra-jinke ali Moldavke, včasih pa radi pozabljamo, da se je to pred nekaj desetletji dogajalo tudi nam. Projekt Lešandrinke naj bi se zaključil z izdajo publikacije, ki bo v sliki in besedi ovekovečila če dodatno obogatila naše vedenje o primorskih lepih Vidah. Knjižica naj bi izšla spomladi prihodnje leto. Vili Prinčič Otroci med poslušanjem pravljice bumbaca Dragojevic v novogoriškem Kulturnem domu fotok.d. Oliver Dragojevic, znani dalmatinski šansonjer, si prav gotovo zasluži naziv častnega občana Nove Gorice. Že deseto leto zapored njegov prihod na Goriško velja za dogodek, ki presega zgolj glasbene okvire. »Oliveromanija« decembra dobesedno zajame Goriško. In to se je zgodilo tudi letos, ko je Dragojevic s skupino Dupini prejšnji petek in soboto dvakrat do zadnjega kotička napolnil veliko dvorano novogoriškega Kulturnega doma. Kot je v samem uvodu koncertov poudarila direktorica Kulturnega doma v Novi Gorici Pavla Jarc »so tradicionalni decembrski koncerti - od leta 2003 dalje - postali nepogrešljivi, saj so pravo zatočišče dalmatinskega melosa, pozitivne energije in nepozabnih emocij«. Legenda hrvaške glasbene scene je letos prišel v Novo Gorico še poln vtisov po njegovem - zdaj že sanjskem - koncertu, ki ga je imel v novembra v znameniti newyorški dvorani Carnegie Hall. In to se mu je še posebej poznalo, saj se je tokrat predstavil v novi preobleki, prepojeni z romantiko in očarljivo svežino. S svojimi zimzelenimi uspešnicami, kot so Dva put sam umro, Magdalena, Trag u brezkraju, Cesarica, Skalinada, Galeb i ja, Oprosti mi pape je že od samega začetka ogrel dvorano in ustvaril vzdušje prepojeno s pozitivno energijo. K temu gre še dodati, da smo je petek in soboto publika sledila dvema povsem različnima koncertoma, kar pri Dragojevicu ni no- bena posebnost, saj se vsakič predstavi v drugačni, neprevedljivi in svojstveni luči. Pred zaključkom še dve noti. Prva je namenjena Oliverjevi spremljevalni skupini Dupini iz Splita. Tokrat so fantje bili »v formi«: Siki (kitarist) je bil poln nove energije, Goran (bas) in Aljoša (klav-jature) hudomušna, mladi Jan (bobni) pa prepojen z mladostno razposajenostjo. Vsekakor odlična skupina, v kateri se je opazila odsotnost staroste Kamenka -, ki so mu njegovi goriški »fansi« zaželeli čimprejšnje okrevanje. Druga nota pa zadeva čezmejnost koncerta. Če je trio Eroika pripeljal v Gorico številne Novogoričane, je petnajst dni kasneje Oliver pripeljal številne Goriča-ne v Novo Gorico. Zamejskih obrazov tako z vznožja goriških Brd, Gorice, Štan-dreža, iz sovodenjske in doberdobske občine ni manjkalo, kar pomeni, da je koncert Dragojevica tudi z vidika »Across the border« povsem dosegel svoj cilj. Zdaj čaka Dragojeviča koncerta v Cankarjevem domu v Ljubljani s Slovenskim simfoničnim orkestrom 21. decembra in na Silvestrovo sredi osrednjega trga v Zagrebu. Za prihodnje leto že potekajo razgovori, tako med obema goriškima Kulturnima domovoma, kot tudi z goriško občino in mestnim teatrom Verdi, da bi decembra leta 2009 Dragojevic nastopil v Verdijevem gledališču. To mu je to uspelo že dvakrat marca 2003 leta. In kot pravi pregovor, v tretje gre rado. (ik) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 19. decembra 2008 23 GORICA - V gledališču Verdi Pilat iskal razlago nerešljive uganke Decembra je goriško gledališče Verdi ponudilo zares pester in kakovosten program. 5. decembra je svojim pikrim in aktualnim delom »Apokaliptični koncert za čričke in orkester« Stefano Benni v spremstvu Italijanskega godalnega orkestra osvojil publiko, prejšnji torek pa sta Gorico osrečila z izjemnim nastopom Glauco Mauri in Roberto Sturno. Starosta italijanskega gledališča je priredil in zrežiral delo mladega francoskega avtorja Erica Emmanuela Schmitta Evangelij po Pilatu. Predstava je v prvem delu ponudila petdesetminutnu brezhibni monolog Glauca Maurija v svojstvu pripovedovalca zadnjih Jezusovih ur pred aretacijo. Dvomi, vprašanja, spomini, želje osebe, ki točno ve, kaj se bo z njim zgodilo in se mu z izredno jasnostjo v nekaj urah zavrti film nadvse zanimivega življenja. Preprosto, človek. Ravno tako v osebo utelešen lik Pilata je prišel do izraza v drugem delu, ko je Roberto Sturno v vlogi vodje rimske nadvlade v Palestini narekoval uradnemu piscu potek raziskave, ki jo je izvajal po Glauco Mauri je mojstrsko nastopil s 50-minutnim monologom bumbaca izginotju Jezusovega trupla. Tudi tu je v ospredju lik osebe, ki išče razumsko razlago za nerešljivo uganko, kar ga ne privede do jeze in norosti, pač pa do globokega spoznanja, da imajo vsi ljudje v sebi tudi dobre lastnosti, na katerih bi lahko slonel boljši in do vseh razumnejši svet. Schmitt je na sveže mojstrski način in brez kakršnegakoli poveličevanja ali zaničevanja verskega momenta predstavil predvsem osebni del dveh najpomembnejših osebnosti tistega trenutka, Jezusa in Pilata; Mauri v prvem, Sturno pa s pomočjo pisuna Marca Blanchija v drugem delu pa sta klasično delo v sodobnem prizvoku brezhibno podala v predstavi, kakršne že dolgo nismo videli na goriških prizoriščih. Na odru Verdija bo v nedeljo, 21. decembra, ob 20.45 ljubitelje plesa razveselila predstava Otango v izvedbi ansambla »The ultimate tango Show«, ki bo za vse zamudnike na ogled od 26. do 31. decembra v ljubljanskem Cankarjevem domu. Goriški nastop bo sicer edini v Italiji. (aw) NOVA GORICA - Nasveti policije Previdnost ni odveč niti s pokajočimi žabicami Decembrski praznični utrip s seboj prinaša tudi pokanje petard in drugih pirotehničnih izdelkov, ki so nekaterim v veselje, drugim pa zelo moteči. No-vogoriška policija tudi letos opozarja, da njihova neprevidna in nepravilna uporaba prinaša tudi materialno škodo, onesnažuje okolje in lahko povzroči številne poškodbe, kot so opekline, raztrganine in poškodbe oči, opozarjajo pa tudi na nov zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki prinaša nekatere novosti. Najpomembnejša novost omenjenega zakona na področju pirotehničnih izdelkov se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok. V kategoriji 1 so izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, in sicer ognjemetni izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa; tipični izdelki so pasje bombice in pokajoče žabice. V kategorijo 2 sodijo ognjemetni izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa, najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči; v kategoriji 3 so izdelki, ki predstavljajo srednje veliko nevarnost in so namenjeni uporabi na prostem. Spremenjena je tudi starostna meja za prodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov, in sicer: pirotehnične izdelke kategorije 1, lahko uporabljajo mladoletniki, starejši od 14 let, pirotehnične izdelke kategorije 2, mladoletniki, starejši od 16 let, in pirotehnične izdelke kategorije 3, to so tiste, ki so seveda dovoljeni za nabavo in uporabo posameznikom, ki so starejši od 18 let. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. Policija ugotavlja, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javna zbiranja. Tudi prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1. je dovoljena le od 19. do 31. decembra. Kršitelji lahko pričakujejo globo v višini 400 do 1.200 evrov, poleg tega tvegajo tudi zaseg pirotehničnih sredstev. Letos so policisti na območju policijske uprave Nova Gorica že zasegli 33 pirotehničnih izdelkov, v treh primerih je zaradi njihove uporabe nastala materialna škoda. V prihodnjih dneh bodo novo-goriški policisti izvedli tudi vrsto preventivnih aktivnosti na temo uporabe pirotehničnih sredstev, predvsem v šolah. Občane pa opozarjajo tudi pred krajami - nepridipravi radi izkoristijo odsotnost lastnikov avtomobilov in stanovanj še zlasti med prazniki. Poleg tega pa opozarjajo tudi vse udeležence v prometu, naj vinjeni ne sedajo za volane vozil. (km) d] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v nedeljo, 21. decembra, ob 20.45 bo plesni nastop svetovno znanih argentinskih plesalcev skupine Artemis z naslovom »Otango«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.00 - 21.45 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.15 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 16.50 - 18.40 - 20.30 - 22.20 »Il cosmo sul como«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15 »Božična zgodba«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.10 -22.00 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Il cosmo sul como«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ultimatum alla Terra«. Dvorana 5: 16.00 - 18.15 »Madagascar 2«; 20.10 - 22.10 »Come Dio coman-da«. Razstave mode v sodelovanju z višjo šolo Max Fabiani iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Un gadget per il museo -Esperienze didattiche«; do 20. januarja od torka do nedelje od 9. do 19. ure s prostim vstopom. Koncerti KRAJEVNA SKUPNOST PODGORA prireja Božični koncert pod jelko v soboto, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi v Podgori. Sodelovali bodo OPZ Pod-gora, OPZ Štmaver in OPZ uršulink iz Gorice, pihalni orkester Citta di Cor-mons bo spremljal prižig zvezde na zvoniku cerkve Sv. Justa. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 19. decembra, ob 20.15 Božično-novoletni koncert orkestra Slovenske vojske z gosti. ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE organizira vsakoletni božični koncert za člane, ki spada tudi v sklop praznovanj stoletnice banke, v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopil bo Orkester slovenske vojske s tenoristom Janezom Lotričem. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v torek, 30. decembra, ob 20.45 bo nastopila romunska filhar-monika Jora iz Bacaua z novoletnim koncertom; informacije na tel. 0481547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. M Izleti SPDG prireja udeležitev na nočnem spominskem pohodu Po poteh Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dra-žgoše v noči iz sobote 10. na nedeljo 11. januarja 2009. Obvezna predhodna prijava na info@spdg.eu ali na tel. 3201423712 (Andrej). 13 Obvestila V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava slik in risb ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašu-kova; do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. DRUŠTVO ARS vabi na ogled prodajne razstave v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Razstavljajo Zalka Arn-šek, Bogdan Čobal, Jana Dolec, Robert Faganel, Zmago Jeraj, Azad Karim, Silva Karim, Mira Ličen Krmpotič, Marjan Miklavec, Albina Nastran, Blaž Seme in Miha Zorž; do 31. decembra po urniku Katoliške knjigarne. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra vabi na ogled 7. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori nad Solkanom; do 11. januarja med 10. in 18. uro. KULTURNO ZDRUŽENJE PROLOGO prireja skupinsko kiparsko razstavo z naslovom »Ninfe. Statue per un giar-dino contemporaneo« v soboto, 20. decembra, ob 11. uri v parku goriške občine. V BARU RULLO na trgu XXIV Maggio v Krminu je na ogled razstava slik in risb Roberta Cantaruttija in Luciana de Gironcolija z naslovom »In-contro«; do 6. januarja 2009 vsak dan razen srede. V MUZEJU KMEČKE KULTURE Brincelj v Števerjanu je ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture možen po predhodnem dogovoru (tel. 334-2294517). V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V POKRAJINSKI PALAČI V GORICI bo še danes, 19. decembra, na ogled razstava starih fotografij in eksponatov na temo aleksandrink. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na pobudo Muzeja KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. DRUŠTVO KULTURAGUA je izoblikovalo koledar za leto 2009 na temo otrok. Izkupiček prodaje bo namenjen otroškemu oddelku bolnišnice v kraju Leona v Nikaragvi; informacije na e-mailu janajarc@hotmail.com ali na tel. 347-2965932 (Jana). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Dijaškem domu v Novi Gorici. Poskrbljeno bo za družabno novoletno srečanje s kratkim kulturnim programom, primerno večerjo in bogato tombolo. Igral bo glasbenik Silvo. Prijave do razpoložljivim mest. Vpisujejo Saverij Rožič (0481-390688), Ana Kuz-min (tel. 0481-78061), Ivo Tomsič (tel. 0481-882024), Karla Vizintin (tel. 0481882183) in Ema Brajnik (tel. 048121361). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z napravo velomatic: korzo Italia -sobota, 20. decembra, 14.30-15.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici, ki je običajno odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, obvešča, da bo med božičnimi in novoletnimi počitnicami zaprta od 24. decembra do 6. januarja 2009. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo knjižnica zaprta 24. in 31. decembra ter 5. januarja 2009. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in simpatizerje na srečanje ob zaključku leta v soboto, 20. decembra, ob 15.30 v kulturnem centru v Jamljah. Ob priložnosti bodo izdali izkaznice za leto 2009 članom in antifašistom, ki bi želeli vstopiti v borčevsko organizacijo, in se pogovorili o pobudah sekcije za leto 2009. URADI ATER na korzu Italia 116 v Gorici bodo zaprti 24. decembra, 31. decembra popoldan in 2. januarja. Urad v ul. Verdi 44 v Tržiču pa bo zaprt od 22. decembra do 5. januarja, odprt bo 12. januarja 2009. V KULTURNEM DOMU V SOVOD-NJAH poteka ob sredah med 17. in 18. uro gledališka delavnica; vodita jo Maja Devetak in Anna Roversi. Srečanja so primerna za srednješolce; informacije na tel. 328-2580940 (Maja). SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. 0 Prireditve UČENCI IN UČITELJI osnovne šole Josip Abram iz Pevme in otroški vrtec vabijo na božičnico, ki bo danes, 19. decembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi v Pevmi. Sodelujejo moški zbor iz Štmavra in cerkveni pevski zbor iz Pevme. AŠKD KREMENJAK vabi na božičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 20.30 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo ženska pevska skupine Vesna iz Križa, otroški pevski zbor Kremenjak, plesni skupini Kre-menjak, jameljski otroci in mešani pevski zbor iz Gorjanskega. PRAZNIK MIRU IN PRIJATELJSTVA v Štandrežu bo v nedeljo, 21. decembra, ob 14.30 v cerkvi v Štandrežu. Sodelovali bodo župnija sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec, vrtec iz Štandreža, osnovna šola Ivana Roba iz Vrtojbe, PD Štandrež, KD Oton Zupančič, športna društva. BETLEHEMSKO LUČ MIRU bodo Sol-kanci izročili sosedom iz Pevme, Štmavra in Oslavja v soboto, 20. decembra, ob 17. uri na kmečki domačiji Grad Štmaver 1 (pri Barnabi) v Štmavru. Kulturni program bodo izoblikovali pevci cerkvenega pevskega zbora Solkan, skavti s poslanico miru, OPZ in MPZ Štmaver. Sledijo družabnost in voščila. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ IN MUZEJ KMEČKE KULTURE BRIN-CELJ vabita na nagrajevanje likovnega natečaja Kako je iz mošta nastalo vino? v ponedeljek, 22. decembra, ob 20. uri na sedežu društva na Bukovju v Šte-verjanu. Na sporedu nastop plesne skupine AŠKD Kremenjak in ogled slik društvenega delovanja ter zdravica novemu letu. V KNJIGARJI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici bo danes, 19. decembra, ob 18. uri srečanje z novinarjem Robertom Covazem, avtorjem knjige »Mon-signor no«. V LUDOTEKI ZEROSEI v ul. Brigata Avellino v Gorici bo danes, 19. decembra, ob 17. uri, v sklopu projekta skupnega branja otrok in odraslih, predstava Serene Finatti v izvedbi Chiare Cardinali z naslovom »Cose da Re«; za otroke do šestega leta starosti, tudi če niso vpisani v dejavnosti lu-doteke. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI vabi na predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji 2008 v ponedeljek, 29. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Gost večera bo italijanski državni odbojkarski re-prezentant Loris Mania, sledil bo krajši poseg ob 50-letnici Slovenskih športnih iger. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Costantina Ruzzini (iz tržiške bolnišnice) v kapeli splošne bolnišnice. DANES V PODGORI: 11.00, Ubaldo D'Osvaldo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi. DANES V KRMINU: 14.00, Angelica Bigot vd. Zanuttin (iz tržiške bolnišnice) v cerkev Sv. Leopolda in v Videm za upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Claudio Monticolo (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.55) na pokopališču. DANES V FOLJANU: 11.00, Giancarlo Andreos v cerkvi in na pokopališču. Ob izgubi SAVINE MUCCI izrekamo vsem svojcem iskreno sožalje. Kulturno društvo Oton Župančič OOZUS izreka globoko sožalje prijatelju in smučarskemu učitelju Linotu Culo-tu ob smrti predrage mame Savine. 24 Petek, 19. decembra 2008 TRST / RUANDA - Razsodba sodišča Združenih narodov Tri dosmrtne kazni za organizatoje genocida Obsojeni so polkovnik Bagosora, major Ntabakuze in polkovnik Nsengiyumva DAR ES SALAAM - Sodišče ZN za Ruando je včeraj bivšega polkovnika Theonesta Bagosoro in še dva druga visoka častnika ruandske vojske obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi organizacije genocida v Ruandi leta 1994. Sodišče je Ba-gosoro obsodilo kot glavnega načrtovalca genocida, v katerem je bilo pobitih 800.000 manjšinskih Tutsijev in zmernih Hutujev. Mednarodno sodišče za zločine v Ruandi, ki ima sedež v tanzanijski Aruši, je v tem, enem najpomembnejših procesov na sodišču, ki je z delom začelo leta 1997, "zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti" obsodilo na dosmrtno zaporno kazen še dva častnika, majorja Aloysa Ntaba-kuzeja in polkovnika Anatolea Nsengiyumvo. Slednja je obsodilo, ker sta vodila enote ruandske vojske, ki so izvajale genocid. Trojico pa je sodišče obsodilo, da so po smrti predsednika države hoteli prevzeti oblast in da so hoteli "iztrebiti civilno prebivalstvo Tutsijev in uničiti člane opozicije". Polkovnika Bagosoro, 67-letnega Hutujca, ki je v času genocida vodil kabinet obrambnega ministra in je bil drugi človek ministrstva, je tožilstvo na sojenju označilo kot glavnega snovalca genocida, ki so ga izvedli ruandska vojska in hutujske milice po smrti takratnega ruandskega predsednika Juvenala Habyari- mana aprila 1994, ki je umrl v strmoglavljenju letala pod sumljivimi okoliščinami. Sodišče je v razsodbi tudi izpostavilo, da je pred genocidom Bagosora napovedal, da bo v Ruandi "pripravil apokalipso". To je napovedal leta 1993 po propadu pogajanj s tutsijskim uporniškim gibanjem Ruandsko domoljubno fronto, ki je sedaj na oblasti v Kigaliju. Sodišče je med drugim Bagosoro obsodilo tudi zaradi odgovornosti za umor takratne premierke Agathe Uwilingiyiman in desetih belgijskih pripadnikov modrih čelad, ki so jo varovali, ter več političnih voditeljev. Uwilingiyimano, ki je bila po ocenah skrajnega dela hutujskega režima zmerna, so umorili aprila 1994 elementi iz ruandske vojske. Po oceni glavnega tožilca sodišča Hassana Bubacarja Jallowa, so z ubojem desetih modrih čelad hoteli doseči umik mirovnih sil ZN, da bi odprli prosto pot morilskemu pohodu. Belgijske modre čelade so se nato umaknile iz države. Bagosora vztraja pri nedolžnosti, njegovi odvetniki pa so že napovedali pritožbo na sodbo. Mednarodno sodišče za zločine v Ruandi je pred tem danes na 20 let zapora obsodilo svaka leta 1994 ubitega predsednika Habyarimana, Protaisa Zigira-nyiraza zaradi vpletenosti v poboj kakih 1500 ljudi. Doslej je odslužil že sedem let kazni. (STA) Polkovnik Bagosora naj bi bil glavni načrtovalec genocida ZIMBABVE Več kot tisoč GRČIJA - Še vedno nemiri po umoru 15-letnega fanta Včeraj spet hudi spopadi epidemije kolere med protestniki in policijo mrtvih zaradi HARARE - Za kolero, ki je v Zim-babveju izbruhnila v avgustu, je doslej umrlo že 1111 ljudi, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Zadnji podatki, ki jih je zbral WHO, tudi kažejo, da je število okuženih že preseglo 20.000. Največjo težavo še vedno predstavljata pomanjkanje pitne vode in slaba sanitarna ureditev. K širjenju bolezni v državi, ki se poleg tega sooča z veliko gospodarsko krizo in rekordno inflacijo, pa prispevajo tudi propadajoč zdravstveni sistem in stavka bolničarjev. Bolniško osebje zaradi pomanjkanja bankovcev iz bank namreč ne more dvigniti svojih plač. Izbruh smrtonosne bolezni, ki se širi prek vode, je najhuje prizadel zimbab-vejsko prestolnico Harare, širi pa se tudi v sosednje države, med drugim v Mozambik in Južnoafriško republiko. Na mejo s slednjo naj bi se zateklo več sto obolelih za kolero. WHO je ob tem opozoril na potrebo po novih zalogah intravenoznih tekočin, s katerimi zdravijo bolezen. Trenutne zaloge bi namreč po njihovih napovedih lahko pošle do začetka prihodnjega leta. ATENE - Policija se je v grškem glavnem mestu včeraj ponovno spopadla s protestniki. Novi nemiri so v beg pognali nakupovalce, turiste in družine z otroki, ki so se zabavale na glavnem mestnem trgu. Protestniki so se ločili od približno 7000 mirnih demonstrantov ter v policiste in stavbe okoli parlamenta metali kamenje in molotovke, prevračali avtomobile in zažigali koše za smeti. Policijo, ki je odgovorila s solzivcem, so tudi poškropili z rdečo barvo. Gasilci in policisti so si sicer močno prizadevali, da protestniki ne bi ponovno požgali božičnega drevesa na glavnem trgu, ki so ga zamenjali v začetku tega tedna, potem ko je eden že pogorel v prvih nemirih. Atenski župan Nikitas Kaklamanis pa je včeraj pozval k prekinitvi protestov med božičnimi prazniki, da bi lahko obupani lastniki poškodovanih trgovin pokrili izgube zaradi protestov, ki po nekaterih ocenah znašajo okoli milijardo evrov. Včerajšnji spopadi so zadnji v vrsti nemirov, ki so na grških ulicah izbruhnili potem, ko je policija šestega decembra ubila 15-letnega fanta. Protesti zaradi njegove smrti in rastoče gospodarske krize so eni izmed najhujših, kar jih je Grčija videla v zadnjih desetletjih. Na stotine trgovin je bilo razbitih ali požganih, protestniki pa so izdali več zahtev, med njimi tudi razorožitev policije in višjo denarno pomoč za družine z nizkimi prihodki. Vatikan očita Španiji »čaščenje države« VATIKAN - V Španiji si nevarno utira pot čaščenje države oziroma laici-stična indoktrinacija, ki se je že prelevila v vmeševanje državljanov v zasebno življenje ljudi. Huda obtožba, ki direktno leti na Zapaterovo socialistično vlado, prihaja od monsinjorja Angela Amata, prefekta Kongregaci-je za svetnike, ki je osebni prijatelj papeža Beneditka XVI. Hamas napovedal konec premirja z Izraelom Gaza - Skrajno palestinsko gibanje Hamas je napovedalo konec premirja z Izraelom, ki so ga v Gazi razglasili pred pol leta. "Miru je konec," je sporočil predstavnik Hamasa, ki nadzoruje območje Gaze, in pojasnil, da se za podaljšanje premirja niso odločili, ker Izrael ni izpolnil svojih obljub o omilitvi blokade Gaze in ustavitvi napadov. Premirje, ki so ga ob posredništvu Egipta sklenili 19. junija, je bilo krhko, saj so palestinski skrajneži vmes z raketami napadali jug Izraela, ta pa je odgovarjal s povračilnimi ukrepi z vojaškimi operacijami v Gazi. Kljub napovedi konca premirja Hamas ni zagrozil s stopnjevanjem napetosti proti Izraelu, ki je sicer upal, da si bodo v Hamasu premislili. Iz kabineta izraelskega premierja so sporočili, da več kot 30 iz Gaze proti Izraelu izstreljenih raket ta teden ni pomenilo nobenega miru. Med zadnjimi palestinskimi raketnimi napadi na Izrael ni bilo žrtev, a je bilo več ljudi ranjenih. V povračilnem izraelskem zračnem napadu je bil nato ubit en Palestinec. Preiskava v Gruziji pokazala na napake v vojni z Rusijo TBILISI - Preiskava avgustovske vojne med Gruzijo in Rusijo, ki so jo opravili v gruzijskem parlamentu, je pokazala, da sta gruzijska vlada in vojska pri ravnanju v vojni storili "pomembne napake". V poročilu, ki so ga včeraj objavili na spletni strani gruzijskega parlamenta, je preiskovalna komisija zapisala, "da je v Gruziji potekalo dobro pripravljeno in načrtovano posredovanje ruske strani". Komisija pa je hkrati ugotovila "pomembne napake gruzij-ske vlade pri izvrševanju in upravljanju nacionalne varnosti in pri upravljanju vojske". Komisija je predvsem izpostavila, "da gruzijska vlada kljub trdnim obveščevalnim podatkom ni pričakovala in ni bila pripravljena na agresijo tako velikega obsega, kot se je zgodila avgusta 2008". Komisija je med pripravo poročila zaslišala 22 visokih gruzijskih predstavnikov. (STA) IRAK - Iraške varnostne sile so medtem »znamenite« čevlje uničile Novinar, ki je vrgel čevlje v Busha, prosil premiera al Malikija za pomilostitev BAGDAD - Iraški novinar, ki so ga aretirali, ker je v nedeljo med novinarsko konferenco v Bagdadu zalučal čevlje v ameriškega predsednika Georgea Busha, je pisal pismo iraškemu premieru Nuriju al Malikiju, v katerem se je za incident opravičil. Premiera je tudi prosil za pomilostitev. Muntazer al Zaidi je po navedbah iz urada al Malikija pismo napisal na roko. Podrobnosti o vsebini pisma v uradu niso razkrili. Preiskovalni sodnik Dija al Kenani, ki je pristojen za primer al Zaidija, je medtem zavrnil, da bi 29-letnega novinarja televizije Al Bagdadia na podlagi varščine izpustili na prostost, in sicer zaradi njegove lastne varnosti. Povedal pa je, da se al Zaidi počuti dobro. Poudaril je tudi, da je bil al Zaidi poškodovan med aretacijo in zavrnil govorice, da so ga pretepli v priporu. Al Zaidi je v priporu od nedelje, obtožen pa je agresije na vodjo tuje države med uradnim obiskom. V primeru obsodbe mu grozi med pet in 15 let zapora oz. med letom in petimi leti zapora, če bi ga spoznali za krivega zgolj poskusa agresije. Al Zaidi je v Bagdadu v nedeljo spremljal novinarsko konferenco Busha in iraškega premiera, med njo pa je v Bus- ha zalučal svoje čevlje in ob tem zakričal: "To je poslovilni Al Zaidijev stric poljub, ti pes". Obmetavanje s čevlji je znamenje globoke- kaže portret ga zaničevanja v arabskem svetu, 29-letni novinar pa je po svojega »slavnega« dogodku postal zvezda v arabskem svetu. Iraške varnostne nečaka sile so včeraj uničile čevlje, ki jih je vrgel v Busha, ko so preverjale, ali vsebujejo eksploziv. (STA) ANSA IRAK - Pristaši stranke Baas Vrsta aretacij zaradi načrtovanja državnega udara BAGDAD - V Iraku so zaradi načrtovanja državnega udara v zadnjih dneh prijeli več deset uslužbencev notranjega ministrstva. Po nekaterih virih naj bi šlo za policiste, po drugih pa za uradnike ministrstva, ki naj bi hoteli obnoviti prepovedano stranko Baas in jo vrniti na oblast. Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da so prijeli 30 prometnih policistov in sedem policistov, ki so skrbeli za varnost na ministrstvu, kot vir pa je navedla visokega predstavnika ministrstva. Pred tem je po neimenovanem varnostnem viru poročala, da so zaradi načrtovanja državnega udara prijeli 50 uslužbencev ministrstva, tudi nekaj višjih uradnikov. "Uslužbenci so priznali, da imajo povezave s stranko Al Avda, tajnim gibanjem, ki želi vrniti na oblast stranko Baas" strmoglavljenega iraškega predsednika Sada-ma Huseina, je za AFP povedal neimenovani varnostni vir. Kot je dodal, so jih v minulih dneh prijele varnostne sile, ki so pod neposrednim nadzorom premierovega urada. V organizaciji Al Avda (Vrnitev), ki se je prvič pojavila leta 2003, so bivši člani nekdanje republikanske garde, pod Sadamom Huseinom vladajoče stranke Baas in njegovih tajnih služb. Časnik New York Times, ki je prav tako navedel neimenovane varnostne vire v Bagdadu, pa je včeraj poročal, da so prijeli 35 uslužbencev iraškega notranjega ministrstva, med njimi štiri generale, nekateri pa naj bi pripravljali državni udar. (STA) /— gledališče Petek, 19. decembra 2008 25 LJUBLJANA - Praznično Veseli december Do 2. januarja 2009številne raznovrstne pobude Pravi pridevnik za ljubljanski zadnji mesec v letu je nedvomno »veseli«. Tudi letos bo v slovenski prestolnici res ogromno pobud v okviru praznika poimenovanega Veseli december. V tem mesecu je slovenska prestolnica čudovito okrašena in privabi že zaradi tega množice turistov. Na Prešernovem trgu, Cankarjevem nabrežju in parku Zvezda bo vse do 2. januarja vsak dan praznični sejem (10.00-22.00). Na Gornjem trgu bo do 24. decembra deloval Novoletni art sejem (14.00-22.00), praznični kulturni festival, kjer bodo razni umetniki predstavljali svoje kreacije. Od 17. do 23. in od 26. do 30. decembra (17.00) bo na Mestnem trgu mimoidoče pričakovala Dobra vila (gre za avtorski projekt Zmaga Modica) in izpolnjevala želje vsakomur, ki jo bo obiskal. Na istem trgu bodo otroški pevski zbori s kratkimi nastopi prispevali k prazničnemu vzdušju v tem delu Ljubljane. Za otroke bo gotovo zanimiv obisk Pravljičnega mesta na Kongresnem trgu - Parku Zvezda (do 30. decembra, 11.00-19.00). Ob vsakodnevnem obisku Dedka Mraza bodo razstavljena pravljična bitja, ki jih izdelujejo v ljubljanskih osnovnih šolah. Dedek Mraz bo vsak dan (od 26. do 30. decembra - ob 17.00) imel tudi sprevod po mestnih ulicah ob spemstvu konjenikov na lipicancih in mnogih drugih prazničnih in manj prazničnih bitij. Na Čevljarskem mostu bo od 26. do 30. decembra od 19.00 dalje prireditev Ana Mraz - festival uličnega gledališča. Vrstile se bodo gledališke predstave, nastopi klovnov, lutkarjev, artistov in cir-kusantov s sporedom, ki bo zanimiv ne samo za otroke. Glasbeni progam: Bogat glasbeni program bo imel svoj uvod na Božični večer, ko bo na Mestnem trgu Božični koncert. 24. decembra bodo od 17. ure dalje bodo nastopili vrhunski izvajalci vokalne glasbe. Na odru se bodo izmenjali Perpetum Jazzile, Nuša Derenda in Tomaž Kozlevčar ter skupina Xplozion. Na odru na Prešernovem trgu pa se bo s 26. decembrom začel nadvse kakovosten glasbeni program: Prvi dan bo (od 20. ure) nastopil gospel zbor iz Velike Britanije IDMC, ki nas bo uvajal v to za nas klasično božično glasbeno zvrst. V soboto, 27. decembra (20.00), bo na vrsti slovenska pop glasba. Prisotne bodo kratkočasili člani skupine Čuki. Naslednji dan pa pričakuje vse obiskovalce Prešernovega trga presenečenje. Sicer v popoldanskih urah (15.00) bo za razposajeno vzdušje po-krbel legendarni Hišni ansambel Avse-nik s svojimi uspešnicami narodnoza-bavne glasbe. Ob 20.uri pa bo na vrsti Koncert presenečenja. V ponedeljek bo znova kraljevala pop glasba. Od 20. ure dalje bosta nastopili najprej Monika Pu-čelj, nato še skupina Bohem. Če ne bo uspelo segreti občinstva kuhano vino, pa bo za to dan kasneje, v torek 30. decembra, poskrbel bogat in izredno kakovosten glasbeni program. Od 20. ure dalje bo najprej svoje uspešnice prepr-vala Alenka Godec, nato bo na vrsti še priznani hrvaški pop pevec Petar Gra-šo. O programu zadnje noči v letu pišemo posebej, glasbeni večeri pa se na Prešernovem trgu nadaljujejo tudi v prvih dneh leta 2009. V četrtek, 1. januarja bo s svojo mešanico glasbenih zvrsti s celega sveta za edinstven večer poskrbela skupina Terrafolk. V petek, 2. januarja pa bo na Prešernovem trgu kar pokalo po šivih, saj brezplačen koncert mladega srbskega pop pevca Želj-ka Joksimovica res ni običajen dogodek. S svojim čudovitim glasom in zunanjim videzom je ne samo v domovini, ampak na celotnem območju bivše Jugoslavije zelo priljubljen zlasti med mladimi poslušalkami. Silvestrovanje: Najdaljša noč v letu bo tudi letos ponujala razne vrste glasbe na kar štirih lokacijah v Ljubljani. Trgfrancoske revolucije (21.00 -2.00) - Prvič letos bodo koncerti na Trgu francoske revolucije. Na tem trgu boste v glavnem lahko plesali in skakali ob poslušanju bolj udarniške rock glasbe. Na odru se bodo zvrstili sledeči pevci in skupine: Nikki Louder, Dance Mamblita, Sphericube, Srečna mladina, Peter Lovšin in Noctiferia. Prešernov trg (21.00 - 2.00) -Program je namenjen najširšemu krogu obiskovalcev in vsem generacijam. Od tu se ima tudi najlepši pogled na ognjemet, ki bo ob polnoči z gradu razsvetlil nebo nad Ljubljano in označil prehod v novo leto. Prepevali bodo Helena Blagne, člani skupine Kingston in Danijela. Kongresni trg (21.00 - 2.00) -Program je namenjen posebno mladim z zelo znanimi rock skupinami. Nastopali bodo Rock 'n band, Big Foot Mama in Dan D. Mestni trg (21.00 - 2.00) - Silvestrovanje na tem trgu je tradicionalno namenjeno starejšemu občinstvu oziroma pravim »sladokuscem«. Nastopali bodo Stari mački, Big Band DOM, Lado Leskovar in Nina Strnad. (I.F.) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom Danes, 19. decembra ob 20.30 / Jacques Brel, Branko Završan: »Senca tvojega psa«. Predstava izven abonmaja. V soboto, 27. decembra ob 20.30, mala dvorana / Boris Devetak, Igor Pison in Peter Verč: Radio aktivni kabaret. Predstava izven abonmaja. Gledališče Rossetti William Shakespeare: »Sunshine« / v režiji Giorgia Albertazzija. Igrata Sebastiano Somma in Benedicta Bocco-li. Danes, 19. decembra ob 20.30. Dvorana Bartoli Fedor Dostojevski: »Le notti bianche« / v režiji Rosselle Falk. Nastopata Fa-bio Poggiali in Simona Mastroianni. Urnik: danes, 19. decembra ob 21.00, jutri, 20. decembra ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 21. decembra ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada C. Greep: »Adorabili amici« / igrajo Et-tore Bassi, Laura Lattuada, Alessandra Raichi in Massimiliano Vado. Režija Pa-tricka Rossija Gastaldija. Do sobote, 20. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. decembra, ob 16.30. »Ti racconto una fiaba« / v nedeljo, 21. decembra, ob 11.00 »Tuba tube tubo tubi tu«. ZGONIK Športni kulturni center Jutri, 20. decembra, ob 20.30 / »Jaz in one, skratka me: ženske« (premiera) - igra Miranda Caharija, režija Mario Uršič. GORICA Kulturni dom Danes, 19. decembra, ob 20.45 / nastopa furlansko gledališče Trigeminus s komedijo »Beato fra le gonne«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. Do sobote, 20. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«, Klub CD / igra Boris Kobal; jutri, 20. in v soboto, 27. decembra, ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 19. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. Jutri, 20. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 22. decembra ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 23. decembra ob 11.00 in 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V soboto, 27. decembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V ponedeljek, 29. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Danes, 19. decembra, ob 20.00 / Ya- smina Reza: »Art«. Jutri, 20. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 19. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Jutri, 20. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V nedeljo, 21. decembra ob 19.00 / Joe Mastaeroff, John Kande, Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 22. decembra ob 19.30 / Marius Ivaškevičius: »Mesto tako blizu«. Gostuje SSG Trst. V torek, 23. decembra ob 10.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«; ob 18.30 Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 24. decembra ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 31. decembra ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena Danes, 19. decembra ob 20.00 / Ce- linka: »Lili -razglednice futuristične ljubezni«. Jutri, 20. in v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Mih Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 31. decembra ob 19.30 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče Danes, 19. decembra ob 19.30 / J. Ha-šek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«, komedija. Režija: Gojmir Lešnjak Gojc. V ponedeljek, 22. decembra ob 19.30 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«, romantična komedija, režija Zvone Šedlbauer. glasba FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 22. decembra, ob 20.45 / Božični koncert Simfoničnega orkestra F-jk. Gledališče Verdi Giuseppe Verdi: »La Traviata« / danes, 19. decembra, ob 20.30 in jutri, 20. decembra, ob 17. 00. Nastopa Metropolitan Opera Company iz Seula. V sredo, 31. decembra ob 18.00 / koncert ob koncu leta. Na spordu bo Verdijeva, Puccinijeva, Mascagnijeva in Ponchiellijeva glasba. Nastopata: Daniela Dessi in Fabio Armiliato. Dirigent: Marco Boemi. Gledališče Rossetti »Pepelka« / nastopa državni romunski balet. Danes, 19. ob 20.30 in v nedeljo, 21. decembra ob 16.00. Dvorana Raffaello de Banfield-Tripcovich »Tetraktys« / balet ob glasbi G. F. Handla. Danes, 19. decembra, ob 10.30. ZGONIK Župnijska cerkev V soboto, 27. decembra ob 18.00 / FVG Gospel Choir. GORICA Kulturni dom Jutri, 20. decembra, ob 20.30 / novoletni koncert Zadružne banke Doberdob in Sovodnje z Orkestrom Slovenske vojske. _SLOVENIJA_ KOPER Titov trg V sredo, 24. decembra ob 22.00 / Božični koncert, Kvartet 7 +. LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 21. ob 18.00 in v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Božični koncert, Oliver Dragojevic s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter klapama Dišpet in Braciera. Jutri, 20. decembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / koncert ob predstavitvi novega albuma Rada Šerbedžije. Franz Lehar: »Vesela vdova«, Linhartova dvorana / Opereta, izvaja SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: jutri, 20. in v torek, 23. decembra ob 19.30, v petek, 26. ob 17.00, v soboto, 27. ob 19.30, v nedeljo, 28. ob 17.00, v ponedeljek, 29., v torek, 30. in v sredo, 31. decembra ob 19.30. »Otango«, Gallusova dvorana / Plesna predstava v režiji Olivierja Tilkina v petek, 26. in v sredo, 31. decembra ob 20.00. razstave FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna (Ul. sv. Frančiška 20): Štefan Turk razstavlja pod naslovom »Portae Aureae«. Ogled je možen po urniku knjigarne. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in pe- PRIREDITVE tek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 6. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Gegiča. Urnik razstave do 22. decembra 2008 od ponedeljka do sobote od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter od 22. decembra do 6, januarja 2009 od ponedeljka do sobote od 16. do 18. ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA V galeriji ARS na Travniku je do 31. decembra na ogled skupinska prodajna razstava Umetniki za Karitas. Ogled je možen po urniku Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici. V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava umetnika Oskarja Kogoja z naslovom »Konji lipicanec«. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dra- gica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Knjižnica Franceta Bevka, (Trg Ed- varda Kardelja 4):na ogled je kali-grafska razstava V objemu črk avtorice Loredane Zega; do 5. januarja 2009 od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Stojan Kerbler »Pregledna razstava« / Gorenjski muzej Kranj do 20.12. Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. Petek, 19. decembra 2008 426 Št. 36 (89) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it Italija nasvidenje?! Dragi bralci, tokrat vam je Klop pripravil nekaj zanimivega. Odločil se je, da bo malo pokontroli-ral, ali sledi Italija načelom Evropske unije in če ima dejansko še pravico, da je članica te zveze, zato je intervjuval Sama Pahorja, ki je vsem poznan kot zagovornik naših pravic in stališča, da dejansko Italija ni pravna država. Postavili smo mu kar nekaj vprašanj, na katera je vestno odgovoril. Kakšno je, po vašem mnenju, obnašanje Republike Italije glede na Evropsko unijo? Ali je to dosledno z obvezami, ki si jih je vzela Italija od prvih zametkov EU do danes? Se je v zadnjih letih kaj spremenilo? Obče je znano, da je Italijanska republika skoraj brez prestanka v postopku zaradi kršitve evropskih predpisov. Pri evropskih predpisih pa moramo razlikovati dve vrsti povsem ločenega izvora. Na eni strani so predvsem konvencije Sveta Evrope, ki je bil ustanovljen 5. maja 1949 v Londonu in ima sedaj 47 držav članic. Na drugi strani so pogodbe, sporazumi in dogovori Evropske gospodarske skupnosti, ki je bila ustanovljena 25. marca 1957 v Rimu, se je prelevila 7. februarja 1992 v Maastrichtu v Evropsko zvezo in ima sedaj 27 držav članic. Nujno je opozoriti, da sta Evropski svet in Svet Evropske zveze organa Evropske zveze in ju ne smemo mešati s Svetom Evrope. Italijanska republika krši tako predpise Sveta Evrope kot predpise Evropske gospodarske skupnosti in Evropske zveze, ki so predvsem gospodarskega značaja. Meni je ostal posebno v spominu postopek zaradi kršitve dogovora o proizvodnji mleka. Katero evropsko pogodbo najmanj spoštuje? Kateri členi v teh so najbolj »pozabljeni« in zakaj? Kje so v igri interesi Italije? Ker se ne ukvarjam z gospodarstvom, ne vem, katero evropsko pogodbo ali dogovor najmanj spoštuje, vendar poleg Pogodbe o Evropski zvezi krši predvsem gospodarske pogodbe in dogovore. Ali bi lahko navedli nekaj temeljitih razlogov, zaradi katerih se lahko neko državo članico izloči iz EU? Šesti člen Pogodbe o Evropski zvezi, kakor je bila določena v Amsterdamu 2. oktobra 1997, določa, da Zveza temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države. Sedmi člen pa določa, da lahko Svet v sestavi voditeljev držav ali vlad na predloge ene tretjine držav članic ali Komisije po pridobitvi soglasja Evropskega parlamenta soglasno ugotovi, da ena od držav članic huje in vztrajno krši načela, omenjena v 6. členu, potem ko je pozval vlado zadevne Zupnija sv. Andreja iz Trebč vabi na koncert Božični utrip Mešanega mladinskega pevskega zbora Trst, ki bo v nedeljo 21. decembra 2008, s pričetkom ob 11. uri (maša ob 10. uri) v trebenski cerkvi. Zbor vodi Aleksandra Pertot. Toplo vabljeni vsi! države, naj predloži svoje pripombe. Ob takšni ugotovitvi lahko Svet s kvalificirano večino sklene, da nekatere pravice te države mirujejo, medtem ko so obveznosti zadevne države članice še naprej zavezujoče. Pogodba o Ustavi za Evropo, ki je bila podpisana v Rimu 29. oktobra 2004, je v 2. členu, ki nekako nadomešča 6. člen Amsterdamske pogodbe, določila vrednote Zveze. Te so: »spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin«. Poleg tega je ta člen določil, da »te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskri-minacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost med ženskami in moškimi«. V Pogodbi o Ustavi za Evropo, pa ni nobenega člena, ki bi predvideval vsaj nekaj podobnega temu, kar je predvideval 7. člen Amsterdamske pogodbe. Tudi členi 111-114, ki zaključujejo Listino Zveze o temeljnih pravicah in določajo, kako se to listino razlaga in uporablja, ne predvidevajo nobenega ukrepa zoper državo članico, ki navedene temeljne pravice »huje in vztrajno krši«. Ali bi lahko Italija spadala v to listo kandidatk? Kako bi izločitev potekala? Po 7. členu Amsterdamske pogodbe Italijanska republika izpolnjuje vse pogoje za ukrep, ki ga ta člen predvideva v primeru hujše in vztrajne kršitve načel Zveze. Italijanska republika huje in vztrajno krši mednarodni in notranji pravni red, zaradi česar ne more biti nobenega dvoma, da ne more biti šteta za pravno državo. Mednarodne pogodbe in sporazumi, ki jih Italija krši, gredo od Ustanovne listine Organizacije združenih narodov preko (evropske) Konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin do Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954 in Osim-ske pogodbe z dne 10. novembra 1975. Kršitev mednarodnega pravnega reda, katerega spoštovanje posebej poudarja Ustanovna listina OZN, je tudi odklanjanje denarja, ki ga je Republika Slovenija dolžna plačati na osnovi pogodbe z dne 18. februarja 1983, kot odškodnino, kot naslednica Jugoslavije na osnovi Osimske pogodbe. Med vztrajno kršene pogodbe spadata tudi Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, ki jo je Italija ratificirala, in Evropska listina o manjšinskih ali deželnih jezikih, ki jo Italijanska republika sicer podpisala, toda odšla z njeno ratifikacijo. Dobro je znano, da Italija neprekinjeno krši tudi svoje notranje pravo, začenši z ustavo, kjer kršitev traja že več kot pol stoletja. Republika bi morala odstraniti ovire gospodarskega in družbenega značaja, ki dejansko ovirajo enakopravno udeležbo žensk v političnem življenju, in tudi na drugih področjih, pa tega ni storila in je danes po položaju žensk šele na 67. mestu za mnogimi »manj razvitimi« državami. Republika je dolžna varovati jezikovne manjšine, pa jih večji del do zakona št. 482 iz leta 1999 ni niti priznavala, kakor jim še sedaj, kljub zakonu, ne priznava tiste pravice do rabe manjšinskega jezika v odnosih z oblastmi, ki jo je Ustavno sodišče že v treh razsodbah Profesor Samo Pahor kroma opredelilo kot najnižjo raven varstva, ki izhaja neposredno in 6. člena ustave (tutela minima). Romom Italija še vedno ne nudi tega, kar mnogi posegi evropskih organov zahtevajo. Še več, na račun Romov krši tudi Konvencijo za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije O kršitvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin bi lahko napisali debele knjige. Spričo volitev, pri katerih ne moreš izbrati kandidata, bi lahko načeli tudi vprašanje demokracije. Ali je po vašem mnenju Italija sploh pravna država? Kateri so členi ustave, ki so jih najpogosteje kršile italijanske vlade? Mislim, da iz povedanega zelo jasno izhaja, da Italijanska država ni pravna država. Dalo pa bi se povedati še mnogo več. O kršitvi 6. člena ustave sem že navedel kar nekaj podatkov. Veliko je tudi kršitev ostalih temeljnih načel ustave, zlasti 3. člena. Katere kršitve so bile za nas Slovence v Italiji najbolj občutene? Primer slovenske manjšine je naravnost šolski zgled kršitve notranjega in mednarodnega prava. Lahko si pogledamo določilo 7. člena Stalnega statuta Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je predpisalo, da sta uradna jezika na STO italijanščina in slovenščina. Deseta prehodna določba ustave je določila, da se 6. člen ustave nemudoma začne izvajati v Furla-niji-Julijski Benečiji. Furlani in Nemci več desetletij niso dobili nič, Slovenci v goriški pokrajini so dobili zakon o slovenskih šolah komaj leta 1961, Slovencem v vi-demski pokrajini pa še leta 2008 odrekajo pripadnost slovenski manjšini. Posebni statut z dne 5. oktobra 1954 so kljub obljubam predsednika vlade Maria Scelbe na sam dan podpisa sabotirali, kolikor je bilo mogoče. Na področju rabe jezika so mogoče izvajali 2,5% tega, kar je statut predvideval. Z zakonom št. 38 iz leta 2001 niso zagotovili ravni varstva, ki jo je Posebni statut predvideval, kljub z Osimsko pogodbo sprejeti obveznosti, temveč samo raven, ki jo je manjšina že uživala. Poleg tega je ta veliko hvaljeni zakon razdelil naselitveno ozemlje slovenske manjšine na dva dela: na podeželju, kjer ni nobenega količkaj pomembnega urada, imamo najširšo pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi, čeprav uradniki ne obvladajo slovenskega jezika, v mestnih središčih, kjer imajo sedež skoraj vse oblasti, pa naj bi imeli na razpolago samo dve »okenci«, ki nista niti toliko organizirani, da bi lahko nudili vse potrebne informacije. Da bi pa opravljali vse posle, ki jih predvidevajo 1., 2. in 3. odstavek 8. člena, pa sploh ni mogoče. Podrobneje drugič... Zaklopka misli Preminula italijanska novinarka in pisateljica Oriana Fallaci je leta 2002 napisala za osrednji italijanski dnevnik Corriere della Sera pismo z naslovom »Io, Oriana Fallaci trovo vergognoso ... « (Meni, Oriani Fallaci se zdi sramotno ...). Toskanska avtorica mogoče ni bila vedno zgled tolerance in spoštovanja, bila pa je zgled trdnosti stališč in doslednosti. Na balkonu svoje hiše blizu Firenc je imela razo-bešeno Italijansko zastavo in zastavo ZDA. Nam iz Klopa se zdi sramotno, da doživlja manjšina ob uporabi slovenskih narodnih simbolov skoraj skvadrističen medijski, politični in javno-upravni napad. Narodni simboli, kot so npr. grbi, zastave in himne, znajo biti marsikdaj izraz golega nacionalizma in mogoče jih ne bi smeli uporabljati v šolah, ampak v tem primeru je ob uporabi slovenske trobojnice doživela slovenska manjšina v Italiji jasen nacionalistični napad z italijanske strani. Ravnateljici Fiorelli Benčič gre naš izraz največje solidarnosti. Benčičeva je dolgoletna slovenska šolska delavka, ki z marljivostjo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo služi slovenski šoli v Italiji, šoli, ki ima vlogo izobraževati in ustvarjati bodoče Slovence, šolo, ki uči slovenskega jezika, zgodovine in kulture. Zdi se nam sramotno, da se našo, slovensko šolo klesti v enem zamahu z vso italijansko, ne da bi upoštevali njene specifike. Nam iz Klopa se zdi sramotno, da v naši manjšini ni enotnega nastopanja. Sramotno se nam zdi, da ni bilo jasnega, skupnega in koordiniranega odziva na psevdofašistični napad, ki ga je doživela ravnateljica OŠ Fran Saleški Finžgar. Sramotno se nam zdi, da so insitu-cionalni predstavniki manjšine apelirali na zmernost in minimalizacijo dogodkov. Nam iz Klopa se zdi sramotno, da sta tržaška občinska svetnika Igor Švab in Stefano Uk-mar podpisala resolucijo, v kateri piše, da je dejanje Fiorelle Benčič huda napaka. Nam iz Klopa se zdi sramotno, da se je slovenski konzul opravičil italijanskim oblastem, ob tem pa se nam zdi izredno žalostno, da je redkokdo javno zavzel, iz našega vidika edino logično in pravično stališče. Med vsemi izstopa poslanec italijanske narodne manjšine v Sloveniji Franco Juri. Ta polemika noče biti reklamna akcija za Klop, ampak hoče dati glas ogorčenosti številnih mladih, ki sredi generične zbeganosti niso utegnili izraziti lastnega nestrinjanja v trenutku, ko politika in institucije nam še po-slednjič dokazujejo, da v imenu diplomacije, prizadevanja za »skupno dobro« in ohranjanja osebnega in strankarskega položaja pozabljajo na izglasovane in težko pridobljene pravice skupine ljudi slovenske narodnosti in jezika, ki živi zunaj političnih mej države Slovencev. Oriana Fallaci bi na tem mestu rekla: »Pika in konec.« / RADIO IN TV SPORED Petek, 19. decembra 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz - Alexandra Tofful, klavir 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana, speciale Telethon 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 23.35, 0.50 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi, speciale Telethon 21.10 Ali Baba e i 40 ladroni 23.00 Aktualno: Tv7 0.00 Aktualno: L'Appuntamento V^ Rai Due 6.25 19.00, 1.25 Resničnostni show: X Factor - Casting 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: TGR Montagne 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Julia 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speiale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Close to Home 21.50 Nan.: Justice - Nel nome della leg-ge 23.30 Aktualno: Punto di vista 23.40 Proza: Nuotando con le lacrime agli occhi 1.10 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.10 13.30 14.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24 - Morning News Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik - Športne vesti in vremenska napoved SP v alpskem smučanju, superve-leslalom (M) Aktualno: Geo & Geo Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 15.15 17.00 18.15 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.10 0.00 1.10 18.40 18.55 20.20 21.20 23.25 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo Dnevnik in vremenska napoved Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Agrodolce Nad.. Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Mi manda Raitre Variete: Parla con me Nočni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Economix Rete 4 Nan.: Chips Nan.: Quincz Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life 2 Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli- no Film: I moschettieri del mare (akc., It./Fr., '62, r. S. M. Patrizi, i. R. Alda) 21.10 Nad.: Tempesta d'amore 1.55 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Tempesta d'amore Film: I soldi degli altri (kom., YDA, '91, r. N. Jewison, i. D. DeVito) Canale 5 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 23.00 1.15 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beaufitul Nad.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggiocinque Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Superpaperissima - Erro-ri in tv Aktualno: Matrix (v. E. Mentana) Dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Zack e cody al Grand Hotel 18.30 0.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Don Luca c'e 19.35 Nan.: Medici miei 20.05 Nan.: Camera café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI Miami 22.05 Nan.: Standoff (akc., Fr./ZDA, '01, r. C. Nahon, i. J. Li, B. Fonda) 23.05 Nan.: Quo Vadis, Baby? 0.55 Športne vesti ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 5 11.05 Nan.: Lassie 13.10 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Inf. odd.: A casa del musicista 14.50 Inf. odd.: Volley time 15.10 Klasična glasba 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Inf. odd.: Musica, che passione! 20.15 Snaidero passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Nella citta proibita (voci dal ghetto) 22.55 Inf. odd.: Qui cortina 23.35 Aktualno: Impresa & economia 2008 LA 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.20 17.20 19.00 20.00 20.30 21.10 23.55 0.55 1.20 La 7 Aktualno: Omnibus - Omnibus Life Due minuti in un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: La battaglia di Algeri (dram., It., '66, r. G. Pontecorvo, i. J. Martin) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Le invasioni barbariche (v. D. Bignardi) Šport: V-ictory (v. P. Colombo) Dnevnik Aktualno: 25" ora - Il cinema espanso (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nan.: Trojčice 9.35 Otroška nan.: Mulčki (pon.) 10.05 Enajsta šola 10.40 Jasno in glasno 11.25 Osmi dan (pon.) 11.55 City folk 12.20 Slovenski magazin 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. odd.: Epifanija Zemlje in duha 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Linus in prijatelji 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.45 19.50 Tv pogled 17.55 0.10 Duhovni utrip 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Anica in velike skrbi 20.25 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport 23.00 Polnočni klub 0.15 Duhovni utrip (pon.) 0.30 Dok. nan.: Kako živijo slovenski gradovi (pon.) 1.00 50 let televizije 1.25 Dnevnik, sledi Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 1.30 Zabavni infokanal Infokanal Glasnik (pon.) Podoba podobe Evropski magazin Magazin v alpskem smučanju SP v alpskem smučanju, supekom- binacija (Ž) SP v alpskem smučanju, supevele-slalom (M) SP v alpskem smučanju, supekom- binacija (Ž) Črno beli časi 50 let televizije Odkar si odšla Ta prekleti konfin Študentska Mostovi-hidak (pon.) Migaj raje z nami Regionalni program - Slovenija danes Kronika osrednje Slovenije Pol stoletja gledanja na Daljavo Dok. nan.: Vojskovodje Hum. nan.: Fraiser Film: Obseden Film: Tujci Nad.: Deadwood 6.30 7.00 8.40 9.05 9.30 10.00 10.30 12.00 13.35 14.55 15.10 15.35 16.05 16.35 17.00 17.30 18.00 18.25 18.55 20.00 20.50 21.15 23.00 0.40 14.20 Euronews, sledi Vesolje je... 15.00 Športna oddaja 15.30 SP v alpskem smučanju, superve- leslalom (M) 16.30 Potopisi 17.00 Vas tedna 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Študentska (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.55, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne novice 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Maremetraggio 20.30 Potopisi 21.10 Dok. odd.: Zadnji dnevi: Sharon Tate 22.15 Globus 22.40 Arhivski posnetki 23.35 Kočarka - NLB magayin 0.10 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Miš Maš 18.45 Kmetijska oddaja (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.55 Epp 20.00 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 V Tomovi dnevni sobi: gost Dr. Mirko Gorenšček 22.15 Vedeževanje 23.15 Dnevnik in vremenska napoved Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Prihaja vikend, sledi Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.40 Obvestila; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 22.30 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Petek, 19. decembra 2008 VREME / i*"0 rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren üü dež óVdT ^ nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 Sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona A središče **antiaklona VREMENSKA SLIKA .'«S GRADEC -2/5 CELOVEC O -3/4 TOLMEČ O -1/4 TRBIŽ O -2/3 O -5/0 KRANJSKA G. O-3/2 S. GRADEC o TRŽIČ -2/3 CELJE -2/4 O MARIBOR O-2/4 PTUJ O M. SOBOTA O-3/3 O KRANJ ČEDAD O KRANJ VIDEM O 3/11 X\ O ¿22) 2/12 r 7S LJUBLJANA O PORDENON — GORIC» rt O N. GORICA 0/4 N. MESTO -1/4 GOR|CA O POSTOJNA O O-3/3 __ ----- PORTOROŽ O . - -- ZAGREB -1/4 O 3/11 ČRNOMELJ 1/9 ) UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 2/9 (^NAPOVED ZA DANES' Zjutraj bo po vsej deželi prevladovalo oblačno vreme,po-poldne pa delno oblačno do spremenljivo. Na Kraški planoti bo lahko rahlo deževalo. V Julijcih pa rahlo snežilo. Zvečer se lahko po nižinah pojavi megla. Pretežno oblačno bo. V vzhodni Sloveniji bo dopoldne občasno še rahlo deževalo ali snežilo. Popoldne se bo v zahodni Sloveniji delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ob morju 5, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem do 9 stopinj C. J Bomo pod vplivom nizkega zračnega pritiska .Nad našo deželo bodo pritekali vlažni vzhodni vetrovi. Danes se bodo tokovi obrnili iz severa, tako da nas bo alpska pregrada varovala. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 8.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.46 Ciklonsko območje nad jugovzhodno Evropo se počasi polni. Nad jugozahodnim delom Evrope se krepi območje visokega zračnega pritiska. Od severa priteka nad naše kraje malo hladnejši in nekoliko bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Danes bo še prisotna vremenska obremenitev in občutljivi ljudje bodo še imeli značilne vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 12,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.10 najvišje 34 cm, ob 11.06 najnižje -13 cm, ob 15.53 najvišje -2 cm, ob 21.25 najnižje -21 cm. Jutri: ob 5.01 najvišje 36 cm, ob 12.22 najnižje -23 cm, ob 18.02 najvišje 0 cm, ob 22.37 najnižje -14 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................580 Vogel.................280 Kranjska Gora........100 Krvavec..............170 Cerkno................80 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............250 Piancavallo..........250 Forni di Sopra........250 Zoncolan ............280 Trbiž..................280 Na Žlebeh ...........400 Mokrine..............260 Podklošter...........200 Bad Kleinkirchheim .168 TOLMEČ O j) -5/3 O GRADEC 0/3 TRBIŽ O -6/2 O -2/1 KRANJSKA G. CELOVEC O -1/3 O TRŽIČ 0/3 O KRANJ o 0/2 S. GRADEC CELJE 1/3 O MARIBOR O 1/3 PTUJ O M. SOBOTA 01/3 ¿SK VIDEM O -3/10 O PORDENON -2/9 O N. GORICA O t—^ LJUBLJANA 2/4 N. MESTO 1/3 POSTOJNA O O 0/2 KOČEVJE o - ČRNOMELJ ZAGREB 2/3 O N s REKA 5/9 __,_ _(NAPOVED ZA JUTRI > .i, i-^ Zjutraj bo po vsej deželi spremenljivo. Bo precej mrzlo. V Jutri in v nedeljo bo na Primorskem delno jasno, drugod' gorah je možen močan veter. zmerno do pretežno oblačno. V vzhodni Sloveniji bodo predvsem v nedeljo popoldne kratkotrajne padavine. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER BERTOCCHI DISCOUNT - ALIMENTARI Krmenka 464 S. Dorligo della valle Dolina - TS Tel. 040 820840 - bertocchi.discount@libero.it PONUDBE VELJAJO OD 19. DO 31. DECEMBRA urnik: N0N-ST0P od ponedeljka do sobote 8.30-19.30 n/va/Z/n/bhe/ i i i i i ^ i i i a I ZLATOROG cl 0,66 €0,52 SUROVI PRŠUT s stojalom €59,00 Vina PAROVEL cl 75 €2,49 40-50 WM na kg Krompir 5 kg €1,98 Slovensko zelje 1 kg €1,18 SOLE pralni prašek 60 pranj €7,99 10 D P RTO v soboto 27,, nedeljo 21. in 28. decembra POREČ