ZA IZBOLJŠANJE LISTA Vate 4ohro ttfj*. V«k. ki UliiNaridi" «11 n aroiaik*. Vu k« bral*-•te ara odprli pot k nm ifpwno ivranu Mivu. :: :: ■: [i Um. ker GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CJTATELJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nain boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHeUea 1 J4'J HiuprMt as Srroiul Claw Matter S^ptenii^r 21st, 19412 at the !»ost Office at N>n York. N. V., midtr Art of ion^rr^s o( Marrh 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 99. — Stev. 99. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 29, 1936-^-PETEK, 29. APRILA, 1936 Volume XLV1. — Letnik XJ-V1. H. FORD IN ROOSEVELT SE NISTA SPORAZUMELA strinjata se le v tem, da se mora odvisno prebivalstvo mest izseliti na farme Sede na vožnji proti New Yorku se je Fordu nekoliko razvezal jezik. — Predsednik baje nima nobenega načrta, kako bi se dalo deželo izvleči iz depresije. — Avtni magnat je odločno proti stabilizaciji produkcije. — Michiganski governer Murphy ni avtnemu mogotcu ničkaj povseči. Amerika misli, — je rekel Ford, — in dokaz temu so protestne brzojavke, ki jih dobiva administracija. P. LaFollette ustanovil tretjo stranko Henry Ford je bil včeraj v New Yorku, in se splošno sodi, da na konferenci v Beli hiši ni hotel odobriti predsednikovega programa. V Washingtonu so precej optimistični, kajti šestnajst vodilnih biznismenov je obljubilo predsedniku podporo. Trgovinski tajnik Roper upa, da mu bo uspelo aranžirati tozadevno konferenco. Ford je pojasnil svoje stališče časnikarjem, ki so ga spremljali na vožnji iz Washinqtona v New York. V Belo hišo se je bil odpravil s trdnim sklepom, da s predsednikovo administracijo ne bo sodeloval. 71 istim sklepom je Belo hišo tudi zapustil. Pogovor, pri katerem so bili navzoč tudi Fordov sin. predsednikov svak G. Hall Roosevelt, načelnik zveznega urada Marriner Eccles in Fordov publicijski agent William J. Cameron, se je tikal predsednikovega programa, čigar svrha je potrošiti nadaljnih pet tisoč milijonov dolarjev. Ford je povedal predsedniku, da je proti vsaki oredbi, ki bi spravila zvezni proračun še bolj iz. ravnovesja. Povedal mu je tudi, da bo veliki biznes sam rešil svoje probleme. Ecc lesova izvajanja je pri neki priliki prekinil z besedami: — Vi pa sploh ne veste, kaj govorite. Ford se je tudi pritožil pri predsedniku, da administracija preveč vpošteva velefinančnike in njihove teorije. — Velefinančniki sicer govore, — je dejal, — da so za višje plače in za nižje cene, v resnici pa skušajo ustvariti sistem, ki bi delavske mezde znižal in povišal cene produktom. — Prav dobro vem, da so zapleteni v delavske spore in tudi vem, da so nekateri gospodje na Wall Streetu direktno odgovorni za delavske nemire, ki so v deželi na dnevnem redu. v Po Fordovem mnenju nima predsednik Roosevelt nobenega načrt, kako bi se dalo izvleči deželo, iz depresije. Na konferenci jc prišel na vrsto tudi predlog češki nemci za nemčuo Nek nemški minister pravi, da bodo češki Nema kmalu priključeni k Nemčiji. — Prvi strel bo oddala Pol jska, ne Nemčija. BERLIN, Nemčija, 28. apr. — Nek nemški mini »ter, čegar ime je ostalo tajno, je rekel, da bodo češki Nu|.nci v kratkem zalite vali, da je njihovo ozemlje priključeno k Nemčiji. Rekel t je, da je samo vprašanje, ako ji* mogoče to doseči brez prelivanja krvi. "Ako bo zaradi čebosšlovaškega problema oddan kak strel," je rekel minister, "te-, položaj na JpaNskem Fašisti so prebili. vladno črto severno od Terue-la. — Zavzeli so postojanke, ki branijo dohod do morja. 11ENDAYE, Francija, *J8. aprila. — Armada generala Jo.se Varele je nepričakovana prebila vladno obrambno črto severno od Term in in je zavzela Escorithnelo na Pobo višinah, ki obvladujejo Teruel. Ta vas, ki -c nahaja 20 mili severno od Teruela, je bila glavna republikanska utrdba v Pobo pogorju, od koder so obvladali dolini rek Alfambre in Seco. Zavzetje te važne pošto japonci prodirajo na severu Presekati hočejo rusko - sin je sledil vzgledu svojega očeta sen. r. m. la folletta MADISON, Wis., 28. aprila. — Governer dr zave iseonsin, Philip F. La Follette, je nocoj spo-kdtajsko cesto^ Priče- 'ročil ameriškemu narodu, da je bila ustanovljena li so prodirati proti Vna-!nova Politična stranka—National Progressives ot nji Mongoliji i America.Njeno načelo je: zaščititi svobodnemu na-------------—1---------— (rodu pravico do dela ter potom tega dela prispeva- ŠANOHAJ, Kitajska, 28. a- ti k bogastvu dežele. prila. — Japonci so pričeli ve-1---------------- liko ofenzivo v severozapadni j Kitajski, 100 Luilj od meje Vna 'DDATI ^IHOM nje Mongolije ter bodo skušali » IVV/ i 1 LiUUlU presekati cesto, ki pelje iz Rusije na Kitajsko in po kateri dobivajo Kitajci orožje in muni-eije iz Rusije. Japonci poročajo, da so zavzeli mesto Ampej, 50 milj - I've rozapad no od Paotova, ka daj prvi strel ne bo prišel iz zmanjšalo vlachli pn>or so Japonci dospeli jeseni. Nemčije, temveč iz Poljske, ^ jm jeVO fa5isti£uo krilo obl£? celodneviiib.tki za Anpej so __ Kitajci pustili na bojišču ob\> mrtvih in 500 ranjenih. ne da 'bi natančnejše pojasnil svoje mnenje. "Trdo smo pre pridani, da bo sudete4w> vprašanje rešeno med Cehoslovaško in Nemčijo, ne da bi se bilo treba poslu žit i orožja, kajti isu-det-ki Nemci samo zahtevajo, da so združeni .s sv domovino." Teruel-Sagunto cesti, proti Sredozemskemu morju. Že od mami je hila fronta v Pdbo pogorju prkneroma mirna, ker fašisti republikancev niso mogli pregnali- General Va-, rela pa je izvedel, da je re?pu-ojo I)raA ° i l>likanski (general Jose Miaja iz Nevtralni opazovalci smatrajo to japonsko prodiranje zv-zelo pomembno, ker se hočejo Japonci polastiti treh uioha-medan skill provinc Kansii, Ningčija in Cingliaj, da vista-vijo dovažanje ruskega vojne- XT . ,. . teh krajev premestil mfanten Suoetski Nrtmci prebivajo v». . .. .. . . . , . , ., , ,, J..., 1 jo in artilerijo na tronto pri ga materjala na kitajsko, gorskih, kot podkev zavitih i ^ , , n i t»i „„ * • „ . i f . .. . Catstellgn de a Plana ter je na-1 _ . . ,, . . , . krajih ob zapadni meji med Ce , , , , i i I Pred kratkim mnogo izbolj hoslovasko in Nemčijo. "Ako bi se lio-teli Čehi prepričati, da Anglija in Francija ne boste hoteli prelivati svoje krvi za tujo državo, tedaj bi poravnali spor z Nemčijo s tem, da bi odstopili Nemčiji su-detsko pokrajino," je rekel minister. Zelo važno je, da je nemška nazijska vlada imenovala Han--a Krebsa iz Iglave v Oefoo-slovaški za okrajnega voditelja za celo pokrajino, v kateri žive Nemci. To pomeni, da bo Krebs, kadar bodo sudetski Nemci priklopi jen i k Nemčiji, postal upravitelj nove nemške pokrajine. OBRAMBA FRANCOSKEGA OBREŽJA PAttlZ, Francija, *28. aprila. — Minister za trgovsko mornarico Louis de Cliappedelaine* j išana cesta, ki pelje skozi pro-jvinci Kansu in Cingliaj, vež« i Sin bivšega zveznega sena-• torja Roberta M. LaFolletta, j ki je nastopil leta 1924 kot neodvisni predsedniki kandi-NA ni IN A III dat, je rekel danes na javnem 11A UU11AJU |zborovailju igralcev, da se .....7* demokratska in republikanska Zidj» na Dunaju morajo >u.ank i ne mogU nikdiu. izginiti do leta 1942. — j sporazumeti glede programa Vlada proti Židom ne bo' obnovit ve gospodarskega rav kruto nastopala. notežja. Vsledtega je rjapoi-il ___________________jcas, da če uvede novo politično DUNAJ Avstrija 28. apr. j^^četek je storjen tuk*j - Dunajska izdaja Hitlerjeve- ^ ^^ _ je Siknil. - Ne ga lista "\oelkischer Beob-)lr4a ym ^ ^ & pa 19;>s achter" praviv svojem članku,Narodni progresivci so seda morajo biti zidje do leta q izirani Kakorliitro 1942 iztrebi jeni na Dunaju. ; bo;jQ po]oženi trdni temelji, bo- Olanek iina naslov: "Kako se mo začeli osvajati državo za moremo rešiti Židov ? Ne posa-1dišavo. Na 'bojišču bočno ne-mezno postopanje, nobenega preklicno tako dolgo ostali, da nasilja, samo sistematično go-'si bo ameriški narod prisvoji", spodarsko iztrebljenje." ;svojo dedščino. "Do leta 1942 morajo biti ž?-i Katere ljudi si je iabral La dje iztrebljeni na Dunaju in (Follette za svoje svetovalce, morajo izginiti," pričenja čla- ne ve, zdi se pa, da je med nji glo poslal močno armado v dolino Alfambre. Fašistične bojne ladje inae--„. . , .. VT • uwiaju roplani neprestano bombardi- S , JS S ' 'nek. "Do tega časa ne sme no- mi newyorski župan La Guar- rajo vladno obrežno obrambno^Ibena tovarna, nobena trgovi-'dia. črto, toda armada generala A- ! zbirališče za ruske tovorne av aaa geueraia -v-j . V0Z-»0 ma °5iau rande ne more doseči nobenega / e' 1 ^oj8^ iNoben Žid !na ostati v židovskih rokah. si ne bo smel služiti aspelia v svojem prodiranju''6"^1: in " ruske fr.opla^.e' kruha proti Castillonu. !To"?B lu™d,a Je ^ i "Židoiu ui treba čakati kon- !ceste se vedno oddaljena 40U Južno od francoske meje via dna artilerija obstreljuje stične postojanke. Kot pravi neko poročilo iz Barcelone, so republikanci v svoji ofenzivi v , Pirenejih zavzeli 12 mest in va-!to si, med njimi tudi Llavoris in Rilbera de Cardos, severno od Trempa. ca svrojih dni, toda prav nič ne j sme ostati, kar bi jih moglo j ■ spominjati na to, da so v tem j PRED • OTVORITVIJO SVETOVNE RAZSTA-} VE V NEW YORKU SANOHAJ, Kitajska, 28. a-l^T"^'"";"' \ V nedeljo, dne 1. maja, bodo ' prila - V južnem Šantungu T^u nekdaj živeli Nemci od imfeli nev?yoiSSani priliko ogle *f Japonci na nmogih krajili: . ,,1U bo-atlh k 1 h fdati si prostore svetovne raz- prebili kitajsko črto. Uradno j + . . ... ;^ave, ki bo prihodnje leto o- y . . ti , * v t ! List pravi, da ne sme rnkdo tvoriena priznanie v Hankovu hoče »do i ..r , .. .. »^"'J^"*1- Lee prebivalstvo pripraviti ^nasiljem postopati proti Zl-j l.maja ob 1. uri popoldue bo V , i i »dom, kajti naziji so izdelali na- il-i uo hn mnrfl n ni-mmiii ' ' ° LIBERALCI SNUJEJO TRETJO STRANKO b rodov je, katero bo mogoče v •vojni porabiti za patrolno slu-žibo. je naznanil, da izdeluje triletui glede stabilizacije produkcije in naj se plača avt~ (Program obrežno obrambo v nim dclavcerti letno plačo. O predlogu pa niso dol-1 p0 čhappedelainejevem nago razpravljali, ker je po Fordovem mnenju to ve- črtu bo ograjeno veliko, ribiško lik nesmisel. Ford je proti temu, da bi bila določena kvota, koliko avtomobilov sme izdelati ta ali oni tvorni-£&r. — Ce javnost zahteva kare, jih moramo pač toliko izdelati, kolikor jih lahko prodamo. In tekom tega časa naj bodo delavci čim največ plačani, da jim bo kaj ostalo za deževne dni. Samo v eni točki sta se pa predsednik in Ford sporazumel«. Oba sta namreč prepričana, da se mora odvisno mestno prebivalstvo izseliti na farme in da mora biti industrija decentralizirana. Ford je v tem oziru že precej storil in je obljubil, da bo se» Vlada pa nikakor ne more pošiljati ali v manj ob- MADISON, Wis., 27. aprila — Governer Philip F. LaFol let te je sklical 4' konferenco Ji . . . beralcev Cilj konference (bo if^ng in Junho. Junho ustanoviti nekakšna likancem in demokratom. Vse ga skupaj se je zbralo v tukajšnjem mestu nad 3500 delegatov iz vseh delov, dežele. na to, da se bo morala armada T""" Z "T" "" ,Ul razstaV?nem P™*toru vehk umakniti z vhodnega dela .crt' katetrem vbo fz!dom ne7festival, ki se ga bodo udeležili Lunghaj železnice. >?°SOce ^ V, A?'StriJl !" ,pri zastopniki vseh narodnosti , ° J tem se celo ne bodo mogli pri ^ew Yorku. Zastopani bodo tu Dve kitajski močno utrjeni toževati zaradi kakega nasilja, i Jugoslovani v svojih pestrih postojanki na gorah Ho in Kue. Takoj po Veliki noči, ko so narodnih nošah, med Jihijeuom in Pihsijenom ■ dunajski naziji mislili, da je} Xa razstavišče be lahko do so Japonci v sredo zvečer z (poteklo velikonočno premirje, i Spe s Port Washington Linn naskoko»Ji vzeli, kar pomeni; so pričeli veliko protižidovsko j Long Island železnice. Vlak od -veliko nevarnost za Tajer-! kampanjo. Pred židovske trgo- :peije 0b 12:05 s Pennsylvania se na-'vine so postavili straže in vsa- r»rtstaio AH na x^pmito 1 oviti tretjo stranko ki bo ha^a ob križi^u že-jkemn arijsktjpau kupcu, ki jo Sna protiutež proti repub- leznice iu Velike»a kaTlala' iz židovske trgovine, so ^m i obesili na vrat napis: "Arajek» TOKIO, Japonska, 28. apri- napii svinja, ki kupuje pri Židih. postaje. Ali pa vzemite BiMT subway, prestopite na Queen-Plaza na Flushing vlak in s*1 •pel j it e do 111. ceste postaje Iz Ridgewooda pa lahko vza- Ijudene kraje, češ, da bi si s tem prisvajala že policijsko oblast. Ford je kritiziral delavsko politiko administracije t*r delavsko politiko michiganskega governer-ja Murphyja. Naloga Murphyja je bila takoj odpraviti sedeče stavke kakorhitro so se pojavile. Sedaj je pa že prepozno. Izrazil je pa upanje v lepšo bodočnost, češ, da so zaceli ljudje misliti, in kadar (mislijo, ponavadi mislijo pravilno. V dokaz, da ljudje mislijo, jč navedel Ford tisoče in tisoče brzojavk, ki so bile poslane v protest proti odredbam ia. — Med japonskimi vojaški- Na velika izložbena okna ži- j mete iz Fresh Pond Rd. Flush mi in civilnimi oblastmi vlada (dovskih trgovin so nalepili na-jin^ karo do Fair Grounds, velika napetost. Javnost je pise "Jude". i Tam vpošte pričakovala, da bo vojna na Kitajskem končana že o Boži ču, toda sedaj bo skoro že vpoštevajte znamenje, o V mnogih trgovinah so nazi• ] značujočo Admini^ra t Do n ji prisilili lastnike, da so staii j Building. na pragih z napisi, ki svare a-| Nastopi narodnih noš bodo maj in Kitajska še ni poražena, rijce, da ne kupujejo v Židov- j nekaj sijajnega. Vsakem new-Vse kaže, da se bo vojna vle *kih trgovinah. jvorškemu rojaku bo lahko žal, ki a še celo leto in mogoče še da Ije. Japonci potrebujejo mnogo več vojaštva na Kitajskem. V Mančukuo imajo Japonci močno armado, toda se je ne upajo (poslati proti jugu, ker se »boje Rusije. Posebno mnogo vojakov imajo Japonci v Koreji. Japonskim vojakotn so častniki dopovedali, da je vojna 2 KRusijo neizogibna in vsak^&M *4 Voelki soher Beobachte r * * svetuje zidom, da se vdajo v svojo usodo in naj se izselijo v katerokoli deželo, ki jih hoče sprejeti. če bo zamudil to priliko. je mogoče pričakovati, da bo ruska armada napadla ManČu-kno in bo skušala maščevati svoj poraz leta 1904. NTAR03iTE SE NA -GLAS NARODA" NAJSTARMSl SLOVENSKI DNEVNIC V AMERTTTl "G LAS NABOD A" —Mew Toil Friday, April 29, 1938 66 GLAS NARODA (VOICE OP TUB PEOPLE) 99 Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Prank Bakwr. President J. Lupsha, See. Place of buatneaa of the corporation and addresses of above officers: m WEST lMk STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year IS8UED EVERT DAY EXCEPT 8UNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Za celo leto velja list ca Ameriko In Kanado ..............96.00 35a pol lets ................$3/10 Za četrt leta................$133 Za New York za celo leto . . $7 00 Za pol leta ................$3.,r-0 Za Inozemstvo u celo leto .. $7..W Za pol leta ................$3.50 Yearly "GLAS NARODA" IZHAJA V8AEI DAN PRAZNIKOV IZVZEMfil NEDELJ »N "GLAS NARODA**, 216 WEST 18U> STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea S—1242 WPA poroča predsedniku o svojem delovanju Pred kratkim je WPA sesta-• poetre>ž>be. Doda-teio, 18,272,-vila inventar o tem, kar je sto-'529 knjig v obstoječih knjižni-rila v teh dveh zadnjih letih.. cali je bilo katalogi rano od To poročilo pokajzuje veliki ob-) WPA pomočnikov. seg in raznovrstnost ^ Umetniškim, glasbenim in bila ze »zvedena od WPA de- draauatskinl ^kupiliam so ufe. lavcev. I deralne umetnosti Poročilo vključuje le one; projekte, ki so bili od WPA le one j veliko korist dovršeni v dobi med mesecem avgustom 1935 in 20. oktobrom 1937. Ne vključuje pa del drugih pripomožnih agencij, niti ne vključuje nikakega dela' prejšnje PWA iorov, so privabili vsa/k -mesec povprečno več kot 3,000,000 poslušalcev. Približno 2.800 gledaliških prireditev se je vprčzorilo vsak mesec ob mesečnem poslu- THB LABQEST SLOVENE DAILY IN U. M. ............'i.L" pomembna izmed J Šalst vu čez 1,000,000 ljudi. WPA umetniki so proizvedli sto-tine slik in fresk za rabo o tudi druga mesta 1 Med avstrijskimi Židi je izzval prevrat strahovito pa niko. Oklepali so se Schuscliniggovega plebiscita kot zadnje rešilne bilke. Samo dunajski Židje obrali za t" oiebiscit 3 milijone šilingov, gra-ški pa 600,000. Prevrat jih je prehitel, nabrani denar so narodni soci-jalisti zaplenili, odbore, ki so nabiranje darov za plebiscit organizirali, pa so zaprli. V Gradcu se sicer nobenemu Židu ni .skrivil las, samo nošenje liitlerjeviskili znakov so jim prepove-rali. Zato pa se hiše, ki so last Židov, odlikujejo z največjim ste-vilom hitlerjevskih zastav. Pač pa prihajajo z Dunaja po-i očila o pogromih proti Židom. Veliko židovskih trgovin je bilo derooliranili, odlični Židje pa aretirani. Beg Židov je precej otežkočen ne le zaradi ostre kontrole, ki jo vršilo avstrijske oblasti, temveč tudi 'Zaradi tega, ker -o Vse sosednje države svoje meje zaprle ter begunce ne spre-jtnajo. FMino v Italijo je beg še mogoč. Vsi brzovlaki na progi Dnnaj—Trst imajo več vagonov napolnjenih s samimi Židi. Te vlake nazivajo Gradcani sedaj ''palestince". Kontrola.me vrši od Gradca do Špilja, ker pa je ni mogoče v tako kratkem času izvesti, stoji brzovlak v Špi-lju včasih tudi po več ur. V vsakem vlaku sta rezervirana po dva oddelka za telesno preiskavo žensk in moških. Preiskava se vrši sitno natančno, in sicer po moških in ženskih organih narodnih socialistov, podvreči pa se ji mora vsak židovski potnik brez izjeme. Pri komur dobe več kot 20 šilingov v avstrijski valuti — toliko je dovoljeno vzeti gotovine s seboj iz Avstrije — mora brez pardona nazaj. Zaplenili so pri nekaterih begunoili že milijonske vsote gotovine. Ko pa se oni, ki so srečno prešli avstrijsko mejo, vesele, da so prispeli na jugoslovansko ozemlje, jih čaka v Mariboru novo presenečenje. Potovanje Hmejo nadaljevati samo oni, ki imajo potne li«te in vozovnice za Italijo. Vsi drugi pa morajo izstopiti ter jih jugoslov. oblasti pošljejo čprvhn vlakom nazaj v Avstrijo. Včasih zberejo sopotniki za kakšnega pripadnika v svoje rase denar ter mu kupijo vozno karto do Postojne, samo da pride na varno zavetje v Italijo. in ulic ter poprave in izboljša-■ projelkta ve za 147,000 dodatnih milj;! Kar smo zgoraj navedli, tvo- 1 pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU v jugoslavijo Za « 2.05............Wn. $ 5-00 $ 7.30 $11.65 $23.00 100 Din. 200 Din. 800 Din. 6u0 Din. 1000 $15.00............Din. 2000 V ITALIJO Za | 6.35............Lir 100 $ 12.25............Lir 290 $ 2»-50............Lir 500 $ 57.00 ............Ur 1000 I112JS0 ............ lir 2000 $16740 ............lir 1000 «■ OINI gfeDAJ Brano MBHJAJO BO NAV*DWCP PODVltSiaCB SPBJDMfeMBI GORI ALI DOLI zgradnja 19.,000 novih mostov, in več kot 11.500 milj odvodnih jarfkov ob cesta. Popravili so tudi kakih 32,000 milj starih jarkov in izgradili 3,000 njiHt vodo vodov, glavnih in strasteh*vidnih <&vi* Prišlo se je h kontroli erozije (spravljanju zgornje prsti) in .splošni konservaciji prsti, vodnih virov in goedov potoni zgradnje 16,000 malih jezov, 3.000 shrambenih jezov in nasaditve približno 10 milijonov dreves. Izvršilo se je mnogo drugih del, važnih za kon-sarvacijo, »kot na primer zgradnja ognjelomov, požarnih in goaJdnih kolovozov in ustanovitev rastlinskih in drevesnih sadi«?, rezervacij za tiče in divjačino itd. Izvedlo se je tudi veliko ne-granlbenega dela. Na primer, več kot sto nuljoiiov oblačilnih komadov .se je izdelalo v WPA šivalnicah za klijente na relifu, ki nišo iimeli denarja za nalkup življenskih potrebščin. Šolskih obedov Tia otroke, ki drugače ne 'bi bili dobivali- pravilne prehrane, je bilo več kot 128 rriilijonov. Mnogo mil i.ion o v ljudi, ki niso. bili v stanu plačevati za zdravniško oskrbo, dobilo je pomoč od WPA klinik in bolničark. Vsgojevalno in kulturno dedovanje je bilo pospešeno na neprecenljiv način. Več kdt en miljoft odraslih je bilo vpisanih v WKA šolskih tečajih tefcom one dobe, na katero se poročilo nanaša, in največja &upina issued njih je pohajala tečaje za nepismence, kakor tudi strokovne in splošne tečaje. Vsega ~ skupaj, 700,00 ljudi — kar je ona šestinka1 vfceh nepismencev v tej deželi — se je naučila citati im pisati v teh "VVJPA nepismenostnih te--čaisojih. Knjižnična postrežba je bila razširjena vsied ustanovitve več kot 2,000 podružirih knjižnic in kakih 6,000 potovalnih knjižnic. Več kot 3.000,000 knjig je bilo -spravljenih v cirkulacije potom te knjižnične rije značilne dovršit ve WPA programe. Posamezne občine so znatno odgovorne za dovršene foftrolj-šave. One sgedale i niči jat i vo za jek te, v j azun za manjši del Jrojfrajpm, ki seijje mogel izvrševati samo na federalni podlagi. Lokalne vlade kot zaščit. nice so prispele čion dalje večji • • Značilna slika topov na angleški okopnici "Rodney' ve je mogoče obračati v vsako poljubno smer. Topo delež na stroških. Potom nji- Tečaji italijanščine hovega sodelovanja se .je pro-1 granl vedno prilagodil lokal-! v okvifjn goriške pokrajin nrm potrebam m to je imelo za«skt' zvt?ze ženskah fašističnih posledico teboljšave- kafk^šnih organizacij, nameravajo prire ljudje ne bi bili drugače uživali za mnogo nadaljnih let. Primorske Vesti Goriški trg Že v predvojnih letih se je Gorici spričo vrtov, sadovnjakov ki vinogradov v njeni neposredni okolici, v 'spodnji Vipavski dolini, pa tudi v Brdih, razvilo bogato tržišče z izbranimi kmetijskimi pridelki in sadjem. . Vojna je ustavila in skoraj za celo desetletje onemogočila njegov nadaljnji razvoj. V povojnih letih pa so se goriški kmetje; vrtnarji, sa-darji in vinogradniki znova lotili dela, ki jim sedaj spet donaša bogate sadove, dasi jih spričo omejenega odjemalske-ga kroga ne *?pravljajo več tako zlali*ka v denar. Včasih se je goriški semenski krompir na veliko izvažal v Kranjsko in gorišfko sadje in vino sta na.šli ■doibre odjemalce ne le na Dunaju, nego celo v Pragi in po drugih daljnih velikih mestih. Tudi zadnja leta so goriške češnje, breskve in grozdje spet naSle pot na srednjeevropska tržišča vino in druge pridelke diti več tečajev za delavke, služkinje in postrežnice. Tečaji se bodo pričeli takoj v nia ju. Že sedaj prejemajo sluz •kinje in delavke pozive, naj se udeleže teh tečajev. Tudi na Reki 'breskve je odpadlo 3.5|,1;wl,,'iav'a.i° podreti staro me-a lir izkupička. V de- "Oaretta Uffi- nje m milijona lir izkupičk nar je šlo preko 10,000 stotovHa,t*" Rjavila dekret, s kate-zgodnjega krompirja, preko tisoč stotov stročjega fižola, preko 2000 stotov namiznega grozdja, itd. Vendar pa je bilo vse blago izredno rioceni. Tako so prodajali breskve in češnje povprečno po 125 lir, stročji fržol do 50 lir, beluše |kj 200 lir za stot. Rudarska strokovna sola v Labinju je namočena v starem )>o-slopju, Iki miti po svojih prostorih niti iz liigijonskih razlogov ni več primerno za šolo. Liisti, po^bno "Corriere Istria-no" so že ponovno opozorili na potreffio novega šolskega poslopja. Sredstva so se končno obrala in morala' pričeti že pred nekaj tedni. Listi se sedaj vprašujejo, čemu se vsa stvar zavlačuje, ko je bilo vendar odrejeno, da se mora šola s pri- pa so izpodrinila deloma moč- k**n;jim šolskim letom že pre- .v .. ... * i _seliti v novo poslopje. nejsa italijanska vina m drugo 1 1J blago. Te dni so bili objavljeni podrobnejši podatki o prometu na goriškem tržišču. Izkupiček za rzvoono blago je znašal lani pičlih 7 milijonov lir. Še precej več pa so istržili za blago, ki se je porabilo doma. Tako je bilo lani v celoti prodanega 75,000 stotov »sadja za 6.5 milijona lir. Samo na čes- Izpla&la v ameriSkih dolarjih J p« I* doM T ______.H1M kraja tkplaeUo * V dolar Jih. po caula innv u fsi8tojbwo |l— SLOVENKO PUBLISHING COMPANY •Glmm Narodi Naznanilo in Zahvala Z žalostnim srcem Vam naznanjam, tla se Je za vedno poslovila od nas mojm ljubljena soproga — . * ' « * * Micka Slernad rsiRM Senica Doma Je bila od Sv. FraafiSka Ks. v Zgornji Savinjski dolini. — Umrla je dne 15. aprila. 1938; start 4ft let Is srca se bvalefno zahvaljujem vsem, kateri so jo priSM obiskat za časa bolezni, vsem kateri so se pričU poslovit od nje, ko je letala na m rt vsaki postelji: vsem. kateri no* darovali vence in dali ta sv. maše: jo spremili v cerkev In na pokopališče. ------ Vsem moja najscčneJSa zahvala 1 Tebi pa. moja ljubljena, neporabljena Micka, ielim. da v miru počivat Žalujoči osUIi: -v 'V 1 - ivan 9teknad, soprog; maha la vola MeHd: john, sin. Sestra t New Torka; sestra elizabeta v Milwaukee, Wis ; —. " In watra MtiBTA ▼ starett trtju. m Brooklyn, N. April 28, .1968 mm m M Mi Novo posojilo v zneskii 60,000 lir bo' najela piranska obči ti a pri pulski hranilnici. Doslej še ni bilo objavljeno, v kakšne svrhe bodo djpiuar poraibili. Slično posojilo je nameravala najeti tudi rovimjska občina, ki je sklenila, zgraditi z njim novo kopališče. Istrski pokrajinski svet 7>a na to zaenkrat še ni pristal. Zavod za zemljiški kredit kredit v IHnrlaniji se je te dni vključil v goriško mestno hranilnico v okviru katere bo deloval v bodoče le se kot poseben oddelek. Ta oddelek hranilnice bo r.a'zpola.gal s 3.5 milijona lir. Vsi ostali fondi in rezerve dosedanjega asmo-etojnega zavoda -se likvidirajo im prenesejo na podobne fonde hranilnice. . 4, - . , - • - t* rim je bil odobren po novem načrtu podreti. V ta namen bo morala seveda aiajeti večje posojilo, za katerega so se pogajanja že pričela. Smrt "moža iz rova" Zadnja leta je živel v Gorici v nekem zapuščenem rovu iz vojnih čas 60 let stari Marko Mi leta iz Standreža, ki si je v njem »postavil borno barako. Poznalo ga je pol gorice pod imenom "rw»ž iz rova*'. Te dni se je nekaj dečkov iz Štan-dreža igralo tam v bližini. Čudno -se. jim je /.delo, da moža ni na .spregled. Odpravili ^o se v rov m našli Mileto mrtvega. Sodna komisija je nekaj ur pozneje ugotovila, da ga je že pred dnevi zadela kap. Čim več je postav, tem vec prestopkov. Dandanes je dovoljeno molčati. V .nekem mestecu je porabil župan svoj dopust v to, da si j* privoščil krajše potovanje pt inozemstvu. Nesrečno naključje je pa hotelo, da je v tujimi zbolel in u mrl. Občani so dali prepeljati nje gove zemske ostanke domov,] priredili so, mu pogreb na ob einske stroške in na grob so mu | postavili lep spomenik. Na spomenikih so navadno I življenjepisni podatki in fako| je bilo tudi v tem primeru. Občani so potšcrbeli, da je imel -župan na spomeniku napisano, kdaj je bil izvoljen za lupanaj \h kako jim je iupanovil. Na koncu je bilo pa napisano — Umrl je v svoji odsotno-j sti. . Človek ni niti tako slab, ka kršnega hočejo imeti. . ' r Ljudje, ki dobro poznajo sa mi sebe, nikomur ne zaupajo: vendar je pogosto lažje zaupali lrugim, kakor sebi. Na svetu bi bilo več moralej če bi ne bilo toliko moral. SAN CARLO OPERA COMPANY Center Theatre, 4SHh St. & 6tli Avenue, New York City, prireja operne predstave po ljudskih certah: 50c do $1.99. Prihodnje predstave bodo: Aida, 5. maja 'Madame Butterfly, 6. maja lie Trovatore, 7. maja Canmen, 8. maja La Boheme, 9. maja Cavalleria Rusticana, 10. maja Lohengruen, 11. onaja Samson in Dalila, 12. maja Rigoletto, 13. maja ■T uri- ' r n ■" i DOBE — izvežbane šivalke moških slamnikov na Zig Zag iti Box ma-šinah. QUALITY PANAMA HAT CO., INC., 27-29 WEST 4th -STREET, JNEW YORK C3x) GEORGE C. APOSTLE, Inc. OTDERTAKERS 8DINI JUGOSLOVANSKI PtMfcSBNIK V NBtV XOKKUia popolni in esoLTCI pogreb vU viSJB , PfttDNO GNEtre KAM OHUdAM. OMKltt fc« POGREBNI' ZAVOD, KI VAM PO NAJ »j POitflKGEL PO NAJNIŽJIH OSNA!« is bo obiskal nal uvtopnik, ki vam ctni In dal vsa druga pojasnila. pr VOBK,H.l NAl FOMLAWA PEBBM ^O STARNEOA SAMCA Ko pade rajska noč na majske cvetje, Ko vse drhti, ljubezni slavo poje, odmeva v duši skrivno razodetje, da srce^tvo^e ni vec samosvoje] Pozdravljen maj! Hej, kmalu bo poletje. . . Vise liaokroig duhti. . . in duH jasmina se meša z izrazitostjo bencina I ki ga izpušča dvajseto stoletje] Po nebu plava mesec. . . v julij muha, ko sam večerjaš v restavrantnem vrtu; pomladna znamenja na ttiizneu| prtU ti branijo, da bi se lotil kruliyl Čarobno noč prešinjajo glasov] podnebnih ptic; strahote saksofona se zlivajo s hreščaujem gramofona, jazz banfd in rddio in drugimi strahovi. Ozelenel je log za belo ceato; nebeško krasen je počitek v travi; ko vstanee s trave, se zahvali kravi, da tak kot si, ne smeš, ne mor« rv mesto. Le uživajte pomlad! Jaz jo po| •svoje; vsak sleherni večer se grlim z j ljabo, vsak slahemi vever ji dam obljubo, da mi je vse nad vse, najdražje | Moje. •. ., * . i Le ugibajte, prijatelji, katera me je tako z ljube mi j o navdala, da sem v. 1jube#ni trden kukor •skala, da je ljub^2ni zvrhana mi mera. Ta moja ljubica pa ni Polonca, ti Arij^a, Eranckft, Pepca aH d i Micka, UfSka, N«j£ka ali Tilka, zaadai : ■ If II I riRQp.r New Tort 1938 THE LAEGEST SLOVENE DAILY IN U. S. Zi ■ i1 i I ■ i i i_riše - BORIS RIHTERSlCh CIGANI Poleti se je še dalo nekako zi- ljudje. Tam bi ibilo bolje. Tam veti, zdaj pa ni bilo ne dela ne krulia. Vuz je bil star in polomljen, platnena polk rožna streha nad njim vsa zakrpana, ponekod pa m? raztrgana. Konju se je videlo, da je iizstradan. C'asih ga je zaneslo postrani in toliko, da ni padel na ledeni cesti. Žalostno je mahal bn* v voznikovi roki, zalegcl pa ne bi bil nič, ker je žival dajala iz sebe Vse, kar je mogla. Cegta se je vila po dolini kakor kača. Že dolgo ni bilo nobene hiše ab njej. V daljavi pod hrtlKMii jih je stalo nekaj toda v !*negu se skoraj niso ločile od drugega. Le dim, ki se je dvigal v ledeni mraz, ka- Jbi ®>e vtsaj pogreli in se do sitega najedli. "Štefan!" odgovori. Ve, kaj bo slišal. Potem še en klic, še plaš-«ejei. "Saj vem, zebe vas," skoraj zakriči. Mfeko joka. ".Zavij o-troka!" - "Kaiu! Saj sem jim dala vse. Nič ne pomaga." Ozre se, odgi-ne plalito, pogleda pod streho. Toliko, da ne omahne z voza, tako je ves otrpel. V mraku vidi. Otroka sta debelo zavita, žena v tanki obleki in obupano ga gleda. "Ilona!" "'Pusti me! Saj me ne zebe." •Z okorelimi rokaoni bolj strga -uknjič s sebe, kakor pa sle- kor bi bil primrzoval v njem, jih k iadajal. Z drevja ob cc-lee in »ra zažene v voz. *ti se je vwipal area. Konj je| "Ne. ni treba." bil ves pokfit ž njim, in sopara, ki jo je izpah te vala koža, ga ni mogla stopiti. Ali pa ga je in «e je Te Ame^om nabiral nov. Mraz je' bil neznosen. Voz niik-cigan se je stiskal v suknjič, ki pa j«* 'bil pretanek, da bi ga bil mogel varovati mra-Roke si je bil ovil s cunja- za. mi, pa je imel vse otrple. Iz v<*za se je čulo vekanje. "Stefan!" Cigan se je obrnil. "Kaj je?" "Ali ni nobene hiše? Odkimal je in pogledal na o- koli. "Miško'Inih čisto trde noge. Bara robu doline tam, kjer se je oe*ta zgubljala. Prav za prav ne. cesta, ki je bila 1>eU kakor okolica, le drevje ob njej. "Da, hiiša je. Kmalu bomo tam." Zdelo se mu je, da sliši iz voza šklepetanje z zobmi. Kdo šklepeta? Žena? Otroka? Zbodlo ga je. •Kmalu bomo tami," je ponovil, ko ni našel druge besede. Tretji dan je že šlo tako. Sa-mo na vozu, v neznosnem mra-ku. Niso se mogli ogreti. Miško je komaj prebolel vročico. Se zmerom je bil hripav in vrat je imel zatekel. Bara — Bari-ca molči, samo Zbegano glada. Žena tudi. Cesta pa gre v neskončnost in zmerom je ista, Mirova, brez gostlju-bja. Dam's je mraz «c hujši kakor prejšnje dni. Štefan ga dobro čuti. Sle veter, to je najhuje. Ljudje zapirajo vrata pred cigani. Se kruha in sena za konja ne dajo radi, čeprav plača. Da bi bili že kmalu na Hrvaškem. Tam so njegovi Pa se vendar zavije žena vanj.. Dolg molk. Štefan se premika. Zebe ga, jwtem mu malo odleže. Spet sliši Sklepanje. ?»pet vekanje. Pot se vleče kakor kača, zdi se. da se hiša ee-dalje bolj odmika, konj oma-fcuje. Naposled zleze Stefan na tla in prime konja za povodec. Na pololedenih tleli mu drči, burja se zaganja vanj, srež mu zanaša oči. "Hudič!" obupan gleda proti hiši. Hoja ga je nekoliko oživila. Noge mu niso več tftko trde, toda roke. hrbet, vse telo mu grize mraz do kosti. In še veter prihaja. Četrt ure, pa oo mrak. V vf*?u je vse tiho. Ali so se posreli, ali pa je bolje? •Nič se ne oglasi. "Ilona!" pokliče. Tih odgovor. Po njegovem zvoku skuša uganiti, kako je v vozu. Ne more. "Ali ie bolje?" "Ali je hi«a še daleč?" Ola* je irrwdel, vdan. Takšen. da se Stefan boji, "Ne, pet minut." Ve, da je več, pa laoe. Stiska tzobe, d« ne bi Mel, jokal v zmedenem dbupu. Šteje korake, da bi zaposlil svoje misli: deset, sto, dve sto . . . Zdaj je hiša že bliže. JCo pa Ilona spet pokliče, se. nekako predrami. 'Mrak se je dkoraj v trenutku ixprememil v noč. V hiši gori luč, katkor bi se zibala. Ali se res, ali pa se samo njemu zdi? Drevje ^e oklepa niad vozom kakor obok, kakor v senco stre-•he nad vozont Potem plot, dolg. visok, 'brez konca nato hiša. prvo okno. Štefan ustavi. Vzdih z voza. "Hvala bogu!' "Tu smo. Počakaj, potrkal bom.'' Bovodec priveze nerodno k sedežu, potem stopi k vratom in uklari s pestjo po njih. (Dolgo flič odgovora. Nato zalaja na dvorišču pes. Zavija in se besen zaganja v ograjo. Nazadnje koraki v veži. Počasni, drsajoči. Ključ ■zaškrip-lje, vrata se malo od pro. Konj stopica po cesti. Napol v senci se pokaže obraz. Star kmet. Za* njim še nekdo. "Kaj bo?" v ;ljattske zadeve, ljudsko štetje, - Slovenskemu gasilskemu občinske odbore, iegone, prire društvu v Št. Jakobu v Božu je ditVe itd. bila v dneh po 13. marcu od-1- (Kordški Sbovenci so se qde-tegajena pfravifea gašenja, za- ležili glasovanja 10. aprila kot NOVA ODPRAVA NA NANQA PARcBAT. sežena blagajna in odvzeti ključi gasilsfkega doma. ■ Na Ko-stanjah so tamOsnjemu društvu odvaeli iamburkie, zaprli dvorano in izasegH posojilničao blagajno. Na takojšnjo itfter-veucljo Slovanske prosvetne zveze ori deželnem svetni'kn Miaier-Kaibitechu -o bile šentjakobskim gasilcem takoj spet vrnjene stare pravice. Kosta*nj-čane pa je posetil uradnik celovškega glavarstva, jim iaro- lojalni državljani in glasovali stoodstotno z "tka**. V spodaj naštetih ofbčimah so glasovali Vsi volitei iipravieenei. Te občine bodo prejele posebno častno difpletno z lastnoročnim podpisom kancelaTja Hitlerja. V slovenskem del*a Koroške so volile stoodstotno z "da" sledeče občine: GoiriŽe. Blače, Št. Štefan rta Žili, Ledenice, Ro-žok, Bilčovs, Zgornja vesca, Škofi če, Hcdiše. Radije, Sniar Iz Monaikova je odpotovala odprava sedmiih mož pod vodstvom znanega Paula Bauerja, da bi ponovno poskusila* premagati 8125 m visoko "goro groze" Nanga Parbat v Himalaji. Med člani okspedicije so sloviti nemški plezalci, kakor Tirolec Matthias Relbitsch, ki se je »proslavil lansko leto z naskokom na severno steno švicarske gore Eigerja, nje član pa je tudi dr. Luft, edini, ki je preživel lansko nemško ek-spe-dici jo na Himalajo. Tokrat-bodo upora bili za prevažanje tovorov letala. "GLAS NARODA" 0 pošiljamo v staro do- j movino. Kdor ga ho- \ ^ C£ narnri K 7a «vni» ^ naročiti za svoje p sorodnike ali prijate- j ^ Ije, to lahko stori. — \ I Naročnina za stari j| 1 kraj stane $7. — V j w Italijo lista ne poli- \ čiil "tamburice in kliuče ter jim jeta v Rožu, Oaliciia'. Tinje, Ži-vz.javil, naj svoje narodno delo I tara ves, Vovbre, Va^enberg in nemoteno vršijo naprej. 'Žvffliek. VLOMILCA POMORILA OSLO DRUŽINO. V kraju Chlebiczinu v Galiciji, nedaleč od TX>ljšiko-romunske meje sta jKrnoči vdrla dva vlomliea v .neko hišo. Ljudje ?o ljamo. ju slišali in skočili iz postelj, v ruvanju, ki je nato nastalo, sta zločinca umorila g< e Sejre In navade. . ^ Cena 40c. XAfiE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BE- tSKDL -zol i varstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, »pisal H. MAJ A K. Trije vleli: 102. 141. 133 strani. Cena »aehko ve* Pntjmifn In natanN>n opla mlkritj* noreča r KV«ta. Spi« up čita knkor zanimiva povost ter je sestavljuii im> najboljših virih. Cena 50c- PRAKTIČNI RACUNAR. Trda vez. 251 str... Prirm^na knjižiL-n. ki vsebnje vse. kar Je pri nakupu lu prodaji nutrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE KILOZOKIJE Spisal dr. V. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, k! se ! boče seznaniti % Klsvniml čt^smi sodobna filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Splaal dr. Ivan Prijatelj, j1 413 strani. V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske strnje. Cena $1.50 SPOMINI. Jože Lavttsar.) J43 strani. V tej knjgl «»6uJ« nafi snsnl potopisen iuinlk I^svtlžar spomine na svoja brezštevilna potovanja. Cena $1.50 SPLO&NI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena bros. Cena 50c. SLOV .-ANO LE&KI IN ANVI^KO 8LOVKN- slovar. 148 strani. Cena 90c. SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Druga polovica Knjige vsebuje nemSko-slo-venski slovar In kratko slovnico slovanskega in nemSkeaa Jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 882 strani. Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povle. 0eoM brofi. Cena 50c. VELIKI VSEVEDBŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti; burke In šaljivi poskusi: vedeievalna tabela; pnnktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1*8 atranl. Knjiga je IzSla v salotbl Vodnikova drnSba tat vaetraje Shrljenjeplae MS ki So a stojte deloln privedli atovsaakt navod la —gsnju.s v svoboda Oen* 60c. iNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Bkntatvoatl t» make sgodovlne ta aatsoMa a*«9 vojaJke vapablika aaporoSklh knaakov. Cena 50c. EDRAVILNA ttLlMUL «2 atranl Oena 50c. » at rasi. Ona.. Ji ■vUsaja. V VICAB 8piaal Prosper aajboljSta ta VOLK SPOKORNIK (i .flS EADNJI W»l "GLXB NXBOD^-ffnrtMi Friday, April 29, 1938 - f ACT LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. WU KRJANOEK c I MUIII ZlVUUM E=3 IA "fUS RAMtA" PtlftEltl: I. H. i ifim i o POGREŠANI SOVJETSKI LETALCI **Xe, m*, mala, neumna Anita. Nič vw mi ni treba izvedeti in tep tudi popolnoma nat-aii«'n<» vem, tla je **d»j nn«I« v»a Mcriiu. Bila je v resnici <«iito njego-va «>ir«, Auita. — Pnif kake drugv žt-ndce ue bi pripeljal v *vojo aobo. drugi«- 41« je na -vetu unij samo ena ••.lina ži» «1ca. In v nedeljo mi je priznal, kako draga iuu j** in kako zelo mu je žal. da ni bogat. Naenkrat ni ret* zadovoljen < tem. kar je tukaj dosegel. Misli, da kot revež ne «me dvigniti «vojih oči do uekim dekleta, ki je v njegovo »M l žogata. Raj^i bi videl. da bi sam nuel milijon«* iti da bi ono dekle bilo revno k<4 cerkvena mi*. Sedaj pa uii ni tr»-ba uiče«ar več povedati, kujti vse drugo je njegova stvar. ltal sem mu namreč pogum in ero mu rekel, da je ono dekle v tem oziru nekaj po^eliueg«. Za njo -«<1 denarne zadeve fiostrati-ska stvar. In midim. miril. Ali ne milite, da je bilo prav. da sem mu pregnal bojazen pred bogatim dekletom! Samo jtomislite, zmožen bi bil svojo in dekletovo srečo opustiti, samo da ne bi nikdo mogel o njem misliti, da mu gre pri žen i t vi samo za denar." Anita g* naenkrat prime z lahnim, srečnim na-mehotn, ga poljubi na ustnice in mu začepeee na uho. "♦Prav, zelo prav ste naredili, moj drajri, dragi (Juiuiar. Kaj bi se zgodilo z ubogim bogatim dekletom, ako vi ne bi po-<-t*gli vmes?" Ounnar jo smeje pogleda. 44Da, kaj bi se z vami zgodilo?** »Zelo, zelo nereeno bitje, Gumtar. verjemite mi. Bila je že vsa na tem, da misli vsakovrstne neumne stvari. Toda ima dobrega, dragega, zvestega prijatelja, ki pazi na njo. da ne naredi ni kake neumnosti." In še enkrat g drevo. Potem moreve takoj šoferju povedati, da se danes dopoldne ne peljemo." Anita in Henna ter otroka gredo do vrtne ograje. Bilo je Se dobro uro do feoaila. Na cementi rasiih tleli pred garažo stoji Ani tin avtomobil in poleg njega veliki avtomobil Manfreda Hallerstedta, ki je bil ravnokar opran, ker se je botel Kurt v ponedeljek ž njim VSE PARNIKE SLOVENK PUBL CO. Ylt;osl.AV TKA* IX I »LIT, 316 W. ista St- V» lav*. X ¥. 1 i 1 Sedaj spomladi se ho zopet jnidala v neverne kraje ekspediotju, ki 1k> okušala najti kakšno sled za ruskimi letalci, ki so izginili na poletu iz Moskve proti Združenim državam. — Pričujoča slika je bila Jiosneta pred poletom ter so na nji z leve na desno: Nikolaj (ralkovski. Nikolaj Kastanasov, Sigisrmmd Levnuev.ski, (iregori Bobojinov. Nikola4 Godovikov in Viktor Levčenko. KRETANJE PARN1KOV SHIPPING NEWS Razne vesti. OSLI NA MAftKARADI. Fr«l novosadskini sodiščem je 'bila nenavadna rali, pravi pravcati osli, ki so bili udeleženci pustne prireditve, katero je v Novem Sadu priredilo K«ok> jahačev. V dvorano trgovskega doma, ki je bila najeta za maškerado, je eden ene hiše ni več ni kjer. Potem se spotakne konj. Pade. Vsa se trese žival. Zdaj so ob goadu. S _ poslednjimi močmi pomaga Stefan konju na noge. Kam zda j f Če bi šel v gozd *. Tam ne bodo na odprtem in burja ne bo tako huda. Tn zakuril bo lahko, Čudno, da se ni že prej spomnil. Seveda bo zalkuril. Da se bodo malo ogreli. Zavije v gozd. Čez plitek jarek. Kolesa se za gozde, nočejo naprej. Šefan klecne. potisne in komaj spravi kolesa kvišku, na drugo stran. Zaletava se v veje. Tu je prav malo senga. Tla so trda, kakor bi bila železna. K sreči je gozd polu žen, brez vzpetin. "Tu bomo ostali," reče. llona ne odgovori. Ljubo mu je to. Ko seže z rok pod plahto, čuti, da se stiska v kot in pritiska otroka k svojemu telesu. "Zakuril bom, malo potrpi-te!" Vse tiho. Kakor slep hodi ofkoli in lomi odmrle veje. Na tleli se zaleti v veliko vejo. Poskusi jo prelomiti, pa je ne more. Zdaj ima že naročje dračja. Z o-trplimi rokami, ki mu krvave, ga položi na tla na jasi, ki je ka■■!— * tak itranh. Vatoi nk Mf*-Mm tkutaje Vm itmtrm M asJMJta p^olla la taJl vas pwakrStll, 4m |a pilwaajt ummkm* !■ Ml pfMhfkhM tn, S«dM pratnja sa ■nnlBB Savaljcnla. Mtal Hala. vise J« In aplah vaa. kar Je ta paUfrnaJe »»trebi v Mjutnjica teaa, la kar |a ftarka, trn ' Nedriartjaal naj na adaiaja da tadnjaga treaotka. ker aa Sebi Is WaaWasteaa pevratne dereljenje. RE-SNTSY PKUUT, PttHe lerej takaj ta hinplaiaa naredila la aagetarlJaMe Vasi Aa S arte pawn! la ndafcai palerall. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. ko tiho je vse. Mrzlično nalaga novega. ** llona, kmalu bo toplo/' vzklikne i 11 zbeži po nove veje. Zdaj vsaj vidi okolici v soju ognja. In sam si je roke otajal. Kmalu se vrne, vrže suhe veje na ogenj izprva malo dima, ki ga za peče v sa na kmeto-VMin dvoriščni. 4 4 llona.'' Nov krik. Štefan se požene na voz. Odtrga otroka .od žene. začuje »kozi meglo njen krohot, vreščanje. Roke mu omahnejo. "Miško, Bara, Bar i ca!" Otroka sta mrzla, otrpla, brez življenja. Pograbi ju in stisne k seet Ilonin smeh. Streslo ga .je. Preti zadnja vrata je nanosi 1 kup butair. Nad vrati je lesen hodnik. Odpel si je pas in ga is krvavim nožem razreza! 11a dvoje. Z »<110 polovico je privezal kljuko k žeblju v zidu. Potem je vrata visoko založil z butarami. 3<>. april«: Pariš« r Harr* Cunt? <11 Savo ta t Ceoiia ^ ! tfABODA" NAJSTAREJŠI SLOVKNSKI DNEVIH V SAROCITE SE NA "GLAS AMERIKi ■ " ► 11 ' P I F ■ v™ Ko je to opravil, si je obrisal čelo in šel preti hišo. Tu so imela vrata dvoje kril in dvoje kljuk. Delo je bilo še lažje, ker je moral z jermenom kljuki samo zavezati. Zaradi zanesljivosti je vrata zagradil še z deskami in butarami. Sedel je na prag, da se odpočije. Še se je pomišljal. Pa ne dolgo. Kmalu je vstal in se vrnil za hišo. Tam je prižgal prvo vžigalico in z mirno roko podkuril grmado pri vratih. Potem je iz butare iztrgal goreč šop in zbežal dalje okoli hiše, podtikal ogenj tu-tam, ob lesenih stenah pri velikih vratih. . Rdečkast i*oj je obli I sneg. Živina v hlevu je začela mukati, kakor bi bila vedela, kaj se godi. Ogenj za hišo je bil čedalje večji, opazil je prvi plamen pod streho. Samo ob ni zidani strehi ni gorelo, tam pa ni bilo oken. Kakor vrtoglav je začel tekati okoli: o.ffenj ga je osmodil, pa tega še čutil ni. Prasketanje je bilo glasno, kakor bi bila množica ljudi lomastila po draičju. . V hiši pa Še vse tiho. Ne, zdaj se je oglasil krik, moški in še eden. Tedaj je Štefan <»bstal kakor prikovan. Kričanje je jiosta ja-in čedalje glasnejše in prasketanje 7. njim tudi. Pred njim se je odprlo okno, zagledal je na križi krvavo rdeč obraz, zmeden, blazen, in še enega. * ^iHe, toplo je. toplo!" je krilen i l in si pome J roke. Za trenutek sta obraza izginila, tker je plamen švignil 'kviiiku. Potenn ju je spet zagledal. Moški je skušal s sekiro razbiti križe, pa ga je plamen pahnil nazaj. Štefan se je zaikrohotal. A* dbrae je bil vp*j sa jast in kakor slep. Samo se oba preplašena obraza je spet videl. Niti kričanja ni cul. 14No. streljaj zdaj, streljaj!" je zatulil. "Streljaj, pes!" Č!ez nekaj čatea rezek pok. Štefan je začutil, kakor bi se mu bilo nefeaj raztrgalo v drobovju. Moral je sesti na tla-. Zdaj je bila že vsa hiša en sam mogočen plamen. tZdaj je vsega konec. Neikje be$?a Ho-oia v noži, otroka, »mrtva . , . Vsega je konec. Štefan strmi v ogenj. Toplo je, vroče, obraoov na križi ni Kurujm v Bremen 1 • 4. maja: Ni >rma ud le r Havre New York v Hamburg j; 6. maja: * Vulcanla t Trat 5 ri * " r. i 10. maja: Bremen v Bremen 7 » 11. maja: Queen Mary v Cherbourg Uuu*a v Hainburc x> k 12. maja : Cliuiuplalu v Havre 'tn 11. muja: Rex v liccoa M * 1 • 18. maja: Nurmaadle v Havre Europa v Bremen i' 21. maja: Suturuia v Trat \ i 25. maja : Queeu Vlary y Cherbourg oil f> * - .« 27. maja: t^afyetle v Havre Bremeu v Bremen 1* r r V- 28. maja: Conte V 0. juuija: Uuropa v Bremen |TT 1 ' 4. Juuija: Koma v Genoa t ?. juuija : lie de France v Havre « 8. Juuija: Queen Mury v Cherbourg Hansa t Hamburg f i 11. Junija: Rex ▼ Genoa Columbua v Bremen Cbuinplaln r Havre 15. junija: Normandle ▼ Havre Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. junija: Normuudie ▼ Havre * ..Bremen ▼ bremen 18. junija: Conte dl BavoU v Genoa ▲quitaula v Cherbourg 21. junija: Lafayette ▼ Havre Europa t Bremen 22. junija: Queen Mary w Cherbourg r lie de France ▼ Havre 2D. junija: Vulcanla r Trat 28. junija: New York t Hamburg Normandle ▼ Havre Aquitania v Cherbourg 2. julija: Bremen t Bremen Champtnln v Havre Bex r Genoa več, plameni lezejo k njemu, od vseh strani. Miško in Ba-ra-Barica pe nista pogrela, Dona bega v noči. Za njim zaklani pes, : m- , --