zasedenemu ozemlju
Pred ljubljansko univerzo leži priprosta kamenita plošča s tem napisom: Molči	mrzli kamen, ljudje hodijo mimo njega iu ga ne vidijo ....
Toda ta kamenita plošča govori, do neba vpije po osveti za	krvavo	rano,
ki jo je vsekala našemu narodu aneksija Primorja k Italiji, do neba vpijejo bolestni kriki	in solze našega do smrti zmučenega primorskega ljudstva.
Ta molk in ta krik čuti naoijonalistična mladina v dno srca,	zapisala	si	je
na svoj prapor osvobojenje najboljšega dela našega naroda.
Ne bomo nehali dramiti naroda iz spanja apatije, razburiti ga hočemo, da bo pekla in skelela grozna rana in da bo ves narod enodušen v misli in delu za nje izlečenje, da nam ne poteče najdražja srčna kri.
Kvišku srca, pokonci glave, zasužnjeni bratjeI So v svobodni domovini še ljudje, ki jim je pri srcu Vaša nesreča, ki jih bole Vaše muke kakor bole Vas, ki so pripravljeni dati svoje življenje in svojo kri, da Vam zasije solnce svobode v objemu domovine.
Orjuna Vam kliče: Ne pozabite, kdo ste in mi ne pozabimo, kje ste!
Orjuna
dekvnemu ljudstvu.
Oj trpini, zatirani, izrabljani in zaničevani, odprite oči! Spreglejte in spoznajte, da je edini spas države v Orjuni. Edino Orjuna bode vzpostavila poštenost v državi, z njo pa pride zopet sreča tudi v vaše borne domove. Edino Orjuna Vas Pripelje zopet do pravice, ker se edi-no ona bori nesebično za njo, tvegajoč življenje in imetje. Neustrašno stopa Orjuna pred uničevalce sreče v državi, opominjajoč jih ob uri. dokler jih ne pograbi železna roka usode. —
Ne verujte onim, ki se žive z va-shni žulji, ki si z vašhn delom polnijo žepe. ki nas sedaj črnijo in blatijo, ker vidijo, da jim odkrivamo karte. Ti raja. tolikokrat goljufana in zapeljana od različnih internaci-lonalnih osebnih dobičkarjev, ali ne bodeš nikdar prišla do spoznanja? Ali ne vidiš, da ti pijo kri in ko se nje odebele potem odpadejo od tebe kakor napite pijavke? Ali ne vidiš, da te v korist različnih kapitalističnih špekulantov ženo v klavnice in ko je potekla kri, te zapuste vevnega in nesrečnega nemili usodi? Ali naj ti kličemo v spomin imena tvojih različnih varalic. ki sedaj nživajo ogromno blagostanje izčrpano iz tvojega mozga? Aii ne vidiš, da prihajajo vedno novi, da te za-s»ep!jajo z istimi gesli kakor poprejšnji? Ali ne vidiš kako se brezsramno koljejo med seboj za plen, ki leži v tvoji krvi? Ali ne razumeš kako ti v obraz lažejo, medtem ko sklepajo s tvojimi kapitalističnimi izkoriščevalci zahrbtne kupčije, ki so pisane na tvoji koži? Kako do'go bode trajala še tvoia zaslepljenost?!
_ Pravice, poštenosti in nesebičnosti nam treba in Orjuna je tista organizacija ki se bori za te tri ideale, °na hoče ustvariti srečen narod na svobodnih tleh. Ona hoče to in nje-nn not pelje do zmage! Neustrašno n Orjuna naprej, za njo leži nebroj robov in nešteto vislic, kjer so kon-1 oni, ki so. podpisali sveti njen evangelij s svojo krvjo. Ni je sile, bi io zaustavila na njeni zmagovalni poti.
V njenih vrstah ni strahu in bo-azni. ni sebičnosti in izkoriščeva-j Ona ne sklepa nikakih pogodb b kompromisov z različnimi oseba-7 1 j}'* na strankami. Ona nima vernih rok in udari lahko vsakega, ki 1 stoni na ravno začrtano pot do ^ nage. Tu je ivoje mesto troin. tu ti vodje, ki te popeljejo do opra-cenih zahtev. Onima ne zahteva k® niti denarnih žrtev, niti gu-iert«S knrgljic. Qna ne rabi niti VrTn H1 ,nf'	Ona	bode iz-
hičn rw •	s poštenostjo, nese-
trtcm,	i’ nn^rtv°vaIno.stio in pogu-
dar	'CDa a‘' na s s-do. Ona te nik-
bjenp,v zamisb’ ker si sestavni del te S	V	n	ione	vrste	hi-
tenj: .,>osten' in dobromisleči ele-da	1e ,T'ar dobrobit naro-
te vIo?S^ /!rZaJe- Okrepi tudi ti . 'tt, ki bite do zmage _______
anmv-1’ ^^tonalisti se ne smemo stnr? 1	1 noben° politiko, ker
obst»ren m iznad sir™*- Za nas drža*, •Samo narod, a vprašanje e Jo vprašanje samega naroda.
JOV. M SILOBRČIČ:
Nacijonalisti na volitve!
Je mogoče, da današnje volitve ne bodo mogle vplivati na naše razmere, moglo bi se celo zgoditi, da se naše razmere, bodisi politične ali ekonomske še bolj poslabšajo in poostrijo.
Jugoslovenski nacijonalisti želijo, da bi se to ne zgodilo, oni želijo, da se naše razmere uredijo in, da se pride s tem vprašanjem do konca. Naš narod naj pride do blagostanja. Mi nacijonalisti tokrat ne nastopamo pri volitvah aktivno in zato ie dovoljeno vsakemu članu.
države in onimi, kateri sploh nočejo naše države, ali kateri jo mogoče hočejo ampak tako, ki ne odgovarja težnjam naše generacije in katera kot taka sploh obstojati ne more.
Naša država mora obstojati, ker je bila zato vstvarjena; za njo smo delali vsi. Naj zato nikdo ne misli da jo bode mogel danes uničiti, kajti to je nemogoče, ker bodo nacijonalisti zabranili vsak tak poskus. Naj bode vsakdo uverjen, da gumijaste kroglice ne morejo zrušiti onega kar je bilo ustvarjeno s svinčenimi in da bode vsak, kateri bi skušal to rušiti, v istem momentu I zrušen od naroda, ki ljubi svojo dr-I žavo do svoje prave veličine.
nalisti vršili svojo državljansko dolžnost v nadi in želji, da »ta država ni dota nikogar, temveč zapuščina borb in želja in da je vstvarjena' za generacije,« kakor je rekel naš veliki državnik pokojni * Milorad Draškovič. Zato naj vedo vsi, da bodemo mi Jugoi tevenskl nacijoua-listi, državo, ki le vstvarjena za generacije, znali tudi očuvati jo za iste; mi ne bodemo nikoli in v nobenem slučaju dovolili da bi se ona rušila in cepila kot privatna lastnina s katero dela lastnik, kar hoče.
Želimo in se nadejamo, da bode ta dan dan zmage, ki bo priborila narodu take ljudi, ki postavijo vse svoje moči v službo naroda in dr-
da voli po svojem globokem naci-joualističnem prepričanju one ljudi oziroma stranke, katerih dosedanje delovanje in program kaže očitno tendenco in očitno zanimanje za to, da se pri nas konsolidirajo razmere. Jugoslovenski nacijonalisti bodo zaupali onim, katerih delovanje in Program nep-ride v kolizijo z našim nacionalističnim. Dasi danes ni niti ene stranke, katera bi popolnoma odgovarjala našemu pojmovanju in potrebam našega naroda in naše države, vendar želimo da bodo zmagovalke v tej borbi one stranke, katere se temu najbolj približujejo ter, da se s tem pokaže, da je naš narod sposoben upravljati svojo državo in svojo hišo.
Vsak dober Jugosloven bode znal danes razlikovati osebne in strankarske interese od interesov državei n nacije. Vsak zaveden Jugosloven vršeč danes svojo meščansko dolžnost se bode zavedal, da je danes dan borbe ne osebnih in strankarskih interesov, temveč dan borbe med onimi kateri nečejo edinstvenega naroda in edinstvene
Z današnjim dnem morajo biti separatisti katerekoli vrste oslabljeni ali popolnoma uničeni, vrženi morajo biti iz svojega piedestala, ki stoji edino na temelju gole demagogije, kateri se drže na sami mržnji do države in n'majo niti moralne in etične barve. Oni morajo zginiti, ker to je prvi predpogoj zboljšanja naših žalostnih razmer. Ako pa oni ne bodo uničeni in pridobijo zaupanje zapeljanega ljudstva, katero niti ne more gledati s svojimi zdravimi očmi, tedaj se bodemo znali tudi mi ravnati in bodemo še pazljivejši na straži, tedaj bodemo še energičnejši v borbi in stopili bodemo v končno borbo do njihovega iztrebljenja, če se bode vršila tudi izven parlamenta kajti mi ne bodemo dovolili, da se ruši naša država, še manj pa v njenem parlamentu.
Mi,i kateri hočemo, da pride narod do vodstva v tej državi, rtru ho-četno to tudi omogočiti, ker prava Volja našega zavednega naroda mora priti do popolnega izražanja.
To mislimo mi ob priliki seda-' njih volitev, zato bodo tudi nacijo-
žave ne pa v osebno in strankarsko korist.
Nacijonalisti vršimo danes svojo dolžnost z željo, da prinesejo te volitve ureditev naših razmer in blagostanje našega naroda, a istodobno zavedajmo se, da bodemo znali v protivnem slučaju tudi na drug način izvršiti svojo dolžnost, da dosežemo svoj končni cilj — edinstveno nacijo in edinstveno Jugoslavijo.
Ot^una in Prekmurje.
Prost mora biti prost naš rod, na svdi zemlji svoi gospod!
Da prav imaš Orjuna, ko trdiš, da te čaka tu ogromno delo. Ni čudo! Prekmursko ljudstvo, ki te bilo stoletja pod madjarsko krono sv-Štefana, je še vedno polno onega duha. ki so mu ga vcepili njegovi tlači tel i. Ne morelo se še vmislitl, da so prosti iz suženjskh spon raznih Szaparijev, Eszterbazijev itd., ki so si zidali svoje gradove z žulji in kroji domačega ljudstva, naših brar-
tov Prekmurcev. Ne morejo pojmiti, da so sami svoji gospodje. Ne ino-i reto dal e razumeti da smo bratje ene in iste matere Slavije.
Gotovo pa nam bo to na mah razumljivo, če pomislimo, da žive med našimi Prekmurci ljudje, ki fona o v Jugoslaviji telo, a dušo tara prek v Madžarski. Te kače, ki živilo med nami od nas sejejo sovraštvo proti vsemu, kar je »slavskega« kot pravijo temu, kar naredimo mi »Prišleki«.
Ti sejalci ljulike med ljudstvom, kažejo ob vsaki priliki mržnjo do nas in našega jezika, kjerkoli so v družbi, ali sami, ali pa v družbi s Slovenci tam iz »Preka«, ali kot nas imenujejo z zaničjivim imenom * Reše tar ji«. io udarijo črez drn in strn v blaženi madžarščini.
V tem trenutku so srečni: njihova duša splava onkraj me;e, in se ra-diCe. uhajajoč se mislim, premišljajoč in želeč čase. ki so bili... In ta »Inteligenca« zamaknjena v svoj blaženi jezik in divje strastni »čardaš« mahoma pozabi, da sede polog nje tudi drugi ki ne razumejo tega zveličavnega klepetanja! Ne ozirate se na to, se ne daio motiti, da no bi še nadalje čivkali v nam nerazumljivem jeziku ter nas tako postavljali zasmehovanju. Na to smo tli ooetovano opominjali in jim ponujali prijateljstvo, a oni so nas 3 tem odbijali. To si zapomnimo, kajti vse nam pride prav o gotovem času!
Najbolj žalostno pa je. da taki laži-Jugoslovani uživajo svoo podporo In protekdio naših oblasti, mesto, da bi se jih poslalo tja, kamor spadajo-
Zgodilo se ie. da so bili nekateri učitelS Prekmurci premeščeni onkraj Mure v Slovenijo. In kaj se je zgodilo? Nekateri so šli, a ostali tam le par mesecev in prišli nazaj. Češ, da so že zmožni pravilne slovenščine. O ironija!
Ali se ie v 2.—4. mesecih že navzel jugoslovanskega duha in ovrgel madžarski .patrijotizem, v kojem le bil roien in vzgojen? Ne in stokrat ne! Znan pa je slučaj, ko se je uči-telj-domačin. o kojem so govorili in pisali celo Usti, da Je bil komunist za Komunistične vlade ua Ogrskem, kar uprl naredbi za premestitev In ostal na svojem prejšnjem mestu, dokler se mu Isto res ni vrnilo. Kaj pa je storila oblast? Podpirala ga lo in s tem dala sama vzgled kako morajo delati da omalovažujejo in preprečijo izvršitev naredbe! To se mora nehati! In takim učiteljem naj zaupamo našo mladino, naš up? Res srečna bode Jugoslavija!!
Mesto da bi naša pokraj- uprava vztrajala na premestitvi učiteljev domačinov, jih je še podpirala, da so prišli nazai na prvotna službena mesta. Kai pa z učitelji »Prišleki«? Poslali so jih v Prekmurje, da vzgajajo nov rod. A kako? Kjerkoli morejo, delajo neprilike učiteljem, ki so prišli iz ostale Slovenije. Učitelj-do* mačin ne more trpeti poleg sebe učitelja »Prišleka«. Da se ga reši, or-, ganizira celo »bando« ljudi, da gred© I tožit učitelja nedomačina. Kai se i zgodi? Učitelj-madjaron je pohvaljen. a učitelj »Prišlek« 'e postavite« 1 v preiskavo in na podlagi krivih U»
LETO I.	LJUBLJANA,	18.	MARCA	1923.
NACIONALISTIČNI ORGAN.
ŠTEV. 13i
NAROČNINA t za Jugoslavijo i za tri mesece 12'— Din,j za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo |e dodati poštnino. Oglasi po cenilcu. — Posamezna štev. stane 1 Din.
LASTNIK IN ODGOVORNI UREDNIK INŽ. F. KRANJEC.
IZHAJA VSAKO NEDELJO 1
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA t Arena Narod. doma.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo, W POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI!
ffečuven napad nemcurfei pod vodstvom klerikalnih
hujskačev na Narodni dom v Si. Bistrici. Naše zborovanje pijane nemciirske drattal ogroženo in onemogočeno. Sadovi Hribarjevega režima, ggroiiso na drugem mestu.)
podkupljenih prič obsojen!! Dogodili so se slučaji, da se priče učitelja obtoženca sploh niso upoštevale. Ali
nai ima potem človek veselje še nadalje delovati, ko se tako ubija in tiačl njegov idealizem, ki je tako potreben tu na severni meji? Upamo iji pričakujemo, da se te razmere uredil in popravijo krivice, ki so se dogodile učiteljstvu in uradništvu v Prekmurju v sle d disciplinarnih zadev, katerih vzrok so podle denun-ciisciia nam sovražnih elementov.
Naše oblasti morajo, predno obsodijo kakega uradnika ali učitelja dobro premislit! ves položaj, v ko-jein živimo v Prekmurju- Razumeti morajo, da denuncijac! e izvirajo le iz sovraštva uradnikov-domačinov proti n"m »Prišlekom«. Tega se morate zavedati Vi. ki ste na toplem v Ljubljani.
iz vsega tega posnamemo: urad-nilfl-domačini uživajo zaupanje, med tern ko ea mi ne. Kar oni denund-rao velja, a naš zagovor ni »verodostojen«. To so fakti, ki se morajo nehati.
Pa pustimo to! Pokazati sem samo hotel v par potezah, kako se med našimi severa mi brati v Prekmurju, ki so ječali stoletja pod madžarskim jarmom, postavi a »temelje uovemu rodu«.
Razmere se ne bodo nič spremenile. oziroma postale bodo še sla-bejše. če bodemo še dalje vztrajali in šli po dosedanji poti. Položaj in razmere se bodo izbolšale še le takrat. ko se bodo premestili vsi uradniki - domačini v Slovenjo onkraj Misre. a na njih mesto pa postavili uradnike iz ostale Slovenije. Strah, da bi Lilo ljudstvo nezadovoljno, je prazen. Ljudstvo bo zadovolino, a odšel fco s tem mir, ker nehale bodo denuncijacijs in ščuvan e proti nam.
Le poglejte kraje, kjer je n. .pr. učitel; Slav. Ljudstvo ga ima rado. Tako bi se godilo vsem, če bi ne bilo domač« inteligence, ki komaj čaka na boljše čase. •.
Pri ljudeh enake vrste ne smemo poznati rokavic! Delati ne smemo za par gumijevih kroglic, ki imajo ie namen, da še bolj utrdijo sedanji položaj v Prekmurju. Gledati moramo, da preprečimo te špekulacije s tem. da širimo med f udstvom Jugoslovansko Idejo, da tako rešimo naše Prekmurske brate tudi duševno sužen‘skih spon ter sl tako vzgojimo čvrst in zdrav narod na braniku naše severne meje in usposobimo ga, da bo kmalu sam zmožen Čuvati svo?o narodno svobodo pred katerimkoli sovragom.
Mi, ki smo prišli v Prekmurje imamo sveto dolžnost, da j:m pokažemo not do samoosvojrtve. Zato pa organiziramo se proti vsem rušilcem in zastrupljevalcem naroda v močno fronto pod okriljem »Orjune«, da s tem obvaru emo in vzgojimo čvrst narod v nacijonalnem duhu.
{ggggggggggsggga
BUDOM
uw
~TJ'm
TRftOEMARK C
• nriuc	\_____________________ ■	-1
LJUBO D. JURKOVIČ:
RADI VOJ REHARi
Nemški Internacij Ma-lizem, slovensko delavstvo in mi.
(Konec.)
Tako so stale stvari nekoč in tako stoje žalibog tudi še danes, zato je zanimivo raziskati, kakšno stališče so zavzemala in zavzemajo napram temu vodstva poedinih socialističnih in intemacijonalističnih strank na našem ozemlju. To je poglavje, o katerem bi se dalo napisati cele knjige, radi pomanjkanja prostora pa se omejim tu le na par splošnih in površnih konstatacij. Pred osvobojenjem smo imeli na našem ozemlju samo eno socialistično - intemacijonalistično stranko. Ta stranka je mnogo govorila, prirejala shode in zabave, storila pa ni nikoli ničesar za osvoboditev našega delavstva izpod tujega kapitalističnega jarma. Njeni voditelji so iskali v stranki samo profita in ko je bil ta profit dovolj velik, ko so nekateri postali milijonarji, so tudi stranki in delavstvu sploh obrnili hrbet. S svojim postopanjem so ob koncu sami pokazali, da Jim je bilo naše delavstvo samo lestva, po kateri so splezali do bogato obloženih jasli. Se mnogo boi j žalostne pa so v tem oziru razmere danes. Mesto enotne delavske stranke imamo celo vrsto medsebojno se uničujočih skupin, katere yodijo posamezni demagogi in koristolovci. Ti štreberji so razbili delavstvo, in to ne vsled potreb in interesov delavstva, ampak vsled potreb in interesov njih samih. Stanje Je v tem oziru danes tako žalostno, da preti našemu delavstvu naravnost katastrofa, če se pravočasno ne zave iu samo ne pomete z vsemi temi »voditelji«, ki ga hočejo osrečevati s tem, da si polnijo lastne žepe. Ker vemo, da je naše delavstvo kljub vsemu zastrupljevanju z raznih strani še vedno v bistvu zdravo, smo prepričani, da bo znalo v kratkem napraviti red ter obračunati z vsemi »strujarji« prve, druge, tretje in vseh drugih lažiinternacijonal. Prvi znaki tega obračuna se hvala bogu tudi že kažejo. Trezno in pametno delavstvo se pričenja oklepati naših neprebojnih vrst, vrst mogočnega pokreta Orjune.
Mi smo nacijonalisti, to je res, toda to naj nikogar ne splaši, kajti mi smo tudi socijalisti. Mi smo na-cijonalno - socijalen pokret! Naše delo za delavstvo ne obstoja in nikoli ne bo obstojalo iz praznih in-ternacijonalističnih fraz, ampak iz iskrenega truda, pomagati vsem trpečim in izkoriščanim. Mi hočemo doseči, da naše delavstvo ne bo več izkoriščano ne od tujega ne od domačega kapitala, pa tudi ne od internacionale In da tudi ne bo več zapostavljeno na korist importira-nih tujcev. Stojimo neomajno na stališču, da mora dobiti na naših tleh najprej in najboljše delo naš slovenski, jugoslovenskl delavec in le potem tujec, ako ne bo dovolj domačinov. Hočemo, da pride naš delavec tudi na vodilna mesta! Kar se pa tiče internacijonale, v bistvu v teoriji, nismo proti njej, smatramo pa, da danes zanjo Še nismo zreli niti mi, niti niso še zreli drugi narodi. Ako hočemo vzgajati ljubezen med sosedi, moramo najpreje
vzgojiti ljubezen v posameznih družinah. Isto velja za narode. Najprej moramo vzgojiti naš narod v medsebojni ljubezni in v bratski slogi ter medsebojnem podpiranju, vzgojiti ga moramo v duhu zdravega socijalnega in demokratičnega naciionalizma in šele potem, ko bo tako vzgojen in ko bodo tako vzgojeni vsi narodi, bo mogoče ustvariti res pravi in iskreni internacijonali-zem. Naš nacionalistični pokret je mnogo globlji in dalekosežnejši, kakor se komu dozdeva: — mi hočemo nič manj in nič več kakor prerodite v najprej vsega naroda, potem pa sploh vse človeške družbe. Ker se pa prereditev ne da izvršiti brez revolucionarnih metod, zato smo revolucijonarci in kot taki do potrebe tudi teroristi. Zato pa bo ono delavstvo, ki bo stopilo v naše vrste, zaščiteno drugače, kakor pa ga zamorejo ščititi poedine stranke s svojimi jalovimi frazami. Ml ga bomo ščitili če bo treba tudi dejansko, tudi s stisnjeno pestjo. Omenil sem prej, da delavstvo že pričenja pojmovati naš pokret in da že stopa v naše vrste. To je pojav, katerega vsi štreberji raznih struj ne bodo mogli preprečiti. Zato naš že danes napadajo, ker se nas boje, ker se boje za svoja korita; napadajo nas ter nas hočejo oblatiti z raznimi natolcevanji, češ, da smo eksponenti gotovih strank, da smo eksponenti kapitalizma, da smo proti delavstvu itd. Kakor ima vsaka laž kratke noge, tako bodo imela kratek uspeh tudi vsa ta natolcevanja. Delavstvo ni tako neumno, kakor si mislijo razni »voditelji,« to delavstvo bo kmalu samo uvidelo, kje je poštenje in kje korupcija, kje je resnica in kje je laž; uvidelo pa bo in se tudi lahko prepričalo, kakor hitro se pridruži Orjuni, kdo je oni, ki zna res ščititi interese delavstva. Stranke so delavstvo razdvajale In ga slabHe, Orjuna, ki stoji nad njimi pa ga bo združila in okrepila.
Klic
preprostega delavca.
Kritiko o organizaciji »Orjune« smatram za najpodlejše hujskanje protidržavnih elementov. Ker pa se organizacijo primerja s fašisti, hočem razjasniti pravi romen prepotrebne ustanovitve »Orjunašev«.
Spominjam se pred in medvojnih časov, ko je bil zavedni Slovenec, naj si bo v kakoršnikoli službi zapostavljen. Slišalo se ie celo: Windi-scher Mund. Schweiu itd. Ali Te ni zabolelo tako nazivanje? Ista gospoda igra še danes (v sramoto našim višjim) veliko vlogo ter v vsaki priliki škoduje naši državi.
Takih in enakih sovražnikov imamo žal na višjih stolčkih mnogo, ki si v srcu želijo le propast naše domovine.
Treba pa je tudi revizije na gospodarskem polju; ker današnje gospodarstvo je le v prid verižnikom in tujim špekulantom. Treba tudi zmanjšati stanje onih velikašev, kateri vlečejo velikanske državne plače ; njihov del pa je samo v škodo in sramoto državi.
Take sovražnike le treba iztrebiti z vso silo.
To ie delo in namen »Orjunašev«, ne pa rušiti domovino ter pobijati lastne brate.
Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana je. da podpiramo organizacijo ter .pokažemo, da smo vredni naše zemlje.
Sramota pa za tistega, ki se ne upa pokazati javno, da ljubi svojo i domovino. Zatorej je dobro došel | vsak zaveden ter odkritosrčen Slo-! venec.
„Kvaliffclrant“ delavci*
Marsikdo se čudi. kako da je naše delavstvo z malimi častnimi izjemami narodno tako mlačno in kaj je povod tej mlačnosti? Na to vprašanje je odgovor čisto kratek: Krivi so »kvalificirana«. V naša podjetja, posebno v Mariboru in ob severni meji, se neprestano uvažajo inozemski, večinoma nemški, avstrijski in nemškočeški delavci »kvalificirani« in to pod pretvezo, da mi nimamo dovolj sposobnih domačinov. Na vodilnih mestih v podjetjih, v ravnateljstvih, pisarnah itd-so itak nameščeni skoro izključno sami domači in tuji Nemci, ti »kvalificirana pa še izpopolnjujejo to nemško družbo, od katere so odvisni naši jugoslovenski delavci in s katero morajo občevati vedno v nemškem- jeziku. Tako se vzdržuje pod patronanco naših oblasti pri nas nemškutarijo in tu tiči vzrok narodne mlačnosti našega delavstva. Po vseh teh obratih tožijo slovenski delavci:	»Kaj	hočemo,	z	našim	jezi-
kom si še doma ne moremo služiti kruha!« Tako se godi tudi delavcem pri Splošni stavbeni družbi na Teznu kjer ima glavno besedo in-žener Ernest. Ta mož jo ie po preobratu prisopihal iz Trsta v Jugoslavijo, čeprav ni ne Slovenec ne Jugoslovan, ampak zagrizen Nemec. Ernest zna sicer tudi slovensko, toda od delavcev zahteva vedno da morajo govoriti ž njim nemško ali kvečjemu italijansko. Mož je tudi sicer nesramen in je imel dne 2. t. m. nastop, katerega so vsi obsojali. Naši ljudje so sicer mirni in pohlevni, toda ko je izzivanja dovolj, preneha tudi pohlevnost. Opozarjamo g. inženerja, nai ne postom s Slovenci kot »z narodom tretje vrste«. ker bomo sicer ž niim temeljito obračunali. Z nadležnimi tujci je obračun kratek — vrže se jih skozi vrata. Slovenski delavec hoče biti na svoji zemlji prvi in prvi mora biti tudi njegov materni jezik. Dovolj smo se pustili izzivati, dovolj smo redili na svojih prsih tujih »strokovnjakov« in »kvalificiranih« gadov. Sedaj mora priti končno obračun. In sicer temeljit. Opozarjamo na tega moža in na to podjetje Orjuno, ki edina lahko zaščiti ubogo slovensko delavsko paro za katero se ne briga nobena stranka, najmanj pa se brigajo tiste, ki imaio vedno na jeziku blagostanje delavstva, delajo pa v resnici le za svoja korita. — Več slovenskih delavcev. (Op. ured.: Zahvaljujemo se vam za vaše ob koncu dopisa izrečeno priznanje ter vas zagotavljamo, da bomo skrbeli za to. da vas ne razočaramo, kakor so vas stranke. Za delavstvo, ki bo organizirano v naših vrstah, bomo nastopili, če bo treba tudi s pestmi. Mi ne bomo samo govorili, kakor razni strankarski demagogi, mi bomo tudi delali. Zato pa ie treba, da
tudi vi nas podpirate, da se pridra« žite našim četam. Če se bo jugoslo* vensko delavstvo organiziralo v Or* iuni, potem bodo kmalu izginili raz* ni Ernesti in »kvalificiranci«, ki od« jedajo kruh našemu delavstvu. Naš' pokret se ne bori le za nacijonaine ideale, amnak tudi za blagostanj® onega dela našega naroda, na kate" rega žuljavih dlaneh stoji naša jugo" slovenska država — in to je pred" vsem naše delavstvo! Širite med svojimi tovariši naš pokret. Naša zmaga bo tudi vaša zmaga!)
Švabska ošabnost
Pri nekem tržiškem industrijskem podjetju (ime še za enkrat zamolčimo) imajo nastavljeno celo ie--gijo švabskih zajedalcev- O »potrebnosti« teh ljudi in njihovi »nenadomestljivosti« z domačini je brez dvoma podjetnik sam popolnoma »prepričan«. Saj impordia iz blaže-. ne Avstrije docela nekvalificirane delavce na mesta, za katera so se potegovali naši ljudje, pa so morali v tujino s trebuhom za kruhom.
Oholost teh švabskih »strokovnjakov« je zavzela že tako široke dimenzije, da zahtevajo, naj se v njih ovili oddelkih uvede švabski službeni jezik. Eden teh — baje celo jugoslovenski podanik —» si ni mo-1 gel kaj,d a ne bi« izobesil na vid* nem častnem mestu ničvredno sli*-ko, okrašeno od ene strani s črno-*
! žolto, od druge pa frankfurtarsko zastavo ter z napisom: »Fiir Tapfer-keit« itd.... Predrznost, ki je mogoča samo v predvolilnem kaosu in samo pri nas! Nekega dne pa ie ta »rodbinska dragocenost« izginila iz okvirja in se je na njenem mestu pojavil listič z napisom: »Ne izzivaj--te!« — To nezaslišano nasilje in po* škodovanje tuje lastnine ie vzbudilo v švabskih mojstrih »upravičeno* užaljenost, da so se zbrali na protestni sestanek pri svojem ravnate* lju. ki naj bi odredil strogo preiska-1 vo med Slovenci v tovarni ter tako preskrbel vse potrebno za zadošče* nje razžaljeni časti črno-žcvlte zastave s pritiklinami.
Neverjetno ali resnično.
Drnga firma — tudi od naše v ds »jugoslovenske« industrije — pa ie. importirala zadnje čase k svojim Ž® obstoječim švabskim legiiam še pol bataljona švabskih monterjev. Ti so se v kratkem času že tako udoma-1 čili, da rogovilijo cele noči po trgu, hajlajo ter popevajo »domoljubne* pesmi.
Opozarjamo naše orožništvo na izzivaško vedenje teh individujev! Najmirnejšemu človeku mora zavreti kri!!
Kdor se:e veter — žanje vihar!
Op. ured.: Zakon o zaščiti delavcev. »Uradni list« za Slovenijo štev. 74 z dne 13. julija 1922. § 103. Noben delodajalec ne sme privajati delavcev iz inozemstva, dokler ne dobi zato dovolila od ministrstva /a so-cijalno politiko, ki izdaja ta dovolila šele. ko zasliši mnenje dotiene krajevne borze dela in pristojnih delav skih zbornic.
Vprašamo, ali se je še kedaj po* brigal delavski zastopnik, da se upošteva ta zakon? Napravili so delavski demagogi dosti zakonov, toda te zakone prepuščajo sedaj Orjuni v izvršitev in ona jih bode tudi izvr-
Joso Ivanovič je volio i cijenio lijepu re-necijanku Luči ju. Kad bi ju opazio, i siušao kako govori, njegovo bi staračko srce zaoralo; izgledaio mu je kao da pred sobom gleda svoju Andeliju u naimladoj dobi. On je Lučiju darivao svakojakim darovima. Da sagradi njoj kuču i kučište, sasjekao je čak i cijelu jed-nu goru. koja je od tada uvijek pusta i vrlet-na . ..
Osim ostaloga, i Lučija je bunila Veseli-nove misli. Ona je kadikad upravo gospodarila u nekojim predelima njegova prostranog jmanja. Po njcnoj su se volji i načinu zidale kuče i dvorista u zapadnom dijelu Srednje Kule.
Unučad Jose Ivanoviča učila su kod bra-če lijepe Lučije čitati i pisati, tako, da su mnogi od njih, jednako kao i sam Veselin Veselinovič kod se je nalazio u njenom društvu, mislili pa čak i govorili kao ona. Cesto su se, istina, svadali ali bi se ponosa pomirili, i tako je to trajalo mnogo i mnogo godina.
Na koncu konca i Vuk i Joso Ivanovič, a I sam H-rvoje, vidjeli su, da Lucija radi samo o njhovoj obiteljskoj propasti; vidjeli su da su Ijuto prevareni. Ona je medu njima sijala svadu i razdor, opustošila im je lijepo gorje I gradove, i mnoge im druge štete učinila. Su-više bi im se istnjehivala i izigravala, tako da su je jednog dana otjerali Iz svoje kuče , . *
Ona ne miruje, sve radi i zlobno spletkari, da se ponovo po vrati u Ivano vice vu kuču
i da se tu dočepa prvašnje moči.----------------
*
Vesdin nije znao zašto, ali je on vrlo dobro znao, da mu Srednja Kula nije onakova kakova bi trebala i kakova bi mogla da bude.
U Srednjoj Kuli Veselin bi nekako izgubio rječ. Malo bi kada progovorio, a kad bi, iza duga čutanja, rekao koju kratku i pametnu, ni Vuk ni sva njegova obiterlj nebi ga pravo ni ra-zumjeii, a često bi se dogodilo, da u Srednjoj Kuli ni on sam pravo nebi znao što misli i ka-zuje, jer su njegove misli bile više puta nesre-dene i mutne.
Vuk, sin Veselina Veselinoviča, koji je gledao i čuvao Srednju Kulu, bio je, jednako kao i sam Veselin kad je bio u toj Kuli, dobre čudi, radin in marliv, često tvrdoglav.
Vuk, osim sebe i svoje uže obitclji, n;je nikoga svoga poznavao. Braču ako je i po-znavao, smatrao je kao ljude s kojima on ne-smije da ima posla. Vrludao je čas u zagorju, čas u primorju, a mnogo bi puta odplovio po moru.
U toj nestalnosti, Vuk Ivanovič, koji ni sam sebi nije bio iskren i vjeran, nije mogao nikad da tako ojača, da bude neodvisan i da stvori I uredi jednu posve uredenu i slobodnu domaju. On nije bio pronicav i ustrajan u ra-du, i radi toga nije stekao onu slavu, koju je on želio. On je bio uvijek nezadovoljan. Dru-žio se je drugim susjedima i sklapao s njima pogodbe i nogodbe, a maravski, uvijek na svoju štetu. On je mislio da če takj sebi zajamčiti bolji položaj I koješta drugo,
Bio je velik jaz izmedu Veselina i Vuka. U Srednjoj Kuli Veselin nije znao da upravlja onako kao je on želio. Sa Vukom bi se često svadao i tu u opče nije nikad bio zadovoljan i miran.
I u Srednjoj Kuli pripadao je katoličkoj crkvi. i vjerovao je u rimskog papu. Moguče da je i to katoličko vjerovanje činilo da Veselin bude takav; moguče i zato da toliko nije mario za sebe i za Srednju Kulu, pa da je svoju sudbinu puštao — u Božje ruke!
— Bog če, — govorio bi često Joso Ivanovič — da sačuva Srednju Kulu, i njegova sveta milost!
Srednja Kula imala je za komšije veliku vlastelu. To su vlastela vldjeia kako je Vuk Ivanovič dobre čudi l u isto doba tvrdoglav, pa su ga malo po malo pripojili svojim kmetovima, medu kojima je bilo i njegovih striče-viča. To su učinili na takav način, da on to nije ni osjetio. Kusnije je I Srednja Kula došla pod gospodstvo grofova, koji su gospodarili (iorniom Kulom.
Orofovi su vrlo lijepo 1 mirno sakupljali plod rada jadnog Veselinoviča, i to jednako u Oornjoj i u Srednjoj Kuli, a prijekim su okom gledali i na Donju Kulu. Veselinu su se ulagi-vali i uvijek su ga varali sad kao Josu Ivanoviča, a sad kao Janeza Mohoriča. Njegovu su djecu 1 unučad nemilo tukli kandžijom, bacali u teške verige 1 ledne tamnice; na Jzdaju su im glave odsijecali 1 žeženom ih krunom kru-nili...
Veselin, n Istinl, nikad nije mogao da razume zašto I kako se je to dogodilo, I tko je tim grofovima dao pravo pa njegove zemlje?
Radi toga on se je više puta pravdao sa gro* fima, ali oni bi ga uvjerili, da je to starodavno njihovo pravo 1 koješta drugo. Njega bi ta* ko zagovorili, da on ne bi a ma baš ništa razu* mijevao, nego bi se slijepo pokorio kletoj sud-bini, i mislio da je ipak gospodar u svojoj kuči.
— Jesam ii ja onaj, — tako je više puta mislio Joso Ivanovič, — onaj Janez Mohorič iz Oornje Kule ili Bogdane Dobrote iz Donje Kule? — Jesam li ja baš onaj isti?! — Da ni-su to samo meni poznat! znanci, plemeštaci ill brača? — Ja ne razumi jem!
Razmišljao bi dalje i dalje, ali bi se na kraju krajeva i sam uvjerio, da u istlni Jane* Mohorič, Joso Ivanovič i Bogdan Dobrota nije jedan te isti čovjek — on Veselin Veselinovič, nego da su to tri čovjeka.
— Ta to ne može da bude! Tri su, tri! —• Mislio je jednom tako Veselin kod Je bio U Srednjoj Kuli, a vidjelo se je, da je to čovjeK koji još nema posve sredene svoje misl\ i» čovjek koji u opče gubi misli. — Tri! — Tri!*
 Oj maj — ko! Sunce me me opaiilo! --
Ono vruče, erveno južno sunce! — Peče ml moždane! — MAJKO! — Oj maj ko!!
— Vidi Šaronju kako ide k meni, — bun-j cao je dalje Veselin, — jest, jest k meni
dolazi, zabada mi u rebra rogove! MaJj
ko! — MajkoH! — Joj majka! — Čuješ u maaajko?! — Igle — igle! — Velike igle boe-kaju mi grlo. — Nešto me guši — bode, -J majko! — Mila, draga, moja, ljubljena majko* — Majko!! — Majko!!! — Maaajkooooo. • • *
Očajno bruncajučl dalje l dalje, usnuo J. jedne .večeri Joso Ivanovič, (Nastavlja se./
Poživljamo vse mestne organizacije in poverjeništva, da se takoj odzovejo vabilu za oblastno skupščino In javijo brezpogojno svoje delegate do 20. t. m. ne glede na to, kedaj je bila dotična organizacija ustanovljena. Obl. odbor.
Veliki in mali eesar Janez.
(Mariborski policijski šef Hribarjev oproda.)
Žalostno in škandalozno je, kakšni ljudje so prišli v naši svobodni domovini na vodilna mesta. V Ljubljani imamo na pok"aiinskem i;a-mestništvu samosilnika Ivana Hribarja, čigar škandalozne afera nas kompromitirajo pred celim svetom, v Mariboru pa je njegov oproda in Priganjač policijski nadsvctnik Kerševan. Ta gospod je bil v stari Avstriji najvdanejši habsburški klanec ta pravi črnožolti policist, pronon-siran celo tako, da bi nikoli ne bil dobil službe v svobodni Jugoslaviji, če »e bi bilo Ivana riribarja. ki se je *anj zavzel. Kot enak je enakemu Pomagal do jugos'ovenske službe, zato pa mu je ta tudi hvaležen in *nigljaji Ivana Hribarja so Kerševa-Mu ukazi. Najhujša in najnevarnejša *as!edovalka Ivana Hribarja ie Or-iuna. zato je naravno, da je napel vse svoje stare sile. da bi .io zadušil. Ni bilo dovolj, da je neprestano letal v Beograd moledovat, naj se razpusti naša organizacija, ni bilo dovolj, da je okronal svojo gonjo proti nam s podlo lažjo, da smo pripravljali demonstracije in atentat na Pašiča, naročil je tudi svojemu varovancu Kerševanu. naj se z vsemi isilami bori proti naši organizaciji v Mariboru. Migljaj je bil dan in gosp. Kerševan je šel s tako vnemo na delo, kakor da bi bili orjunaši anarhisti- Pričel je vlačiti naše mariborske tovariš 5 v ječo. hodil je k njim »zaurmo« v sodnijske zapore, da bi fini izsilil priznanie, da so oni razbili Cirilovo tiskarno, ovadil jih Je radi nlakata. ki visi še danes in na katerem ni ničesar kaznjivega, Dri-čel je razganjati z agenti in stražniki celo njihove seje ter postavil za hrbte voditeljev naše mariborske organizacije cele čete detektivom in Policajev. Toda vse to še ni bilo dovolj! Okronal se je še s krono neumnosti. kateri se smeje ves paketni jugoslovenski Maribor. Upravni odbor naše organizacije v Mariboru je dobil nedavno obvestilo, da Se nahaiajo na velikem državnem ttostu še vedno avstrijski grbi. Na to obvestilo je interveniral na pristojnem mestu, da se ti ^rbi odstranijo. za kar je izvedel tudi mali cesar Janez Kerševan in takoj se mu Je porodila modra misel — orjunaši Pripravljajo atentat na državni most! ‘z zraka je na to skonstruiral novo strašno afero ter uvedel preiskavo. Pričel je tx> svojih agentih stikati po mestu, kje imajo Orjunaši razstrelilne snovi, s katerimi hočejo uničiti državni most. Osumil je tvrdko Po-šinger da ie ena orodala Orjunašem razstrelilne snovi in zaslišal je tozadevno tudi več oseb. S to afero, katero si je docela sam izmislil, je hotel doprinesti svojemu dobrotniku Hribarju tako dolgo in brezuspešno »kani dokaz, da so Orjunaši proti-oržaven element. Metod, katerih se Poslužuie Ivan Hribar na debelo, se poslužuje Kerševan v oodrobnem delu Oba sta nreoričana. da sta nam nevarna, dočim smo v resnici Jni novami njima. Hribar se poslavlja. njegove zadnje lumparije in ®nletke proti nam so njegov Dosledni smrtni oles. za niim pa bosta od-*•& tudi oba njegova mariborska , *£an;ača Hribar in Kerševan Pan,
0 se to uresniči, ni več daleč in s ,ern b0 oodan tudi najtrdnejši do-
dtV?Jh-I0riuna tako trda ska!a-
i vini l , ? njej g,avo kdorkoli sc varno zalet!, no? k« * * j*
rsr* - -
L< u.jrr«.	-IHTillBiiMMMiM *****•—
„Dušni past?rfi
PLANINA PRI RAKEKU.
Kako razumejo naši dušni pastirji •Kristusov evangelij nam spričuje sle-ec' dogodek. Nedavno se je peljal vlaku rojeni planinski žup. Lovšin * gručo kmetov. Pogovor med njimi e ie vršil 0 volitvah in agitaciji. Z Drav satansko rafiniranostjo je ta nstusov namestnik učil svoje ov-
"ako naj naroadeio našega člana JJrtnika Horvata iz Planine in naj ga
tol 00 na mrtv0 5me- Uč'l Jih ie, aico ga morajo najprej izzvati in raz-
srditi. potem šele pasti po njem, da bode cel napad izgledal kot silobran. Tako uči ta Kristusov namestnik nauk o ljubezni. Sadovi tega hujskanja so se že pokazali, ko so mu lastni žuoljani razbili okna. Prošlo nedeljo pa sta bila pri belem dnevu na glavni cesti napadena dva naša člana. To pot sta streljala v zrak, da se nahujskancev ubranita, ki so jo tudi takoj urnih krač odkurili. Toda kličemo Vam dragi bratje, ne dajte se zapeljati po Vašem duhovnem hujskaču. Ali ne vidite, da vas pošilja po kostanj, sam udobno živeč in redeč se s svojo kuharico? Bratske ljubezni hočemo ne ipa sovraštva- Proč z duhovnom hujskačem!
Nai pokret.
Slov. Bistrica* Dne 12. t. m. bi
se moralo vršiti v tukajšnjem »Narodnem domu« ustanovno zborovanje naše mestne organizacije. Še pred začetkom zborovanja pa je vdrla v »Narodni dom« organizirana pijana druhal t’T,ra?šnje nemškutari-je, pod vodstvom klerikalnih hujskačev. Na na.isurovejši način so ogrožali ti posuroveli nahujskanci naše člane in članice, v kolikor jim je bilo mogoče priti v lokal. Naši tovariši so vztrajali nevstrašeno, dasl so imeli proti sebi 30kratno premoč. Vsa čast gre tu v prvi vrsti našim vrlim Članicam, ki se niso niti najmanj strašile podivjane nemčurske dru-hali. Ko so sklicatelji po dveurnem vztraianju videli, da je vsako zborovanje v prisotnosti te posurovele druhali nemogoče in da pride do gotovega krvoprelitja, so preložili zborovanje na dne 21. t. m. — To so toraj sadovi Hribarjeve politike na-Dram našim lojalnim Nemcem in nemčurjem. Kar se ni zgodilo v predvojnem in vojnem času, to se dogaja v petem letu po osvobojenju. Neinčurji pod okriljem naših bratov klerikalcev napadajo in vdirajo v »Narodni dom« in onemogočijo zborovanje jugoslovanski organizaciji. Prenričani smo. da je bil to zadnji ooskus motiti Orjuni zborovanje, kajti ona bo strla vse. kar se ji bo Dostavilo na pot. Ta nastop nemčur-jev nam je jasen dokaz, kam jadramo. Ne na napad, na obrambo strinjamo svoje vrste in ta obramba bode ofenzivna. Okrepite naše vrste vi vsi, ki vam je mar obstoi naše države- To vam kličemo ob 12. uri.
VSEM MESTNIM ODBOROM.
Dnevni red Oblastne skupščine. Oblastna skupščina se začne 24. marca ob 3. url popoldne v prostorih oblastnega odbora, Arena Narodni dom, s sledečim dnevnim redom:
a) Pozdrav predsednika, b) Pregled pooblastil, c) Poročilo tajnika obl. odbora, d) Poročilo blagajnika obl. odbora, e) Absoluten] oblastnemu odboru, f) Poročilo delegatov poedlnih mestnih odborov In poverjeništev.
25. marca ob t. zjntraj. a) Volitev novega odbora, b) Referat in diskusija o organizaciji akcijskih sekcij v mestnih Orjunah. c) Referat In diskusija o notranjem kulturnem in prosvetnem delu Orjune. d) Slučajnosti.
V zvezi s tem se opozarjajo mestni odbori In poverjeništva na § 39, 39 a, 40, 41, 49 našega Jtatuta.
Vsaka Orjuna mora poslati svoje delegate. Ne uvažuje se zastopanje po drugih Orjunah.
Odrejeni delegat vsake mestne Orju-ne oziroma poverjenik mora podati kratko in izčrpno poročilo ter da v glavnem odgovori na sledeče točke:
a) Kdaj se Je osnovala Orjuna. b) Sedanji odbor, c) Število članov, d) Notranja ureditev (sekcije) in dela organizacije sploh.
Plan za nadaljno akcijo. Oblastna skupščina traja 24,—25. marca.
24. marca zvečer bode svečani komers v počast delegatov, na katerega Imajo vstop vsi člani. Opozarjamo vse Orjune, da Izstavijo svojim delegatom potrebno pooblastilo, podpisano od predsednfka in tajnika In s pečatom organizacije. V slučaiu, da katero poverjeništvo ne more zastopati poverjenik sam. Izda svojemu zastopniku polno mofi. Vse Orjune so dolžne najdalje do 2.1 marca obvestiti obl. odbor, koliko delegatov pride na skupščino in če Je treba vsem preskrbeti stanovanje. V nasprotnem slučaju ne bode mogoče preskrbeti stanovanja.
Tega dne na) manifestira naša moč.
Na svidenje v Ljubljani!
Oblastni odbor.
V Starem trgu se je vršil ustanovni občni zbor naše organizacije dne 9. t m. Ta organizacija je velike važnosti, ker tvori bočni steber naše meje med Triglavom in Snežnikom. V kratkem bode cela meja v varstvu Orjune. Vam pa vrli Staro-tržani kličemo: »Čuvajte nam levo krilo!«
Bohinjska Bistrica 10- marca. Ustanovni občni zbor mestne Orjune se je v bratski vzajemnosti vzorno vršil. V dveh dneh sta postavljena dva mogočna stebra. Pod Snežnikom in Triglavom smo za-stražili vrata dednemu sovražniku naše nacije in države. Prepričani smo. da bodejo Bohinjci zvesto čuvali desno naše krilo.
Ustanovni občni zbor mestne or-gan zacije v Trbovljah. Odpirajo se oči tudi našemu največjemu trpinu, ki globoko pod zemljo z največjim naporom v smrtni nevarnosti rije in koplje, da polni žene svojim izkoriščevalcem. Drobtine mu mečejo ti tujci, ki žive v objestnosti na škodo njega samega in naše države. Zaman je bil ves napor, da se to neznosno stanje ukine. Prišli so različni demagogi, na stežaj so odprli usta samih obljub polna, toda kmalu jih ie zaprlo židovsko zlato. Obljube so ostale obljube, besede besede. trpin pa je ostal zapuščen in brez moči v silni razcepljenosti, katero so povzročili njegovi demago-ški izkoriščevalci. Nikdar ni bilo Trbovlje tako razkosano kakor je danes.
Toda zapihal je nov veter, ki se bode v kratkem .spremenil v vihar naše Orjune. Prišli so oznanjevalci
poštenosti, nesebičnosti in poguma. Instinktivno se jih je oklenil naš trpin, odprl jim srce, dobro sluteč, da mu je pomoč in zmaga samo v znamenju Orjune gotova. Ona ne zahteva od njega gumijastih kroglic, ne njegovih žuljev, ona mu nudi nesebično pomoč, Ki mu je zasigurana v mogočni organizaciji neomadeže-vanih in poštenih ljudi, ki bodo vztrajali v težki borbi do končne zmage.
Dobro pripravljeno ustanovno zborovanie sr je vršilo dne 11. t. m. v gostilni pri Križovcu ob veliki udeležbi. Delegat oblastnega odbora je oznanil zbranim somišljenikom in delavskim zaupnikom vzvišeni evangelij jugoslovenskega nacionalizma, razjasnil stališče naše organizacije do delavstva in razpršil zad-nie dvome o naši organizaciji ki so bili mogoče vsled obrekovanj naših nasprotnikov nastali. Ne požigati, zgraditi Vam bode pomagala Orju-, na nove udobnejše domove, zgraditi Vam bode pomagala srečo in blagostanje v svobodni Jugoslaviji.
Ob vseobči enodušnosti si je organizacija izvolila definitivni odbor, v čigar roke je položena bodoča usoda trboveljskega trpina. Somiš-ijen!kom kličemo — podcirajte ga, nasprotnikom — opazujte ga, da se nrepričate o poštenosti njegovih s^remljon. sovražnikom — pustite era v miru. ker ea bodemo branili s svojo krvjo, tujini pijavkam pa — mene tekel ufarzin.
Ustanovni občni zbor Or. Ju. Na v Braslovčah se je vršil v nedeljo U. t m. Zbor je bil jako dobro obiskan. Opaziti je bilo veliko zanimanje naših zavednih Jugoslovenk in pa kmetov, kateri se vedno bolj zanimajo za naš pokret. Na zborovanju sta govorila tov. Joviča M. Si-lobrčič član C. O. v Splitu in Jan Ton ja član O. O. v Ljubljani. V svojih govorih sta razvila našo ideologijo in razvoj našega pokreta. Bila sta navdušeno pozdravljena od zborovalcev.
Na zboru, ki je zelo dobro uspel v vsakem oziru, je bil izbran stalen odbor za Braslovče in okolico.
Tajništvo Or. Ju, Na. v Mariboru posluje odslej v »Narodnem domu«, drugo nadstropje nad hišnikom, vsak pondeljek. torek, četrtek in soboto od 17.—19- ure. Med tem časom se sprejemajo tudi novi člani in članice.
Blagajnik mariborske Or. Ju. Na »oživa vse one člane, ki še niso poravnali članarine, da to nemudoma store (med uradnimi urami v tajništvu). Kdor ne bo vplačal članarine, bo izključen, njegovo ime pa se objavi v časopisju*
Ustanovni sestanek Orjune v Rušah. V nedeljo, dne 11. t. m- se ie vršil v Rušah nad Mariborom ustanovni sestanek Orjune. na katerem so govorili delegati iz Maribora. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki vloži prijavo in skliče ustanovni občni zbor. Naši mladi organizaciji v staroslavnih Rušah želimo, da bi se širila in prosvitala ter v polni meri doprinesla do zmage naše skupne stvari!
Orjuna pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Iz Maribora poročajo, da nameravajo tudi naši somišljeniki pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah v kratkem ustanoviti Orjuno.
Murska Sobota. Dne 6. marca se je vršil ustanovni sestanek Or. ju. ne., katerega se je udeležilo 43 prijavljenih članov.
Sklicatelj Cerkvenik otvori sestanek. pozdravi navzoče zborovalce ter oriše razvoj naše mogočne organizacije Orjune katere cilj je ustvariti močno državo z vso silo pobijati korupcijo, od tujerodnih državljanov zahtevati lojalnost, preprečiti iredentistično gibanje, a naš zasužnjeni narod pripravljati in ga krepiti za osvoboditev. Žigosal je dosedanje parlamentarno delovanje, da ni do danes za vse trpljenje našega zasužniega naroda stavilo nobenega oficijelnega protesta in da je povsod sam egoizem, korupcija in strankarski prepiri. Povdarja. da nismo stranka, ter pobija razne sovražne časopisne vesti.
nn u
Kronika.
Prošlo nedeljo se je podal dedni dekanus med. fakultete dr- A. Šerko iz svojega čvičkarskega cesarstva unionske kleti v kavarno »Zvezdo«. Običajno se take njegove ekskurzije končajo s pretepom i kravalom, tokrat Da je g. dekanuš v svoji para-litični domišljiji mislil da se nahaja na univerzi in postavil je ex katedra tezo, da so vsi Orjunaši smrkavci.
Naš predsednik, ki je bil na to opozorjen, je postavil tej tezi nasproti že davno ugotovljeno diagnozo da je g. dekanuš norec paralitik, ki sioada na Studenec, ne pa v kavarno in s tem je bila tudi zadeva zanj končana.
Prepuščamo sedaj g. dr. Prijatelju. ki je bil v družbi navedenega dekanusa, da blagovoli kot njegov kulturni sodelavec ugotoviti, ali je smatrati tudi to novo cvetko kulturnim delom kot produkt izvanredne duhovitosti naše universitetne korl-feje. Eventuelno bi se dala po g. dr. Šmalcu spisati o tem mogoče tudi kritika, ki bi se ooslala v proučava-nie celo akademiji v Pariz.
IZJAVA.
Z ozirom na različne vesti, ki se pojavljajo po našem časopisju, katere trdijo, da je Or. Ju. Na pripravljala demonstracije in celo atentat na g. min. predsednika N. Pašiča, podpisani odbor izjavlja sledeče:
V petek, dne 9. t. m. je naprosil Član vodstva radikalne stranke dr. Ažman našega predsednika na razgovor. Tekom tega razgovora mu je g. dr. Ažman izjavil, da je bivši pokr. namestnik Iv. Hribar brzojavil v Beograd, da pripravlja tukajšnja Or. Ju. Na atentat na g. Pašiča in ker sam ne more prevzeti odgovornosti za Pašicevo življenje, odločno odsvetuje na vsak način Paši-čev prihod v Ljubljano.
Daije je dr. Ažman izjavil, da je radikalna stranka silno razburjena, ker Hribar v svoji narosti dela take neumnosti tembolj ker je prepričana. da so vse vesti o napadu Or. Ju. Na na g. Pašiča neutemeljene. V tem mišljenju ga je naš predsednik okrepil in izjavil mu je celo, da je pripravljen staviti na razpolago akcijsko četo, katera seveda ne bode klicala g. PaŠiču ne »živio« ne »doli«, pač pa čuvala nad varnostjo njegove sive brade. O. dr. Ažman je izjavil, da ga ta ponudba zelo veseli,
da bo o tem poročal vodstvu radikalne stranke in o odločitvi istega poročal. Rastanek je bil popolnoma enodušen.
Oblastni Odbor Or. Ju. Na za Slovenijo.
Op. uredn.: Iz predstoječega je jasno, kako nizkotnih in podiih sredstev se poslužuje Ivan Hribar v dosego svojih ciljev. Ta človek, ki je celo svoje življenje varal slovensko javnost, se je tudi v tem slučaju po-služil laži in obrekovanja, da zatre Orjuno. Toda ona stoji čista in ponosna in ga bode uničila, kakor bode uničila vse škodljivce nacije in države.
Sodnik Emil Kramer v disciplinarni preiskavi. Mariborski sodnik Emil Kramer, ki je prvotno vodil preiskavo proti našim zaprtim tovarišem. je prišel sedaj v disciplinarno preiskavo. Kramer se je posluževal ori zasliševanju nedopustnih metod. Tako je pošiljal k našim tovarišem v sodnijski zapor policijskega nad-svetnika Kerševatia itd. Tako se obrača sedaj ta škandalozna afera proti onim. ki so hoteli na vsak način uničiti naše nedolžne tovariše in sploh naše gibanje v Mariboru.
Nainovelše vesti.
BRZOJAV.
Maribor- Svetovalstvena zbornica je včeraj enoglasno sklenila, da se izpusti naše mučenike, ki so osumljeni napada na Cirilovo tiskar no in ki trpe v mariborskih ječah. Državni pravdnik Jančič je vložil protest, ne vemo zakaj in kdo mu je to ukazal. Akt je šil v odločitev v Ljubljano. Upamo, da bode skoro napravilo višje državno pravdništvo konec temu justičnemu škandalu.
EDINO NAS POKRET LAHKO OSREČI DOMOVINOI
Čevlje kupujte od domačih tovarn
tvrdke Peter Kozine & Co. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najceneiši- Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana, Breg 20 in podružnica Aleksandrova c. L
Qi
2»
a
19
e
o
n
tl
4*
Cfl
IS
v
b.
a
.2
o
*
«•
O
g
D
“9
a
O
NA
e
0)
ai
J3
e
ta
M
»*
E
$
h
»
HaiMln - n - Konfekcija
DRAGO
SCHWAB
UMI, Dvomi in štn. j
▼ zalogi speeijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni pla&či, pelerine, zimniki, raglani etc,
J Izdelava oblek v iast- | nem modernem salonu, a
Stegu in drugi
kom. družba za strojno in električno Industrijo.
Pisarna LJUBLJANA Beethovnova ulica 9/III. Postavlja:
kompletno naprave modernih žag ter naprave za sBŠenJe lesa.
PobavJja in montira:
»se stroje za lesno obdelavo.
Avtomobile
koless, moi$rj@» pnevmatiko vseh vrst, o£je» bencin iti druge potrebščine
ima vedno v zalogi
F. Florjančič
LJUBLJANA.
Otroški
¥ožilki
zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igračni vozički z in brca košare, Šivalni stroji n dvokolesa so najcenejši: »TRIBUNA“t tovarne dvokoles in otroških vof.ičkov
v Ljubljani, Karlovška cesta 4»
Pilili
Ing, V. NIKOLIČ
Kraljevski dvorski liJerant
LJUBLJANA - MOSTE
Telefon št. 562,
*	»	Mit	m	i
nom KRomona JOŠKO SUŠNIK
uubuma
F&KI
na
Bled, Slovenija.
Bpecijalua tovarna za izdelavo bančnih in pisarniških oprav. Velika tvorniea za pohištvo.
Prevzema tudi vsa stavbena dela.
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ
NASL. K, SOSS
m
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMiiiUEIt
Semena
m
' na debelo in drobno za polje in vrt priporoča
Sever & Komp.
W. Ljubljana.
riiite RA cenovnlk!
Podružnice.
Maribor, Jesenice, Boh. Bistrica, Čakovec, Rakek.
nun
Modna in športna trgovina
za dame In gospode
P
MAGDIČ
Ljubljana f nasproti glavne pošte
Največja Izbira damskih oblek, bluz, plaščev ln nakltnih predmetov, dalje jdobukov za gospode, perila, kravat in drugega. — -----------------------
IVAN ZAKOTNIK UUBUANA
Mit.1....IM.........MM..M.IIIIMIHI.I.IHHHHII ti.II M.MiIMM
AkO kašllafe je edino sredstvo proti prehlaijenju
EKTO
ftaterS slgisrno pomaga
ADR1JA“
drogerija in foto-manufaktura
B. Čvančara, Ljubljana,
Autogarafa
AUTODELAVNICA
A. Thaler
LJUBLJANA
GLINCE 37.
Carinsko - Posredniki - Bureaun
Uvoz GROM Izvoz
Centrala Ljubljana Kolo d v. uilca 41.
Cie. Gle. Transatlantique, Francoska linija
HAVRE — NEWYORK
Najkrajša linija, samo 6 dni čez morje.
Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d. Zagreb.
fazne listki in taiailevM laie zastopnik >
mestni tesarski mojster
Dunajska e. St. 10. Telefon štev. 379.
Vsakovrstna lesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furnirja.
Glavna zaloga cigaretnega papirja tsMBA©SE“
mn groš,
Vse vrste ovojnega, konceptnega, pisemskega ter barvastega Couleur-papirja ima vedno v zalogi po najnižji ceni.
A. LAMPRET
Krtlcev tre št. 10.
■ IM.IMMMMM.IIMHM.HMMtIIMMM.
Tvrdka
.IHtlHHHf.llHIHIHIUIIIIHtlllHI
"i
J. GOREČ
!
7himmiimm.imimhmiiim.hm
v Ljubljani
IIHItHIHIHU.HItlHIHHHH.H
fitaroznana trgovina z avtomobili, motocikli, kolesi In posameznimi deli
= je otvorila =
LJIIUIR1
KolsMa ulica itn. 41
poleg svojih dosedanjih prostorov
nove poslov, prostore
v palači
Ljubi jan. kreditne banke
na Dunajski cesti.
s bj» |uis9h ‘vNvnanri I )IA01VNU3S 'O VN1AODV1 VNSn)MUNON
CHARLES PRINC
PoStni predal 124.
tv*
LJUBLJANA,
MIKLOŠIČEVA C. 36.
Kr. monopolna veleprodaia soIS
JADRAN
d. z. o. z.
Ljubljana, Ounalska cesta št, 19.
Predaja Špecerijskega in kolonijalnega blaga na debelo.
Telefon Intorurb. 113.
iiig.Hr.
eblastvena merjen staibeni inžioer in mesili stavbenik
- Ljijaia. Mi St. II.
nje in projektira ralovriie Me zsraie, vodne pit, leleulietonske Me iti
I
Zobna pasta
»Aikadont*
Ustna voda
j
O
Co
J*** ^	O
«3
S	$
TESTENINE
PEKATE1E
so najboljše, ker so izdelane iz samega zdroba
klene inozent. pšenice in vsled tega tudi tlCLJCCtlCjSC
ker se jih porabi neprimerno manj kot vsakih drugih. Imajo dober jajčen okus in popolnoma nadomeščajo doma izdelane. En poizkus Vas prepričal
Glavna zaloga:	BtttlC	M dTUg
Ljubljana - Celje - Maribor.
Brzojavni naslov: Buncdrug, Ljubljana, o Račun poštne hranilnice štev. 11.338.
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
v
f&iemsmums&ssfa
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1,
Brzojavi:	(PREJ	SLOVENSKA	ESKOMPTNA	BANKA)	Teletonh	m,
trgovska. g^apgtal Sn reserve Din. 17.5H0.000"—>
Izvršuje vse bančne posle najjtočneje in na jkulantneje.
Ekspoziture:
Konjice
Meža-Dravograd
Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici).
[Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.