190
Naša Minka.
9. V Marijiaem vrtcu.
»Gospod, kdaj bo pa zopet shod?«
Tako vprašujejo naši mali Marijini častilci. Kako je pa tudi prijetno pri shodu! Koliko lepega povedo dobri gospod kaplan. Potem pa Minka doma pripoveduje zdaj mami, zdaj ateju, zdaj sestrici; kdor ima ravno čas, pa jo mora poslušati.
»Otročički,« so rekli enkrat v šoli gospod kaplan, »če boste prav pridni, bomo pa na obletnico sprejema, na sv, Alojzija dan, nekam šli.«
Koliko veselja, koliko trdnih sklepov, koliko resnc volje, da te sklepe tudi izvrše, je rodila ta obljuba v srcih naših otrok! Samo, da bi gospod kaplan ne pozabili! Ved-krat jih bo treba opomniti.
»Mama, na Bled bomo šli, pa po vodi se bomo vozili.«
To poročilo je prinesla Minka vsa vesela iz šole,
Popoldnc, na dan sv. Alojzija, je odkorakala družbica proti jczeru. Glasno je prepevala mladinske pesmi. V ccrkvi so otroci opravili kratko pobožnost, zunaj cerkve je bilo malo zabave, kratka malica, pri kateri so pili neizrečeno dobro »vino«, kakor je vedela Minka pove-dati. Pijan pa ni bil nihče, zakaj pili so malinovec.
Hitro je minul tisti dan. A v srcih naših otrok živi šc danes, zato ker je bil tako lep.
Prišla je zima. Gospod kaplan so spet napravili otro-kom malo zabave. Napravili so tombolo. Starši so dali otrokom raznovrstnih dobitkov, nanosili so skupaj nekaj igrač, gospod kaplan so pa kupili nekaj knjižic, pa je šlo.
»Otroci!« so rekli gospod kaplan, potem ko so pove-dali, kako bodo igrali, »zapomnite si: Igra ;e igra. Eden bo dobil, drugi pa ne. Ali največji dobitck bo imel tisti, ki bo znal samega sebe premagati, če ne bo nevoščljiv drugim.«
In kdo je bil, ki ni nič dobil ? Naša  Minka.
Ko bi vi videli, kako ji je šlo na jok! Pa kakšen boj je bil v srcu! Pa je vendar premagala saraasebe in šla na svoj dom, v srcu pa je premišljevala gospodove besede.
191
Koliko veselja napravlja Minki tudi naš »Angelček«.
»Otroci,« pravijo gospod kaplan, »le pridno berite, kar vam »Angelček« donaša. Vidite, koliko lepih pove-stic in pesmic je v njem, pa koliko lepih naukov. Pa kako lepe slike ima! Pa še zadnjo stran poglejte! Tara so pa uganke. Kdor jih bo prvi uganil, pa naj mi pride po-vedat.«
»Jaz, jaz, jaz,« se oglasi naenkrat cela družba. Kako si potem belijo mlade glavice. Še v sanjah nimajo miru pred ugankami. Minka je enkrat celo noč prejokala — pa samo v sanjah — ker ni nič ugenila.
To so nekateri lepi dnevi v Marijinem vrtcu, A naj-lepši so pač tisti, ko najmlajši Marijini častilci kleče pri angelski mizi, da se bližajo svojemu božjemu Prijatelju ...
*      *      *
Otroci! Naša Minka se danes poslavlja od vas. Nekaj lepih dni iz njenega življenja vam je popisal »Angelček«. Pokazal vam je pa tudi nekaj njenih napak, kajneda.
Ali z božjOf Marijino in mamino pomočjo odpravlja Minka svoje napake in pomanjkljivosti. Boj še ni končan in zmaga še ni dobljena.   Kakšen bo pač konec!
Ljubi Bog v nebesih in Marija, naklonita Minki in tudi vam vsem srečen konec, srečno zmago in večno plačilo!                                                     J. E. Bogomil