Pc5'n'na plačan« « gotovini i.LTO L.X V LjuL janij v četrtek 23. junija 19*52 Stev. 141 Tona 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdoja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/UI SLOVENEC Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Proga-Dunaj 24.797 , Uprava: Kopitar« jeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku ra Težave Grčije Kakor skoraj povsod drugod na svetu, tako Je tudi v Grčiji vse narobe. Da je svetovna gospodarska kriza zajela tudi Grčijo in sicer zelo močno, to bo razumel vsak, ki si predoči zemljepisno lego države, vseskozi navezane na svetovno trgovino. Pomisliti je treba tudi, da pomenijo grški izseljenci iz Male Azije še danes težak problem za materno deželo, ki je že veliko storila zanje, pa seveda spričo današnjih razmer ni mogla preprečiti, da ne bi ti stotisoči še povečevali števila brezposelnih. Dežela je po spretnosti svojega največjega politika Venizelosa bila že na poti ozdravljenja, ko jo je svetovna kriza zopet vrgla nazaj. Ker sloni grška valuta na angleškem funtu, zato je devalutacija tega prizadela Grčiji najhujši gospodarski udarec. Ker je obenem stalno padal izvoz grških proizvodov, se je devizna rezerva Gtfčije še bolj zmanjšala in je neizogibno nastala inflacija. Ker se od inozemstva ni mogla dobiti finančna podpora, zato se je Venizelos odločil, da si dežela pomaga sama, kolikor pač more. To je seveda popularnega državnika spravilo v isti položaj, kakor večino državnikov v Evropi, ki so bili primorani poseči po izjemnih in zasilnih na-redbah, da bolnika ohranijo pri življenju. Vlada je torej izdala geslo, da si mora Grčija sama pomagati. Zgodilo se pa je to, kar se je v tem slučaju povsod drugod po svetu, da se je namreč omejil uvoz v Grčijo in da so se do skrajnosti znižali vsi izdatki, ljudska beda pa se kljub temu še poostruje. Grčija pa je šla še delj nego druge dežele, ker je ustavila tudi plačevanje obresti in amortizacijo dolgov inozemskih posojil. In kakor povsod drugod je ta položaj tiral deželo v alternativo: ali ekstre-mistična revolucija, ki se je pa vsi zapadno-evropski narodi boje, ali pa nacionalistična diktatura. Grčija se še ni odločila in nihp naprej med levico in desnico. Venizelos, ki ima naravno nositi vso težo opozicijskega navala, je najprej mislil na lo, kako bi ustvaril koalicijo vseh strank, da ne bi nosil odgovornosti sam, kakor jo nosi dosedaj z večjimi ali manjšimi presledki že dobrih 15 let. Toda Venizelos se ni mogel sporazumeti ne z monarhističnimi elementi, ki uganjajo v sedanjem času in položaju, kakor povsod drugod tudi v Grčiji posebno veliko >ljudsko< demagogijo, še manj pa s skrajno levico. Zato se misel vojaške diktature ni sprejela nesimpatično, ker se armada nahaja po veliki večini v rokah republičanskih generalov, o katerih se upa, da bi znali preprečiti tako monarhistične puče kakor kakšen komunističen poizkus. Med tem pa je Venizelos priporočal vlado Papanastasija, voditelja delavske in kmečke stranke, ki stoji precej levo. Toda ta vlada je bila kmalu strmogl.iv-ljena, ker je Papanastasiu skušal v času najhujše gospodarske krize uvesti v Grčiji splošno socialno zavarovanje, ki ima danes po vsem svetu neizprosnega sovražnika v reakciji. Zato je moral prevzeti vlado zopet Venizelos, h kateremu se je dozdaj grško ljudstvo še vedno vračalo, kadar ni bilo nobenega izhoda iz krize. Zdi se pa, da se to pot Venizelosu ne bo izlepa posrečilo, da ohrani oblast v svoji roki, ako ne bo prinesla rešitve lozanska konferenca. Grčiji ne more zaenkrat pomagati ničesar drugega, kakor veliko mednarodno posojilo. Tega ne more izposlovati nihče drugi, kakor Venizelos, ki ima v mednarodnem svetu največji ugled in najboljše zveze. Toda velika neznanka je, koliko bo inozemstvo moglo Grčiji pomagati, to se pravi, ali bo višina mednarodnega posojila zadostovala za sanacijo grških financ in poživitev njene trgovine. Saj danes nihče več ne dvomi o tem, da mednarodna posojila ne morejo gospodarske krize katerekoli dežele ozdraviti v korenini, ker je kriza svetovnega značaja, to se pravi, ker je posledica neurejenih razmer po vsem svetu. Zaradi tega se grški politiki zopet vračajo k zamislu vlade močne roke. Brez dvoma deluje tudi tukaj vpliv Italije, ki je v Grčiji čez-dalje večji. Fašistična politika se povsod tam, kjer ima Italija svoje politične in gospodarske interese, opira na armado, to je na voditelje armade, ki so nacionalisti. Tako v Turčiji, kakor v Nemčiji, Avstriji, Albaniji, Bolgariji in Romuniji bazirajo računi italijanske politike na vojaških krogih, ki v fašizmu vidijo rešitev vseh najtežjih problemov časa. In zato se tudi v Grčiji pripravlja vojaška diktatura, ako ne pride kaj drugega vmes, seveda. Ni pa majhno število tistih politikov, ki menijo, da se bodo vsi poizkusi končali s tem, da se vodstvo države poveri zopet Venizelosu. Orientalis. Vi 'S- i Si se vrne v Nemčijo Dunaj, 22. junija, ž. >Die Stunde< poroča o govoricah, ki so se razširile po Berlinu in ki se trdovratno vzdržujejo, da se namerava bivši nemški cesar Viljem vrniti v jesoni v Nemčijo ter se naseliti v Koburgu. Vodijo se boje že pogajanja s Papenovo vlado in jo po teh vesteh že zagotovljen pristanek narodnih socialistov, da sc sme bivši cesar vrniti v Nemčijo. Zatrjuje se dalje, da so tudi že zunanji minister Neurath pripravlja, da izposluje zaradi svojih dobrih osebnih zvez v Belgiji in na italijanskem dvoru povratek bivšem eeaarifl Viliema. Amerika kategorično zahteva zmanjšanje oboroževanja Hoover: „Izčrpavanje sveta za oboroževanje je blaznosti!" Ženeva, 22. jun. Razorožitvena konferenca stoji pred definitivno odločitvijo. Od nedelje sem državniki in diplomati velesil neprestano krožijo med Lozano, kjer se bije odločilni boj za reparacije, in Ženevo. Ker je kazalo, da evropski državniki radi reparac. konference zanemarjajo vprašanje razorožitve, je pričela ameriška diplomacija v smislu najnovejših navodil iz Washingtona pravo ofenzivo proti evropskim velesilam, češ, da zanemarjajo problem razorožitve. Hoovru je radi bližnjih predsedniških volitev mnogo na tem, da se razorožitvena konferenca zaključi z uspehom in da se tudi ameriški izdatki za oboroženo silo lahko znižajo, kar bi bilo v prid ravnotežju v državnem proračunu. Amerika se predobro zaveda, da ima ona v rokah ključ za rešitev rcparacijskcga vprašanja in da je v veliki meri od njenega zadržanja odvisna usoda Evrope — saj morajo evropske /Iržave dve tretjini nemških rcparacij odstopiti Ameriki za svoje dolgove — in jc zato pričela groziti v Ženevi, da ne bo nič popustila od svojih terjatev, ako ne prinese razorožitvena konferenca praktičnega zaključka. Značilno je, da se neoficielnih pogajanj, ki se skoro neprenehoma vršijo že od uedeljo sem v hotelu, kjer je nastanjena angleška dolcgacija, udeležujejo samo predstavniki Anglije, Amerike in Francijo. — Načelnik ameriške delegacije Gib-son se ni nalašč udeležil sestanka in je. nanj poslal svojega namestnika Swansona, Hooverjevega prijatelja, ki je na glasu, da pove v vsakem vprašanju mnenje ameriške javnosti brez ovinkov. — Ozračje na sestanku je bilo vprav viharno. Swanson je dejal, da so se on in njegovi ameriški tovariši naveličali prisostvovati brezplodnim akademskim razpravam in da bo wasbingtonska vlada v slučaju, da se bo konferonca razvijala v dosedanjem smislu, prisiljena poklicati svojo delegacijo domov. Vsakdo naj vrže svoje karte na mizo, kajti skrajni čas je, da se konferenca zakljnči. Konkreten predlog Amerike Ženeva, 22. junija, tg. Nenadoma napovedano sejo glavne komisije razorožitvene konference je otvoril predsednik llenderson v prisotnosti zunanjih ministrov Nemčije, Anglije, Italije, Francije, Rusije in vseh drugih delegacij s kratkim nagovorom. Sklicanje seje je utemeljeval s tem, da mu je včeraj pozno zvečer sporočil ameriški delegat Gib-son, da želi podati ameriška delegacija važno sporočilo. Takoj potem je dobil besedo Gibson, ki je izjavil; Predsednik ameriških Združenih držav mi je naročil, da glavni komisiji razorožitvene konference sporočim besedilo izjave, ki se v tem trenutku objavlja tudi v Ameriki sami, in ki naj učinkuje na narode kot apel, ki bo vse narode privedel do temeljitega in odkritega razmišljanja, kako naj vsaka država pripomore do skupnega programa razorožitve. Ta program se glasi: »PriSla je ura, ko je treba vsa podrobna vprašanja na kratko prekiniti in sprejeti konkretno in velikopotezno metodo za olajšanjo preogromnega bremena oboroževanja, ki teži ramena vseh narodov. To bi po našem mnenja pomenilo najvažnejši korak za povzdigo gospodarskega življenja in nam dalo sredstva, da se premagajo nesporazumljenja in bojazen, ki radi vsestranskega oboroževanja duši zanpanje narodov med seboj. Vsakemu narodu naj ostanejo sredstva za lastno obrambo, občutek miru pa moremo dobiti samo s tem, da si za dobo morda desetih let prihranimo zlata za deset milijard. V to svrho predlaga Hoorer naslednja načela: 1. Vrednost Kellogovega pakta, ki smo ga vsi podpisali, .obstoji v dejstvu, da bodo države porabljale svojo •orožje samo za svojo obrambo. 2. To znižanje se ne doseže lahko samo s tem, da se zniža stanje oborožitve, temveč tudi s tem, da se možnosti ob- rambe v razmerju z napadalnimi sredstvi okrepijo. 3. Oboroževanje jc torej v gotovem sorazmerju med seboj in ta relativnost so mora vpoštevati pri določitvi razorožitvenega programa. 4. Ta znižanja morajo konkretno in pozitivno prinesti resnično gospodarsko olajšavo. Vprašanje vojsko na suhem, na morju in v zraku niso trije različni problemi temveč so ue moro noben del rešiti brez drugega. Po teh načelih predlaga Iloovcr znižanje razof-rožitvo na vsem svetu za približno tretjino na suhem, ne da bi so dotikal vrednosti obrambe. Tako predlaga, da se popolnoma odpravijo tanki, komična vojna, in vsa težka premakljiva artilorija, dočim so trdnjave prav nič ne omenjajo. Števila vojnih čet naj se znižajo za tretjino in vse države smejo imeti za vzdrževanje notranjega miru tako vojsko, ki znaša po vzorcu Nemčije v vcrsaillskcm miru okoli 100.000 mož za 65 milijonov ljudi. K temu so doda šo gotova število za varstvo kolonij itd. V zraku predlaga popolno odpravo bombnih letal in sploh vsako napadalno orožje, ki bi ■ so uporabljalo iz zraka. Na morju predlaga zmanjšanje stanja oklop-nih ladij po številu in tonaži za tretjino, ladij matic za letala za četrtino in prav toliko tudi pri kri-žarkah in torpedovkah. Tonaža podmornic naj se zniža za tretjino, t. j. vsaka država sme imeti največ 40 podmornic, od katerih nobena no smo imeti več kakor 1200 ton. Za pet glavnih pomorskih držav ostane v veljavi \vashingtonska pogodba, za Združeno države, Anglijo in Japonsko pa londonski dogovor. Francija in Italija naj se obravnavata glede križark in torpodovk tako, kakor da bi bili pristopili k londonskemu dogovoru, t. j. na podlagi dogovora iz meseca marca 1931. Če sc ta program izvede, pričakuje Hoover ogromno zmanjšanje izdatkov v vseh treh panogah oboroževanja, razen toga pa mnogo večjo sposobnost za obrambo. Hoover zaključuje: Blaznost je, da se svot vedno bolj izčrpava pri denarnih izdatkih za oboroževanje in vojno1. Zato predlagajo Združeno državo določeno predlogo za olajšanjo vseh narodov in so pripravljeno prevzeti odgovornost Jasno stališče Francije v Lausanni Nemčija naj plača odpravnino 7 do 8 miljard Pariz, 22. junija, tg. Finančni minister Ger-main Martin je izjavil včeraj zvečer v Lausanneu pri sprejemu pariških proročevalcev, da bi gladko anuliranje reparacij nujno imelo katastrofalne posledice. Končna ustavitev nemških plačil bi povzročila kaskado državnih bankrotov, posebno v donavskih in balkanskih državah in najbrže tudi v Turčiji. 75 milijonov donavskih in balkanskih narodov sme zahtevati vsaj toliko ozira, kakor 60 milijonov Nemcev. Lausannska konferenca sploh ne more prinesti končne rešitve reparacijskega problema, ker je rešitev odvisna od dveh faktorjev, katera predlagata lausannsko pooblastilo: 1. da je vsaka rešitev reparacijskega vprašanja vezana istočasno z ureditvijo ameriških dolgov, 2. izvršiti se more samo v okvirju sanacije Evrope v zvezi s pobijanjem gospodarske krize. Francija predlaga, da se vprašanje rcparacij uredi v dveh fazah, in sicer za vmesni čas in za čas oživljene prosperitete. V času krize se seveda ne morejo pričakovati od Nemčije nobena plačila in mora najprej nastopiti popolno prekinjenje plačil za najmanj 1 ali 2 leti, toda tudi v tom vmesnem času bi morala Nemčija nadaljevati stvarne dobave. V praktičnem smislu bi prišli torej do tega, da bi predvideli neko odpravnino, ki naj bi jo dala Nemčija. To končno plačilo bi se lahko razdelilo na več let, z ozirom na relativno omejeni obseg te odpravnine pa naj bi bili roki za plačilo mnogo krajši, kakor so roki Yonngovega načrta. Kakor poroča »Matin«, so se francoski in belgijski delegati že zedinili o približni višini nemško odpravnine. Znesek bodo najbrže navedli v memorandumu, ki ga sestavlja francoska delegacija. ter bo znašal 7 do 8 milijard. Naše stališče — Rahel pesimizem (Od našega belgrajskega urednika) Belgrad, 22. junja. 1. Iz krogov naše delegacije na reparacijski konferenci v Lausanneu prihajajo pesimistične vesti glede uspeha pogajanj, ki se vršijo med Nemčijo in njenimi upnicami. Spočetka je izgledalo, da bo zmerno stališče, ki ga je zavzel novi nemški kancleT von Papen, ugodno vplivalo na potek celokupne konference, toda kmalu se je spoznalo, da govori za nemškim kanclerjem popolnoma druga borbena struja, ki miroljubnega stališča kanclerja na eni strani ne odobrava, na drugi strani pa ga hoče prisiliti, da postane intran-sigenten in da raje zapusti lausannsko konferenco, kakor pa da bi se spuščal v kakšne koncesije s svojimi upnicami. Jugoslavija — naš predsednik vlade in zunanji minister je to v Belgradu že ponovno naglasil — bi imela velik interes na tem, da se reparacijsko vprašanje kot splošni evropski in svetovni problem spravi enkrat za vselej z dnevnega reda, in bi bila vesela, če bi prišlo do popolne likvidacije reparacijskega vprašanja na ta način, da bi se na eni strani brisala nemška plačila, na drugi pa vse denarne zahteve in denarne obveznosti, ki so nastale med državami v svetovni vojni. Toda v okvirju tega splošnega stališča, ki ga je naša država zavzela, se ona kljub temu smatra za upravičeno, da vztraja na svoji dosedanji zahtevi, to se pravi, da si hoče za vsako ceno izvoje-vati, bodisi na reparacijski konferenci v Lausanneu, bodisi pri banki za mednarodna plačila v Basiu, bodisi z direktnimi pogajanji z velesilami, posebno z Nemčijo, tisti del reparacij, ki ji je bil odvzet po Hooverjevem moratoriju in za katerega do sedaj ni dobila nobenega nadomestila. Naš predsednik vlade je v svojih razgovorih, Zagrebška vremenskr napoved: Oblačno, od časa do časa dež, tempci ira zmerna. Dunajska vremenska »povod: Tzpremenljivo, zelo hladno vreme, ki se j polagoma zboltfalo n» tfgj&radP-"' ki jih je v Lausanneu imel z vsemi državniki za-padnih velesil, posebno s svojimi kolegi iz male antante, z angleškim premierom MacDonaldom in s francoskim predsednikom vlade Herriotom, brez ovinkov naglašal to stališče in izjavil, da Jugoslavija ne bo pristala na nobeno rešitev, ki ne bi vodila računa o naših pravicah do reparacij, razen seveda v slučaju, če bi prišlo do splošnega sporazuma med Nemčijo in njenimi upnicami, pri čemer bi tudi naša država bila voljna pod drugimi ugodnostmi gospodarskega značaja brisati svoje upravičene zahteve. V vrste naže delegacije se je torej naselilo nekoliko pesimizma glede izida sedanjih razgovorov v Lausanneu, pač pa upajo, da bo ta prvi spopad med nemško in francosko vlado imel to posledico, da bosta oba tabora preko poletnih mesecev imela dovolj časa za razmišljanje in da bosta do jeseni oba prinesla nove načrte, ki bodo služili za podlago za bolj zadovoljavajočo poravnavo reparacijskega konflikta, Iz tega bi sledilo, da bo reparacijska konferenca v Lausanneu trajala tudi preko poletnih mesecev, da se bodo sicer glavni delegati vrnili v svoje prestolice, ostali pa bodo v Lausanneu delegati strokovnjaki, ki si bodo razdelili delo v komisijah in podkomisijah, da tudi s svoje strani pripravijo strokovne predloge za večjo in obširnejšo reparacijsko debato, ki se nam obeta za prihodnjo jesen. Stališče, ki ga je naša vlada zavzela, je tako pravično in naše zahteve glede reparacij so tako upra ičene in mednarodnopravno tako utrjene, da so dr. Marinkovičeve izjave v vseh krogih zadele ne samo na veliko pozornost, ampak tudi na da-lekosežno razumevanje, in da so se celo nekatere zapadne države izjavile pripravljene, da bi eventualno s skupnimi napori našle nadomestilo za oni izpad reparacij, ki je r^emu državnemu proračunu prizadejal veliko i , v slučaju, da bi Nemčija 'ia noben način ne .arala sodelovati pri na-. "Ntnadi naše izgube. Avstrija ne bo več plačevala Dunaj, 22. junija, ž. Govori so, da jc predsednik Narodno banko dr. Kiinbcck izdal nalog, da naj se z jutrišnjim dnom ustavijo vsa zapadla plačila inozemskih dolgov obenem s posojilom Žvozo narodov. Vsakega 23. v mesecu polaga v Avstriji državna carinska uprava in uprava tobačnega monopola vso svoje dohodke Narodni banki, ki v devizah izplačuje obresti za inozemska posojila. To bo sedaj odpadlo. Evharistični kongres v Dublinu Dublin, 22. jun. Svečanega sprejema, ki ga jfl priredila vlada irske republike papeževemu legatu, kardinalu Lauri na dublinskem gradu, so je udeležilo 5000 oseb. Navzoči so bili vsi kardinali, škofje in drugi prelati, ki so dospeli na mednarodni evharistični kongres, vlada irske republike kakor tudi celokupni diplomatični zbor. Manjkal je samo britanski generalni guverner sir James Mac Neil, ki ni bil povabljen. Popoldne istega dno je bil Gar-den party, ki so ga priredili v čast legatu v Blank-kock College-u blizu Dublina, katerega se jo udeležilo okoli 20.000 oseb, med njimi predsednik republike de Valera. Dopolnitev uredbe o drag. dokladah vpohojencev Belgrad, 22. jan. AA. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra sprejel izpremembe in dopolnitve uredbo o draginjskih dokladah državnih upokojencev z dne 14. marca 1932. Po teh izpremembah in dopolnitvah jo čl. 0. uredbe dopolnjen tako, da velja tudi za upokojence, ki so bili upokojeni s službeno doklado v 4. in 5. skupini 2. kategorije in 1. in 2. skupini 3. kategorije. Čl. 10. uredbe je bil izpopolnjen tako, da pripada rodbinskim upokojencem, ki jim je bila po-jiojnina odmerjena po 5 letih prispevanja in ne pred dovršenimi 10 leti prispevanja, orgovarjajoča draginjska doklada kakor da je bila oseba, ki od nje izhaja pokojninska pravica, upokojena z 10 leti pokojnine. V čl. 21. uredbe je izpremenjeno lo, da ima upokojenec, ki mu hči vodi gospodinjslvo, pravico do draginjske doklade do njene omožilvo. Izprememba čl. 25. uredbe določa, da imajo osebni upokojenci, upokojeni po starih zakonih, kt so veljali pred 1. septembrom 1923, pravico do draginjske doklade ne glede na količino dohodka od posestva ali osebnega dela, ako so bili upokojeni po končanih 20 letih efektivne službe, priznane jim v pokojnino. Ta določba velja ludi za rodbinsko upokojence po starih zakonih in sicer ne glede na življenjska leta. Izprememba čl. 26. uredbe določa, da imajo osebni in rodbinski upokojenci po starih zakonih pravico na draginjsko doklado ne glede na to, ali opravljajo samostojno delo ali svobodno profesijo, -ako so dokončali 65, leto življenja. Stran 2!> »SLOVENEC«, dne 23. junija 1982. Stev. 142. Velika zmaga zemljoradnikov v Bolgariji Kmet ne bo plačeval več neposrednih davkov na zemljo »Močna roka" v Nemčiji Belgrad, 22. jun. 1. Iz Sofije poročajo, da je prišlo med zemljoradniško in demokratsko parlamentarno skupino do zelo napetih odnoSajev, ki so se razvili z bliskovito naglico in ki so povzročili nenadno demisijo demokratskega kmetijskega ministra Gučeva. V mestu prav za prav še nihče ni vedel tekom včerajšnjega dneva, kako se bo vladna kriza razvijala, iil če bo morebiti predsednik Mu-šanov vendarle prisiljen, da poda demisijo celokupnega svojega kabineta, da na ta način izravna krizo, ki je nastala radi demisije Gičeva. Šele snoči ob priliki zelo važne izjave finančnega ministra Štefanova' v narodnem sobranju je nastalo jasno, da do vladne krize ne bo prišlo in da je iz te borbe med zemljoradniki in demokrati, ki predstavljala vladno večino, izšla zemljoradniška skupina kot zmagovalka. Finančni minister Štefanov je namreč pojasnili narodnemu sobranju vladni predlog, da se naj osvobodijo plačevanja vseh posrednih davkov na zemljišča vsi lastniki zemljišč, to je vsi kmetje, ali z drugimi besedami, kader volivcev zemljoradniške stranke. Ta zahteva je že stara zahteva zemljoradniške skupine, saj se je pojavila še za časa rajnega vladnega predsednika Stanibolijskega, a nikdar ni mogla najti v sukcesivnih vladah, ki so vodile bolgarsko politiko, pravilne zaslombe, najbrže ne iz finančnih razlogov, ker brisanje vseh neposrednih davkov na zemljišča pomeni velik izpad državnih dohodkov. Večina narodnega sobranja je z burno aklamacijo sprejela izjavo ministra Štefanova ter vladni predlog, katerega je takoj uzakonita. Bolgarski kmetje odslej torej ne bodo plačevali nič več nobenega posrednega davka na svoja zemljišča. Po statistiki, ki je bila predložena narodnemu sobranju, bo torej 58.1% vseh bolgarskih zemljorad-niških posestev osvobojenih tega davka. Zemljoradniška skupina je torej zmagala v sobranju in v vladi ter je bila na ta način kriza tudi rešena. Iz tega sledi, da se položaj zemljoradniške stranke v Bolgariji vedno bolj krepi v vladi in izven nje ter da obstoja možnost, da bo pri even-tuelnih novih ilržavnozborskih volitvah, na katere se je tudi že namigavalo, zemljoradniška stranka v stanju, da brez sodelovanja demokratov najde potrebno večino v narodnem sobranju, torej potrebno večino ,da prevzame vlado v svoje lastne roke. Sofijsko časopisje pozdravja ta pokret iil ta razvoj ter omenja, da vodi zopet nazaj v čase Stambo-lijskega, ki so bili za kmeta dobičkonosni, zn bolgarsko zunanjo politiko pa dalekosežnega pomena, posebno kar se tiče odnošajev med Bolgarijo in med njenimi neposrednimi slovanskimi sosedami. Nacionalistična vlada na Malti Malta. 22. jun. Guverner Velike Britanije je 21. t. m. izdal proklamaeijo, v kateri se naznanja, da je na otoku po dveh letih zopet vpostavljena samouprava. Nova samoupravna vlada je sestavljena iz samih nacionalistov, in sicer je predsednik ministrstva Mifsud, ki ima obenem justico, Mizzi ima trgovino, pošte in začasno prosveto, katero bo potem prevzel msgr d'Andria, Bonnici ima finance in policijo, Oliver zdravstvo, Adami javna dela, Mikaleff pa poljedelstvo in ribolov. Ukrepi proti brezposelnosti i. Brezposelnost je pojav, ki ni samo zavzel katastrofalnega obsega v industrijskih državah, temveč se je razširil ludi ua agrarne države, ki do sedaj vsaj teh skrbi niso imele v večji meri. Tudi naša država ni obvarovana teh težav. Kmalu bo prišla zinia, ko se bo brezposelnost in nje posledice pokazale v mnogo težjem obsegu kot danes, ko se nudi za tega in onega brezposelnega delo po kmetih, kjer dobi vsaj toliko, da ni lačen. Da bo problem brezposelnosti v tej zimi tudi pri nas mnogo resnejši kot do sedaj, je nedvomno. Samo če dobi industrija od kod velika naročila, ali če bi nastopila iz enega ali drugega vzroka nepričakovana konjunktura, potem bi se sedanji položaj omilil ali morda celo izboljšal. Poslabšanje zaposlitve v bodoči zimi ne smemo smatrati za pesimizem, ampak samo za naravno posledico dosedanjega gospodarskega razvoja ter resno opozorilo na neizogibne posledice naših težavnih gospodarskih razmer, ki so nastale radi splošnega gospodarskega zastoja na svetu. Ne smemo pozabiti na j>osledice, ki se bodo še pokazale, da ste dve največji banki v državi prišli v težkoče ter da za dajanje kreditov v doglednem času ne pridete v poštev. Vendar pa radi denarnih in kreditnih skrbi ne smemo pozabiti na probleme, ki so finančnega, moraličnega, socialnega in končno v najširšem pomenu tudi državnega pomena. Tak problem, ki vsebuje vse tu navedene vidike, je boj proti brezposelnosti. Ako primerjamo dosedanje ukrepe na tem polju pri nas z delom v drugih državah, pridemo do prepričanja, da smo do sedaj mnog« siorili, bodisi v pogledu državne kakor tudi privatne ini-cijative, posebno ako upoštevamo, da so dohodki za zmanjšanje brezposelnosti pri nas napram drugim državam nizki in da do lanskega leta skoro prave brezposelnosti sploh nismo niti poznali. Predvsem je treba ukrepe proti brezposelnosti usmeriti po smotrenih vidikih ln sicer: 1. da se delo in njegov obseg primerno in pravično razdeli; 2. da ustvarimo nove ipoinoMi dela. Kakor pri nas, tako je izhajala inicijativa za spremembo delovnega časa in razdelitev dela med večje število delovnih moči tudi v izrazito industrijskih državah od delavskih organizacij. Mnogo kasneje so uvideli umestnost teh zahtev tudi delodajalci, večkrat šele po trdih bojih. V tej ali oni obliki so več ali manj ugodili zahtevam, deloma tudi radi položaja gospodarstva, ki pač aahteva popuščanja tudi od strani podjetnika. Vsaka razdelitev dela, ki bi šla preko dosedanjega načina, bi morala biti organizirana tako, da se po največji možnosti prilagodi razmeram in zahtevam posameznih obratov in industrijskih pauog. Razdelitev dela med večje število delovnih moči naj ima predvsem to nalogo, da se čim večje število delovnih moči sploh zaposli. StroSke, ki nastanejo radi tega, naj nesejo ysaj deloma oni, ki so popolnoma zaposleni, deloma pa podjetja, ki imajo razmeroma dobro zaposlitev. Po dosedanjem razvoju krize si seveda ne smemo delati glede uspeha takih ukrepov prevelikih iluzij. Skrbeti moramo, da se nadomestijo znižani dohodki, ki so posledica delne zaposlitve, z drugimi, -.»postranskimi«, kakor je na pr. domača obrt. Istočasno pa bo treba tudi obvarovati gospodarstvo pred občutnimi posledicami izpremenjenlh razmer, ki bi se mogle pojaviti radi zmanjšane kupne sile in znižanega konsuma izdelkov, ki niso najpotrebnejši za življenje, pa vendar igrajo v gospodarstvu pomembno vlogo. Samo po sebi tako postopanje ne pomeni po-življenja gospodarskega življenja in promela, nasprotno smemo pričakovati razne gospodarske spremembe, ki jih pa mora iz obzira do skupnosti vsakdo prenašati. Glavni pomaa razdelitve dela in Nova vlada bo odposlala v London deputacijo z Mifsudom na čelu, ki bo skušala od britanske vlade izposlovati preklic naredbe, ki odpravlja italijanščino na osnovnih šolah. Britanski guverner je obenem izdal naredbo, ki prepoveduje vse vrste publikacij prevratnih spisov. Kazni so jako hude in znaša maksimum gtlri leta prisilnega dela in 500 funtov globe. Zdi se, da je ta naredba naperjena proti propagandi fašizma. Narodnim poslancem Belgrad, 22. jun. Danes je bila v veži narodne skupščine obešena objava o tem, da se odlaga klubska seja, ki je bila sklicana za 25. junij, in da bo prihodnja seja naknadno sklicana. Kakor je znano, je bila ta seja sklicana na željo predsednika vlade za soboto, ker so mislili, da se bo mogel dr. Marinkovič vrniti iz Lozane že sredi tega ledna. Medtem pa je moral predsednik vlade ostati v inozemstvu dlje, kakor se je predvidevalo, iu ker klub ne želi imeti seje v njegovi odsotnosti, je predsedstvo sejo kratkomalo odložilo. Ko bo določen dan po-vratka predsednika ministrskega sveta iz inozemstva, bo določen dan nove seje. Dogodki v Bosanskem Brodu Belgrad, 22. jun. Avala. Dne 19. junija je policija aretirala v vasi Sijekovač, okraj Derventa, Mirka Vidoševiča, znanega komunista, ker je hotel organizirati med lamošnjimi kmeti neko demonstracijo ob zadušnici za pokojnim Stjepanom Radičem in jo izrabiti v komunistične svrhe. Orožništvo ga je odvedlo v zapore okrajne izpostave v Bosanskem Brodu. Toda njegovi pristaši iz okolice Bosanskega Broda so hoteli orožnike prisiliti, da ga izpuste. Da ohrani red, je moralo orožništvo po predpisih za vršitev službe rabiti orožje ter je bil pri tem ubit Ilija Matkovič* kmet iz Gornjih Močil. Ostali so se nato lakoj razšli. O dogodku se vrši preiskava. Vpokojitve v prosv. ministrstvu Belgrad, 22. junija. L V prosvetnem ministrstvu so bili upokojeni: Mliloševič Momčilo, načel"-nik splošnega oddelka v prosvetnem ministrstvu, Kangrga Jovan, inšpektor za srednje šole, Ševarlič Miladin, inšpektor srednjih šol, Lavelič Ilija, inšpektor srednjih šol. Za načelnika splošnega oddelka v prosv. ministrstvu je imenovan Ilič Drago-slav, inšpektor v prosv. ministrstvu in načelnik za srednješolski pouk. Odlikovanja Belgrad. 22. junija. 1. Z redom sv. Save IV. stopnje so bili odlikovani: dr. Ivan Rajšp, upravnik in primarij banovinske bolnice v Celju, dr. Mile Vacke, primarij banovinske bolnice v Celju, dr. Franc Steinfelder, primarij banovinsko bolnice v Celju, Ivan Prekoršek, upravnik banovinske bolnice v Celju in narodni poslanec. Z zlato kolajno za meščanske zasluge je bila odlikovana Adelina Kumer, prednica usmiljenk v banovinski bolnici v Celju. Z redom sv. Save V. stopnje je bila odlikovana Mandca Romanova v Ljubljani. Šahovski turnir Praga, 22. jun. tg. V 9. kolu so bili izidi nastopni: Flohr-Pokorni in Spielmann-Treybal remis. Dr. Vidmar je bil v igri z Opočenskim že na tem, da zgubi partijo. Opočenski pa je prezrl, da lahko napravi mat, tako da je igra končala remis. Maroczy je premagal Engla, Robaček pa Maya. Partija Bogoljubov-Walter je bila prekinjena in kaže, da bo Bogoljubov dobil. Partija Canal-Pirc se je morala odgoditi. ker je Pire obolel. Stanje po 9. kolu: Flohr, Spielmann, Vidmar 6K, Marorzy 514, Pire 5 (1), Bogoljubov, Canal 4 in pol (1), Opočenski, Pokorny, Treybal 4, Wal-ter 4 (1), May 3, Engel 2 in pol, Rohaček 1 in pol. povečanja obsega zaposlenja pa leži na socialnem polju. Dokaz socialnega občutka je zadeva, ki se prej ali slej poplača, je nek kapital, ki ne leži brezplodno naložen. Za našo državo je velikega pomena razširjanje delovnega obsega zato, ker se s tem predvsem razširi krog konsunientov življenjskih potrebščin, ki jih produeiraino sami v državi in ki dajejo možnost za obstoj kmetijstvu iu s tem zopet sredstva za nabavo industrijskih izdelkov. O drugi točki, ustvarjanju novih možnosti dela, prihodnjič. . —i— Berlin, 22. jun. Dne 22. junija se zbere konferenca ministrov nemških dežela pri ministrstvu za notranje zadeve Reicha, na kateri bodo padle važne odločitve. Ako se na tej konferenci ne bo dosegel sporazum med šefi nemških dežela in državnim notranjim ministrom glede nošnje uniform, potem se bo državna vlada nujbrž odločila za politiko močne roke. Tako vsaj trdijo nacionalistični krogi, ki menijo, da imajo notranjega ministra von Gayla v svojih rokah. Kakor znano, so do sedaj vlade južno-nemških dežela, lo je Bavarske, Wttrtemberga iil Badena, stale na stališču, da ne izvajajo Hinden-burgove naredbe, da je nošnja uniform raznih nacionalnih organizacij zopet dovoljena. Baje je vlada von Papena sklenila, da bo deželne vlade prisilila k spoštovanju državne odredbe na ta način, da bo proglasila neke vrste izjemno stanje, kakor jo to predvideno v gotpvih slučajih po weimarskl ustavi. Razume se, da hitlerjevski lisk vlado liujska, naj bi proti deželam nastopila z vso odločnostjo, vendar pa se zdi, da se bo na konferenci deželnih ministrov z baronom von Gay-lom dosegel kompromis. Berlin, 22. jun. tg. Ob 11 se je začela v državnem notranjem ministrstvu velika konferenca notranjih ministrov dežel. Vodstvo ima Bavarska. Bavarski notranji minister ima nalog, da na vsak način oidločno vzdržuje stališče Bavarske, da ima nesporno pravico, temelječo v ustavni avtonomiji dežele, da vzdržuje prepoved nošenja uniform. Komunistična stranka v Nemčiji se razpusti? Pariz, 22. jun. AA. Iz Dilsseldorfa poročajo, da je tamkaj snoči neka skupina komunistov napadla s streli i/, revolverjev in kamenjem neko policijsko patruljo. Policija je izvedla hišno preiskavo v hiši, iz katere so streljali, in zaplenila veliko količino municije ter več oseb aretirala. V neki drugi diissel-dorfski ulici je morala policija streljati na komuniste, ki so jo napadli. Več demonstrantov je ranjenih. Tudi v drugih okoliških mestih je prišlo snoči do spopadov iu je več ljudi ranjenih. Nemški nacionalistični listi mislijo, Miru«. V tem članku je Madjarov vprašal, kako da oblasti niso opazile avtomobila s Kavrakilovim, ko je vozil iz Sofije v Dupnice. Madjarov zahteva v tem članku razen tega še, naj vlada v Petriške« okriju vojaško upravo ukine. Zaradi tega članka in pa v zvezi s številnimi protesti proti ugrabitvi Kavrakilova v bolgarskih in inozemskih listih list kratkomalo brani VMRO iu spravlja ugrabitev Kavrakilova v zvezo z umorom predsednika makedonskega komiteta Dimitra Mi-hajlova. Svojo polemiko zaključuje »Makedonija« z besedami: »Verjetno je, da bodo prihodnji dnevi pokazali pravo sliko Simeona Kavrakilova in da bo bolgarska javnost spoznala njegovo agentsko in pro-vokatersko vlogo.« Razpadanje Kitaja Nanking, 22. junija. Uradno se poroča, da so tibetanske čete nenadoma prekoračile kitajsko mejo in napadle kitajske čete v provinci Sinčan (provinca severo-vzhodno od Tibeta). Prišlo je do krvavih bojev, v katerih so imele kitajske čete precejšnje izgube in so se morale umakniti. Posvetni in cerkveni poglavar Tibeta, tako zvani Dalaj Lama, je baje odredil mobilizacijo vseh čet Tibeta. Moskovski sovjetski listi poročajo, da so tibetanske čete zasedle vzhodni del kitajske province Sinčan. To se je po trditvah sovjetskega tiska zgodilo na podlagi tajne pogodbe med Tibetom ln An- Hude borbe v Čili Santiago. 22. jun. ž. Štiriindvajschirni teror množice, ki so jo vodili komunisti, je bil obvladan snoči z energično akcijo in obsednim stanjem. Le v Valparaisu je prišlo preteklo noč še do hudih bojev med karabinjeri in delavci, ki so napadali javna poslopja, kar pa so jim preprečili s hudim strelja-njom iz pušk. Število mrtvih šc ni točno ugotovljeno, računa pn sc, da imajo uporniki 50 mrtvih in 30 hudo ranjenih. Število smrtnih žrtev vladnih čet znaša 10, veliko pa jih jc ranjenih. Vlada je sklenila, da obsuje ves aerodrom v Quintorc:su s topovskim ognjem, ker se boji, da bi se letalske čete pridružile delavski stranki. Davila je zbolel, kar znatno otežkoča delo vlado. I zravnava f rane, proračuna Pariz, 22. junija. AA. Kakor poroča »Quoti-dien«, namerava vlada predložiti 28. junija zakonski načrt, ki bi omogočil izravnanje proračuna z znižanjem vojaških izdatkov za 1600 milijonov in z zvišanjem davkov za 1500 milijonov frankov. Skupno bi se na ta način znižal primankljaj za okoli 3 milijarde in ne bi bilo treba reducirati uredništva. Demanti glede devalvacije šilinga in penga Budimpešta, 22. jun. tg. V zvezi z vestmi, ki so prišle z Dunaja, pa so bile potem demantirane, glede nameravane devalvacije šilinga, so se tudi v Budimpešti širile govorice, da tudi Madjarska namerava odrediti slične ukrepe. Ministrski predsednik Karolyi pa je to govorice odločno demantiral. Moratorij madjarskih dolgov Ameriki Budimpešta, 22. jun. tg. Po dolgih pogajanjih sc je posrečilo madjarski vladi skleniti z ameriškimi upniki slično pogodbo za moratorij, kakor sve-ij čas Anglija. Dogovor bo trajal do 1. avgusta. Velike aretacije komunistov v Romuniji Bukarešta, 22. junija. AA. Aretacije v zvezi z odkritjem tajne komunistične organizacije se nadaljujejo. Mnogo osumljencev so v zadnjih dneh prijeli zlasti v Moldaviji in Besarabiji, v drugih krajih pa so aretirali člane več komunističnih organizacij. Tragična smrt češke milijonarke Sofija, 22. jun. A A. Snoči okoli 10 iil pol so našli v Sofiji v stanovanju obešeno češko milijonarko Ilenrijclo Bcneševo. Policija je našla v njenem stanovanju 90.000 levov v zlatu, 00 bankovcev, vložno knjižico bolgarske »Zemljodelsko hanke« na 500.000 levov. Truplo obešeno Beneševe so prepeljali na prosekturo, da se ugotovi, ali je napravila samoumor, ali pa ne gre morda za zločin. Lizbona. 22. jun. A A. Kmetijski strokovnjaki napovedujejo, da bo letošnja portugalska žetev rekordna in da Portugalski ne bo treba uvažati žita. glijo, po kateri je Anglija dobila v Tibetu nadalj-ne koncesije gospodarskega značaja, kot protiuslu-go pa je dobavila Tibetu 40 topov, 2000 strojnih pušk in 2 milijona krogelj municije. Tako je torej Anglija izrabila neprilike Kitaja v Mandžuriji in anarhijo v Kitaju samem zato, da poveča sfero svojega vpliva v Tibetu. Ako se vpo-števa, da v kitajskem Turkestanu in v tako zvani Zungariji severno od Tibeta narašča vpliv Rusije, potem je čisto na mestu govoriti o počasnem razkroju kitajske države. ' iw< .janl — IVOCf Najboljše je biti boksar iiong Island, 22. jun. tg. Na mnogih straneh sa smatra, da je bila razsodba za svetoirno prvenstvo v boksanju, ki je priznala Sharkeyja zmago nad Schmellingom, napačna. Celo newyorški župan Wal-ker je izjavil pred mikrofonom, da se mu idi razsodba napačna, in da sta nasprotnika enako vredna. Schmelling je izjavil v intervjuvu, da si hoče naslov prvaka priboriti in sicer tem lažje, čim večkrat se mu bo >Sharkey postavil. — Begu je prisostvovalo 71.000 gledalcev. iSkupni dohodki tekme so znašali 543.000 dolarjev. Sharkeyjev delež maša 232.000 dolarjev, Schmellingov pa 54.000 dolarjev, dočitn bodo prireditelji spravili v žep 255.000 dolarjev. Mednarodna goslarska tekma Dunaj, 22. jun. AA. Korbiro poroča: Na mednarodni goslarski tekmi je dobil prvo nagrado v znesku 2000 šilingov Jugoslovan Karlo Senasl. Razen denarne nagrade dobi Senasi še častno nagrado, in sicer gosli, ki jih je izdelal slavni dres-denski mojster Koch in so vredne okoli 1500 šilingov. Športne vesti London, 22. junija. AA. Včeraj je prišlo do prve senzacijo na -vvimibledonskem teniškem turnirju. Svetovi prvak Franooz Henri Cochet, je že v drugem kolu izgubil proti Angležu Collinsu v štirih setih. London, 22. junija. AA. Včeraj si je kralj s kraljico oglodal mednarodno konjsko razstavo v »01ympiji«, kjer je prisostvoval tudi mendarodnim konjskim dirkam. Na tekmi so sodelovali najboljši oDiciirji francoske, belgijske, irske in angleške vojske. Zmagal je aaigleški poročnik Talbot Ponsonby. Pari«, 22. juntija. AA. Plavač Taris je postavil nov svetovni rekord pri plavanju na 800 m svobodnega štila v 10.15:l/is. Prejšnji rekord je znašal 10.162/o. Drobne vesti Split, 22. jun. ž. Znani angleški arheolog sif Evvans je prispel v Split s svojo soprogo ter obiskal msgr. dr. Buliča, s katerim so je dolgo časa veselo razgovarjal. Sir Ewans, ki je velik prijatelj našega naroda, si je ogledal danes znamenitosti Splita, Trogirja in Solina. Zagreb, 22. jun. ž. Na mednarodnem kongresu mest, ki je bil sklican v Londonu, ni bila zastopana naša država. Kot zastopnika sta bila najpreje delegirana dr. Srkulj in dr. Srškič, ki pa se vsled imenovanja za ministre oziroma za člane državnega svela, kongresa nista mogla udeležiti, novih zastopnikov pa niso mogli tako naglo določiti vsled tehničnih formalnosti. Zagreb, 22. jun. ž. Nu praznik sv. Petru in Pavla bodo v Zagrebu blagoslovili nov samostan Naše Gospo Lurdske. Blagoslovitev bo Izvršil zagrebški nietropolit nadškof dr. Ante Bauer. Washington, 22. jun. AA. Predsednik Hoover je izročil miss Earhartovi, ki je nedavno tega sama preletela Atlantik, zlato kolajno narodno zemljepisne družbe. Miss Earharlova je prva ženska, ki je deležna takega odlikovanja. Ljubljana, 22. jun. AA. Podban dravske banovino dr. Plrkniajer v petek, dne 24. t. m. nc bo sprejemal strank, ker bo uradno zadržan. Stev. 142= žSLOVENECi, dne 2S. junija 1032. Stran 3 v« narodni poslanec ubit Belgrad, 22. junija. Kakih 20 km stran od Leskovca v vasi Vojnik so našli na dan pravoslavnih binkošti iz zasede ubitega Vaso Popuviča, svečenika in bivšega narodnega poslanca. Bilo je okoli 0 zjutraj, ko se je Vasa Popovič s svojega doma peljal v cerkev v Vojniku, da odsluži binkoštno liturgijo. Pot znaša okoli 3 km. Vaša Popovič se je peljal počasi in se med potjo raz-govarjal z dvema cigankama. Ko je dospel do betonskega mosta, se je naenkrat izpod mosta pojavil človek s puško, naperjeno proti Popoviču. Popovič je trikrat vzkliknil: »Ne ubij me!«, potem pa hitro skočil z voza, toda v tem trenutku je že odjeknil strel in Popovič se je zgrudil na tla, kjer je takoj izdihnil. Kmalu so prihiteli iz bližnjih vasi seljaki, ki so videli, kako sta dva oborožena človeka bežala čez polje. Prišel je tudi načelnik jablaniškega okraja Zivko Tomič. Okoli 11 je prišla sodna komisija z Pogreb f župnika Ažbeta Škofja Loka, 22. junija Včeraj smo v Škofji Loki z vso slovesnostjo pokopali gospoda župnika Franceta Ažbeta. Pogreb je vodil ob zelo številni asistenci stolni kanonik g. dr. M. Opeka od Debeljakove hiše v farno cerkev, kjer je imel kratek govor o pokojnem župniku, ki je iz daljne Amerike prišel v domačo slo-vesko zemljo iskat zdravja, a je našel smrt in grob. Po govoru je bil slovesen rekvijem, nato pa se je sprevod pomikal proti pokopališču, kjer so g. župnika položili k počitku. Rajnik je dobil številne vence, domači pevci pa so mu zapeli pred hišo žalosti »Usliši nas Gospod«, v cerkvi »Beati mortui«, na pokopališču pa »Človek glej«, vse pod vodstvom domačega organista. — Blagi župnik in velik prijatelj naše zemlje in našega ljudstva doma in v tujini naj pokojno v Bogu počiva! »Poslanec" posreduje Sremska Mitrovica, 21. junija. Pred par meseci je v Sremskih Karlovcih uganjal svoje lumparije prefrigan pustolovec. V hiši ! Katarine Križanič se je pojavil elegantno oblečeni gospod, ki se je predstavil za poslanca in izjavil, I da je prišel pogledat, kako ljudstvo živi in če je treba kaj pomagati. Križaničeva je imela takrat Tavno proces z neko novosadsko tvrdko zaradi to- , vornega avtomobila, ki ga je izgubila. »Poslanec«, se piše Stanko Krsmanovič, doma iz okolice Kru-ševca in biva v Belgradu, je izjavil, da bo zadevo razčistil v korist Križaničeve. Dal si je izplačati ; 1300 Din za pristojbine ter se je s Križaničevo i in njenim svakom zmenil za sestanek v Belgradu. Res so se vsi trije sestali v Belgradu. Krsmanovič je spisal prošnjo in peljal oba v pravosodno ministrstvo, kjer ju je pustil na hodniku čakati. Sam je Sel v neko pisarno, se vrnil in izjavil, da je vse v najlepšem redu. Pozneje je prišel še dvakrat v Karlovce in zahteval 10.000 Din ter izjavil, da Kri-žaničevi ne bo treba ničesaT plačati novosadski tvrdki, ker da bo on s svojimi zvezami v Belgradu zadevo končno razčistil. Hčerki Križaničeve se je možakar zdel sumljiv. Poklicala je policijo, ki je Krsmanoviča aretirala. Pustolovca je sedaj mitroviško sodišče obsodilo na 11 mesecev strogega zapora, na 600 Din globe, na povračilo škode in na stroške kazenskega postopanja. Ko so mu razglasili sodbo, je Krsmanovič izjavil, da nikakor ne bo mogel prenesti zapora, ker je svoji domovini 11 let zvesto služil in ima Številna odlikovanja. Izvršil da bo samoumor. Kljub temu je pa smatral za umestno, da prijavi priziv. Drago plačana radovednost Zagreb, 22. junija. Cigani so zopet preplavili Zagreb. Nekaj časa jih v mestu ni bilo videti ali vsaj zelo redko, ker jim je bil strogo prepovedan prehod čez mitnice; danes je pa čisto drugače. Naredba je še vedno v veljavi, ciganov je pa v mestu več kakor kedaj poprej. Zdi se, da dobe tu in tam dovoljenje radi neodložljivih poslov, da pa to dovoljenje zlorabljajo. Tako je prišla pred par dnevi mlada ciganka s starejšo v Zagreb. Slišala je od svojih tovarišic, da se v Zagrebu lahko zasluži in se je informirala iri cigankah, ki so v takih poslih bolj poučene, „;je je ugodnejša prilika za zaslužek. Dobila je naslove nekaterih žen, ki verujejo v prerokovanje iz kart, in ko je prišla v mesto, je sklenila, da bo obiskala te žene. Bila je to ciganka Roza Nikolič iz Resnika in neka njena tovarišica. Šli sta najprej v neki zagrebški hotel, ker sta zvedeli, da je tam uslužbena Cilika M., ki veliko da na prerokovanje iz kart. Cilika je uprav hotela poslušati svojo uso- državnim tožilcem ter zdravnikom. Zdravnik je konstatiral, da je bil Popovič zadet z dumdumsko kroglo, ki mu je raztrgala srce. Seveda iščejo storilce, katerih do sedaj še niso izsledili, pač pa je več oseb, ki se zdijo sumljive, zaprtih. Kaj bi moglo biti motiv umora, ni znano. Truplo Vase Popo-viča so že pokopali, na grobu pa mu je govoril bivši minister Zivojin Rafajlovič. Vasa Popovič je bil rojen leta 1892. Kot konjeniški častnik se je udeležil vseh vojn od leta 1912 do 1918. Bil je v avstrijskem ujetništvu v Heinis-griinu, Egerju in Grodingu. Tu je v uniformi avstrijskega četovodje zbežal, potem ko je odstranil krvavih rok žico. Avstrijci so za njim streljali, pa ga niso zadeli, in Popovič je pribežal do Belgrada, ki je bil tedaj v avstrijskih rokah. Nato se je preril do solunske fronte. Imel je zlato kolajno za hrab-I rost. Ker je bil leta 1912 dovršil belgrajsko bogo-' slovnico sv. Save, je po upokojenju leta 1919 za-I prosil in dobil župnijo Vojnik. Tedaj se je tudi za-I čel zanimati za politiko. do, ko je iz neke hotelske sobe zapel zvonec. Klical jo je neki gost in Cilika je morala k njemu. »Počakajta me, se bom takoj vrnila,« je rekla sobarica cigankama, ki sta, kakor se zdi, komaj čakali, da se Cilika oddalji. »Dobro, dobro,« sta odgovorili ciganki in se značilno spogledali. Ko je Cilika odšla, sta se ciganki takoj podali ; na svoj posel. Vdrli sta v Cilikino omaro in vzeli tam ves njen prihranek v znesku 830 Din, nato pa brez sledu izginili. Ko se je Cilika vrnila v svojo sobo, da bi slišala svojo usodo, seveda ni več našla cigank. Kmalu pa je spoznala, da je okradena. Šla je na policijo in tam povedala, kaj se ji je zgodilo. K sreči je po fotografijah spoznala obe ciganki, kateri se-i daj policija zasleduje. Ciganki bo policija skoro go-| tovo našla, ni pa gotovo, če bo pri njiju dobila še kaj ukradenega denarja. Kaznovana lahkomiselnost Ljubljana, 22. junija. Kleparček Stane je dobil te dni od odvetnika lepo pismo, v katerem mu doktor sporoča, naj se zglasi pri njem, da dvigne po očetu doto 4400 Din, ker je sedaj že polnoleten. Stane je zavriskal in v torek res dvignil denar. Takoj je zbobnal nekaj tovarišev, da jih je bilo z njim 10. Pričelo se je veselo pijančevanje in romanje od gostilne do gostilne. Stane je plačeval za vse. Nato so se spomnili, da bi bilo dobro iti kam še malo z avtom. Brž so najeli avto in se vozili z njim po Gorenjski. Ustavili so se v Škofji Loki in tam veselo pi-jančevali. Nazadnje so zahtevali še, da jih šofer pelje še na Bled. Toda šofer, ki ni vedel, od kod ima Stane denar, je sumil, če denar ni morda ukraden. Končno se je Stane spri s šoferjem še zaradi plačila. Šofer je zahteval 500 Din, Stane, pa mu je ponujal samo 200 Din. Zato je šofer še enkrat vso družbo pijanih mladeničev naložil na avto in jim dejal, da bo res peljal nn Bled. Toda avto je zavil okoli Škofje Loke — nazaj v Ljubljano. Mladeniči so bili prepričani, da se peljejo na Bled in so bili nemalo začudeni, ko je avto ustavil pred stražnico, kjer je šofer vse mladeniče izročil stražnikom. Pijani Stane je na stražnici pričel kričati in trditi, da so ga njegovi tovariši okradli. Stražniki so vse pozaprli in Stanetu odvzeli denar, da se prepričajo, če ni morda ukraden. Ponoči je Stane še v zaporu silovito razgrajal. Zjutraj, ko se je prespal in streznil, pa se je pričel kesati svojih neumnosti. Pojasnil je policiji, odkod ima denar — zapravil ga je skoraj polovico. Plačal je tudi šoferja in policijsko kazen 250 Din zaradi razsajanja. Boj na nož na cesli Novi Sad, 21. junija. V Gornjem Kovilju so v noči od nedelje na ponedeljek našli na glavni cesti kmeta Pavla Par-tarja, ki je ležal v mlaki krvi. Prenesli so ga na dom in ko se je zavedel, je pripovedoval: Ponoči sem v bližini hiše zapazil sumljive postave. Šel sem iz hiše in požvižgal psu. Nenadoma držali nože. Eden napadalcev je zakričal name: so me obdali trije neznani fantje, ki so v rokah »Daj sem denar, ali pa boš umrl!« Ko sem se hotel upirati, mi je en napadalec zamašil usta, druga dva sta pa preiskala žepe in mi vzela 87 dinarjev. Nato so napadalci zahtevali še dragocenosti. Posrečilo se mi je izvleči nož, s katerim sem so vrgel na napadalce, ki sem jih vse tri ranil. Sam sem bil na štirih mestih ranjen in sem se končno zgrudil na tla, nakar so napadalci pobegnili. Na podlagi krvavih sledov so orožniki še ponoči aretirali Marka Tamariča in "Svetislava Pave-liča. Oba sta v začetku tajila, končno pa priznala. Imena tretjega napadalca nista hotela povedati, vendar so tudi tega prijeli. Neki zdravnik je bil namreč poklican k nekemu Izaku, ki da se je ranil na ubiti šipi. Zdravnik je pa ugotovil, da gre za vbodljaje z nožem in je to sporočil orožnikom, ki so Izaka aretirali. Izak je priznal, da se je udeležil napada. Zavarovanci OUZD po starosti V zavarovalno tehničnem pogledu je eroinen-tne važnosti starostna struktura zavarovancev. Vse zavarovalne veličine se menjajo s starostjo: premije, rezerve, morbiliteia, mortaliteta, invaliditeta itd. Naglasiti moTamo, da je starostna struktura članstva zelo povoljna za izvajanje bolniške in zlasti pa bodočega pokojninskega zavarovanja, ker prevladujejo mladi delavci. Povprečna starost člana OUZD-a v Ljubljani je za več kot 3 leta manjša od povprečne starosti članov bivših avstrijskih okrajnih bolniških blagajn, kar pomeni, da povprečen član več kakor tri leta dalje plačuje pokojninske prispevke in ravno toliko časa manj prejema starostno rento. Pri 100.000 članih pomeni to milijone dinarjev prihranka. Iz tega sledi, da tudi Moški nižje premije krijejo pokojninska bremena. Vrhu tega bo veliko mladih zavarovancev (vajencev) postalo samostojnih podjetnikov in tako izgubilo svoje pokojninske pravice (rezerve) v korist ostalih zavarovancev. Vzrok nizki povprečni starosti zavarovancev je med drugim tudi povojna gospodarska kriza; mladi delavci (vajenci) so slabše plačani in jih vsled tega podjetniki rajše zaposlujejo nego starejše delavce. Slučaji, da podjetnik izučenega vajenca odpusti, da postane brezposeln, in mesto njega namesti zopet novega začetnega vajenca, so bili tako pogosti, da sta bivši ljubljanski in mariborski oblasti z naredbo maksimirali število vajencev pri podjetnikih. Pri članskem štetju na dan 30. VI. 1929 je naštel OUZD nad 500 obralov s čezmernim številom vajencev. Zanimivo je, da je ostala starostna struktura zavarovancev moških kakor ženskih ne-izpremenjena, ako abstrahiramo neznatne oscilacije, katere spadajo v področje brezpomembnih slučajnosti. Povprečna starost članov je znašala: Leto Moški Ženske 1926 : 30.19 27.32 1927 : 30.51 27.38 1928 : 30.4« 27.30 1929 : 30.33 27.37 1930 : 30.42 27.54 1931: 30.59 27.78 Podrobnejše posebnosti starostne strukture članstva nami kaže sledeča slika: S*ixske _____ 6>U20 otjubUnnitma. uvsrooanih reUr _ turno mnogo redosemjxoo)na__ podarska krita) mladi ddaoel /. oa/enei.'./ ao Me plačani ui jih podjetnilu osledtega r^jše za. ** l 1» V IS 3 ,S SO SS tO SS K> ,3 7 tro ts SO ** HO >! » IS vc ts \ cfntec aanfi na te asetu ori a ■mških Sani 71 M rs to \ o starosti u in ti let, katero pooiroča oojašUa. ob-vernost. tUadrski cok traja ojugoslavijl manj časa. L \ o%ja nego pri bivših okrajnih bolniških blagajnah šteoilo potrjenih moških je nadalje o %ugoslaoyi /r> __ r Lati ono m nego oečje nego obtošT^ostr\)i. t/slečl tega je listka prt eult0-u bolj globoka, nego pri bit* \ su sk taosc člani rusttit tetas •ekesei jnin. vedan imajo gtjtiat ---i \ t »C to rs \ \ v rs : V 1S tO 15 ao 55 »0 IS SO ss 4o (t 70 >5 Vplava vojne na starostno strukturo do sedaj ni bilo mogoče ugotoviti. Vojna generacija, letniki 1914 do 1918, namreč šele sedaj postaja produktivna. Češkoslovaški zavarovalni matematik Schon-baum je svoječasno objavil trditve, da bo nastopilo po letu 1931-1932 vsled padca porodov med vojno občutno pomanjkanje delavnih moči. Brez dvoma se bo vojna poznala v starostni strukturi članstva OUZD-a. Saj se celo vojna iz leta 1870-71 še sedaj pozna v starostni strukturi nemškega naroda v Nemčiji. Ne moremo pa verjeti v tako hnde posledice, kakor jih g. Sch&nbaum napoveduje, ker se predmetni gubitek delavnih moči vsaj deloma Brije s selitvijo delavcev (ruski emigranti itd.) in z izpopolnjevanjem strojev, kateri vedno bolj nadomeščajo manuelno delo. Josip Jagodic: Popotni spomini iz Bosne (Nadaljevanje.) Veličastna je bila podoknica papeškemu nunciju in škofom v soboto, 4. junija, zvečer. 2e davno pred osmo uro so se zbirali tisoči in tisoči Saraj-•lijev in kongresistov pred palačama »Napretka« in »Napretkove zadruge«. Neko svečano razpoloženje je objelo vse Šeher-Sarajevo. Raz palač so svetije električne žarnice in žarometne svetiljke. Godbe so igrale, mase ljudstva so se prelivale sem in tja in se uvrščale v sprevod. Policija na konjih je delala red. Vse v dogovoru s pripravljalnim odborom kongresa. Ljudje so se kmalu razvrstili, organizacija sprevoda je bila brezhibna, sijajna. V sprevodu je igralo osem godb, razvrščenih v gotovih razdaljah med razne skupine ljudi. V sprevodu je bilo nešteto lampijončkov v priljubljenih domačih barvah: rdeči, beli, modri. Sprevod se je uredil tako, da je šel najprej mimo palače »Napretkove zadruge«, kjer so raz balkon gledali sprevod škofje, in se nato vračal nazaj, da se je na širnem prostoru pred palačo razvrstil v mogočno urejeno skupino z licem proti palači. Da bi čim več videl in čim več slišal, sem se postavil na trotoar prav nasproti palače. Kmalu sem se kesal, da nisem storil tako, kakor sem prvotno nameraval. Lahko bi bil šel v palačo in z balkona opazoval, pa me je premotilo, da sem v družbi nekaterih znancev ostal spodaj. — Preden se je sprevod začel, so prišli na balkon nuncij, nad-skofje in škofje. Lepo je bilo gledati markantne gDstave našega episkopata. Nuncij ter nadškofa auer in Šarič so šli h kraju balkona. Nadškof Jeglič je ostal v sredini, da se je zdelo, kakor da predseduje zboru. Bil ie tudi starosta in mu je tO inesto zelo pristojalo. Škof Rozman je bil na drugem koncu balkona. Redki gledalci, ki so v začetku sprevoda stali na tlaku ob meni, so me neprestano izpraševali po imenih na balkonu se nahajajočih. Moral sem naštevati vse po vrsti: nuncij, Bauer, Šarič, Mileta, Akšamovič, Bonefačič, Garič, Mišič, Jeglič, Carevič, Pušič, Dobrešič, Njaradi, Srebrnič, Rozman. Ko so dostojanstveniki zavzeli svoja mesta, se je sprevod začel pomikati mimo palače v dolgi, nepregledni vrsti. Sprevod je otvorila mestna godba. Nato so sledili prvi v sprevodu — Slovenci. Dan prej jih je prispela mala četica na kongres. Nekaj gorenjskih fantov in deklet je prišlo v narodnih nošah. Da bi bili videli, kakšno pozornost so vzbujali na kongresu! Ko smo se prejšnji dan slučajno pri stolnici sešli, sem jih nekoliko spremljal po mestu. Komaj, komaj smo mogli naprej. Neprestano so nas ljudje ustavljali, nas ogledovali, izpraševali, fotografirali. Naše narodne noše Bosanci očividno niso poznali. Zato je bilo tako zanimanje. Neka ženica me je vjela za rob talarja in me dobesedno vlekla nazaj, hiteč me izpraševati, kdo so ti ljudje, ki so tako krasno oblečeni. Brž sem ji pojasnil. Pa že so nas ustavljali drugi. Da, da, »fest« so bili fantje tam od Kamnika, pa tudi dekleta tam od Jesenic! — Sprevod se jo torej začel s četico brdkih Slovencev. Povzročili so vihar navdušenja. Pa tudi sami niso molčali. Ko so speli mimo palače, so korajžno vzklikali škofom, zlasti obema slovenskima. Ozrl sem se na balkon. Škofje so stali, le nadškof Jeglič je sedel. Ko je zaslišal svoje ime, se je vzravnal, si zasenčil oči pred žarko lučjo in se ozrl navzdol. Presenetilo ga je. Kaj? Saj to je slovenska marela! Pristna, široka, rdeča gorenjska marela! Pod njo pa fant v irhastih hlačah; s široko-krajnim klobukom, s čedro v ustih. Zraven pa dekle z rožnato, z zlatom obrobljeno avbo. Kar dvignilo je Jegliča s sedeža. Svojo rdečo kapico si je snel z glave in začel mahati, pozdravljati. Z roko si je otrl solzne oči, da bi bolje videl. In je zopet mahal in pozdravljal. Naši ljudje so bili zato seveda še bolj navdušeni in so še bolj krepko vzklikali. Tudi škofa Rozmana so navdušeno pozdravljali. — Sprevod se je pomikal dalje. Godba za godbo, skupina za skupino, ena pestra noša za drugo, vmes pa luči: rdeče, bele, modre. Navdušeno pozdravljanje iz sprevoda na 'balkon, z balkona v sprevod, iz špalir-ja tja in nazaj. Ko se je sprevod razvrstil in vrnil, se je postavil v lepem redu na širnem prostoru pred palačo. Na vzvišen prostor sredi ceste se je iz množice dvignila impozantna postava predsednika pripravljalnega odbora Alaupoviča. Z močnim, razločnim glasom je začel pozdravljati nuncija, Bau-erja, Šariča, Jegliča itd. Nepopisno je bilo navdušenje množice pri pozdravnih besedah na nuncija. Moglo se je opaziti, kako je bosansko ljudstvo vdano sveti stolici. Vzkliki na nuncija in svetega Očeta se kar niso mogli poleči. Predsednik je krepko povzdignil glas, ko je pozdravil nadškofa Jegliča. Rekel je: »Pozdravljam seniorja episkopata, nadškofa Jegliča, prijatelja in dobrotnika sarajevskih sirot, prvega kanonika prvega vrhbosanskega nadškofa. Njegovo ime še danes nosi v svojem srcu sarajevska siročad, ki jo je hranil in branil!« Zopet »pljesak kao more«. Navdušeni, nepopisno navdušeni vzkliki: Zivio Jeglič! On se je dvignil, mahal z obema rokama na vse strani, se vsedel, si obrisal oči, pa se zopet dvignil in odzdravljal na desno in levo. Videl je, mogel se je prepričati, kako globoko v srcu ga ima zapisanega bosanski narod. Predsednik je pozdravljal dalje. Vsakega škofa posebej. Preko škofa Rožmana — je rekel — da pozdravlja vse druge Slovence in jim izraža veliko ljubezen Ilerceg-Bosne. Šum množice je naraščal. Nisem več mogel dobro slišati predsednikovih besedi. Opazil sem, da se ljudje, ki so stali v špalirju, vedno bolj gnetejo proti govorniku. Hoteli so ga slišati, zato so rinili proti njemu. Nastal je nered, nemir, ki se ni mogel poleči. Množica mo je zajela in me neusmiljeno nosila sem in tja. Pot me je oblival. Nisem se mogel ganili. Rad bi bil segel v žep po robec, ni se mi posrečilo. Včasih sem mislil, da se niti več ne dotikam tal. Pot, ki je žehtel iz ljudi, mo je dušil. Bal sem se, da se onesvestim. Kaj takega še nisem doživel! Bil sem v talarju s cingulom preko njega. Ta se je zapletel med ljudi. Čutil sem, bolel sem ga rešiti. A kaj, ko se nisem mogel niti ganiti. Ljudje, ki so rinili najprej, so mi ga skoraj odtrgali. Kaj se je godilo potem, ne vem. Bil sem kakor omotičen. Zdaj pa zdaj sem ujel katero besedo govornikovo, petje zbora mi je donelo na uho, kakor da prihaja iz velike daljave. Hotel sem se rešiti. Z vso silo sem so uprl ob kandelaber, da bi se izmuznil v bližnjo vežo restavracije. Sunek množice me je odbil. Poskusil sem znova. Zopet nič. Nato sem se udal in pomiril. Naj se zgodi, kar hoče! — — — Ko se mi jo zdelo, da jo pozdrav končan (videl sem, da je nuncij na balkonu mahal z rokami in premikal ustnice, ko se je skoraj gotovo zahvaljeval, a nisem ga slišal prav nič!), sem čakal, kam me odplavi val množice. Hvala Bogu, zaneslo me je proti oni veži, v katero sem skušal priti že prej. Premočen, izčrpan in neusmiljeno žejen sem omahnil v vežo. Opazil sem, da se me vrhnji pas cingula komaj še drži, skoraj so ga bili odtrgali. Šel sem po stopnicah v klet. Tam sem si naročil vrček piva. Nič se nisem bal, da bi mi škodilo. Moral sem nekaj zaužiti, nič več nisem mogel zdržati. Ves omotičen sem segel v žep, da bi plačal pijačo. Za zlomka, kaj pa je to? Svojo denarnico najdem v žepu talarja. Nikdar jo ne nosim v tem žepu. Kako, da se jo znašla tu? Vzamem jo v roko in bila je — prazna! Sedaj mi jo bilo vse jasno. Zeparji in uzmoviči so vprizorili to strašno gnječo! Tako so lahko nemoteno vršili svoj pošteni posel. Bog ve, kolikim so je dogodilo tako kot meni. Mislil sem nazaj in študiral, kako mi je mogel pretkaneo, iz hlačnega žepa vzeti denarnico, polno kovanega drobiža, jo izprazniti in jo zopet lepo deli nazaj in celo v drug žep. Čutil sem sicer, da se nek možakar strašno stiska obrne, a kaj sem mogel slutiti! Lepo mirno mo jo vprašal, čo sem Sarajlija ali »stranac« in jaz sem mu lepo odkritosrčno razodel, dn sem iz Ljubljane. Poizvedoval jo pač, če se izplača ... No, posrečilo so mu je. A obenem tudi ponesrečilo, ker ni veliko dobil. Imel sem, hvala Bogu, denar še na drugem mestu. Tako sem lahko izpil par vrčkov piva, plačal in odšel spat. Za tisti dan sem imel zadosti (Daljo) Stran 6. »SLOVENEC«, dne 25. junija 1932. Stev. 144. Ljubljana Kaj bo danes? Opera: Zaprta. Tehniška lakulteta, Mirje: Predavanje ing. M. Fakina: Uporaba monografije v teoriji železobeton-skih konstrukcij. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded,, Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c, 20. Maribor io°/„ Zaradi preselitve trgovine iz Sv. Petra ceste št. i> v lastno hišo na Sv. Petra cesto št. 11 se prodaja vse modno blago 10% ceneje. — Se priporoča" Ivrdlfeia 1GN. ŽAROI © SO-letnico rojstva obhaja jutri v petek g. Ivan Cerar, član križevniške moške kongregacije in u. reda, sedaj bivajoč v mestni ubožnici na Jap-Ijevi cesti, in so priporoča sobratom v prijazen spomin pri molitvi. © Trgovine na Vidovdan dne 28. t. m. bodo zaprte samo v času službe božje, to je od 10 do pol 11 predpoldne, dočim bodo pa na praznik Sv. Petra in Pavla v sredo, dne 29. t. m. rel dan zaprte. Združenje trgovcev v Ljubljani. © Razstava, risarskih del učencev III. realne gimnazije v Beethovnovi ulici je otvorjena od 19. do 20. junija v risalnici, drugo nadstropje, levo. Razstava je zanimiva. Vstop je občinstvu prost. 0 Mestni vojaški urad na Ambroževem trgu štev. 7-1, bo v ponedeljek, dne 27. junija radi sna-ienja uradnih prostorov zaprt. © Trgovsko bolniško in podporno društvo razpisuje tri nagrade v višini 500, 300 in 200 Din za najboljše predloge za naziv sanatorija na Zaloški cesti št, 9. Predioge je vložiti do 30. t. m. pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v »Trgovskem domu. . © Prodal se bo dne 25. junija ob 11 v skladišču Ljubljana glavni kolodvor nov pletilni stroj. © Penetranten smrad udarja iz zajezene Ljubljanice že sedaj ob deževju in ko zrak še ni preveč razpaljen. Kaj bo, ko pritisne vročina? Sedanja rešitev ni prav nič zadovoljiva. Struga se bo morala saj enkrat na teden izprati. Zdravstveni in higienski interesi gredo pred vsem drugim. Njih čuvar je mestni zdravstveni urad. © Čevljarski most so pred kratkim zopet zaprli, ker ga bodo končno vendar asfaltirali. Da bi \z ne trajalo predolgo. Vsa dela tod okoli gredo nekam zelo počasi od rok. Prostor med Medenovo hi3o in obrežnim zidom bi se bil lahko že davno zasul in uravnal, prav tako nasip od Čevljarskega mostu do Dvorskega trga. © Pred trnovsko cerkev so nedavno postavili dva stara kandelabra z novimi ličnimi električnimi žarnicami. Cerkev je s tem na večer in ponoči mnogo pridobila in se njena bela fasada lepo odraža od temnega nočnega neba. Fotografi se pritožujejo, da jim košata kostanja na desni strani Trnovskega mostu branita zajeti celotno sliko cerkve. Ali bi se ne mogla nadomestiti s kakšnim drugim zelenjem? -vv O Surov napad v Šiški. V noči na včeraj je prišlo v šiški ua Vodnikovi cesti do krvavega spopada. Trgovski potnik Ivan Javoršek, stanujoč na Vodnikovi cesti 13, je hotel pomiriti neke razgrajače. ki so počenjali velik nemir. Tedaj pa so ga razsajaSi — bili so to trije delavci iz Most — podrli na tla, ga pričeli tepsti in eden ga je sunil celo z nožem dvakrat v desno stran telesa. Napadalci so se nato razbežali. Ranjenega Javorška, ki je precej krvavel in ki je dobil občutne, čeprav nenevarne poškodbe, so ljudje pobrali in ga je nato reševalni — Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josei« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josei« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih. »Franz - Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I avto prepoljal v bolnišnico. Zjutraj je policija aretirala vse tri napadalce in jih izročila sodišču. © Hud padec s kolesa. V torek zvečer je padel na Celovški cesti s kolesa čevljarski pomočnik Mihael Rozman iz Šenčurja 40 pri Kranju. Pri padcu si je ob kolesu prerezal dva prsta na roki in žilo. Lekarnar Hočevar je Rozmana obvezal, ker pa je izgubil precej krvi, ga je poslal v bolnišnico. © Dva maščevalca. Policija je prijela nekegn Janeza K„ brezposelnega delaven, ker je na Poljanski cesti pred neko gostilno pobral raz dve kolesi sedla in sesalke. Janez je v opravičilo povedal imeniten izgovor: »Vejo, gospod komisar! Lani je bilo meni ukradeno kolo, sem se hotel pa nn ta način maščevati in tudi počasi priti do drugega kolesa.« Sevedn mu ta izgovor ni pomagal prav nič in je moral v luknjo. — Aretiran je bil dalje neki drug delavec, ker je na poslopju »Obnove* razbil dve šipi. Pri zaslišanju je priznal, da se je hotel maščevati nad tvrdko, ker ga je odpustila. Odpuščen je bil po lastni krivdi. Ovaden je bil sodišču. © Berač v cerkvi. Berači znajo včasih res izrabiti čuvstvu ljudi. Vedo, da šo ljudje najbolj zbrani s čuvstvi in duhom v cerkvi. Berač L. G. je videl, kako dajejo ljudje v frančiškanski cerkvi sv. Antonu in si je mislil: -Kaj bi samo sv. Anton pobiral milodare, mu bom pa malo pomagal.:< Postavil se je pred oltarček in tam vzdihoval, zavijal oči in moledoval za dinarčke. Res je v cerkvi že nabral skoraj dva kovača in bi morda še več, če ne bi prišel stražnik, ki je odvedel berača sv. Antona na policijo, © Razne tatvine, Včeraj je ljubljanska policija prejela cel kup ovadb zaradi številnih malih tatvin v vrednosti 50 do 100 Din. — Čevljarskemu mojstru Francu Prestovu je bilo z dvorišča Grčar-jeve gostilne na Gasilski cesti ukradeno 1600 Din vredno kolo. — Zidarju Ivanu Anžiču, ki je popravljal kurjavo v hiši Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti, je bil med delom ukraden suknjič, vreden 200 Din. © Pozdrav s kolom. Pred sinočnjim je šel 26 letni Ivan Bartolinič, tesar iz Štepanje vasi, domov po Poljanski cesti. V temi pa ga je nekdo počakal in ga udaril s kolom po glavi. Bartolinič je omedlel, nato pa ga je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. © Na Rožnik vabi danes na kresni večer gostilna * Rožnik« na ričet in krofe. © Kopalne obleke, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice, ima najceneje Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) Cerkveni vestnih Izredno molitveno uro v stolnici od 9—10 imajo nocoj nočni častivci presv. Srca Jezusovega. Molili bodo iz :> Večne molitve« 80. uro: Spravne molitve. Nagiioiillo Pevcem »Ljubljane«. Drevi ob 8 zelo nuinn vaja celotnega pevskega zbora. Ta vaja je zadnja pred počitnicami, zato se naj je gotovo udeležijo vse pevke in vsi pevci. — Pevovodja. Sklepna produkcija gojencev državnega konservatorija v Ljubljaai. V petek, dne 2-1. i. m. bo ob 20 v Unionski dvorani koncert letošnjih absolventov ljubljanskega državnega konservatorija. — Spored izvajajo: absolvent srednje šole klavirskega oddelka g. Lipovšek Marjan. Absolventka srednje šole solopevskega oddelka gospa MarČec-Oiup Mara, dalje absolventka visoke šole, oddelka za solopetje gdč. Verbič Milena in absolvent visoke šole violinskega oddelka g. šušleršič Vinko. Vse točke sporeda so s spreniljevanjeni orkestra. Orkestrski part izvaja orkester državnega konservatorija, dirigirajo pa gojenci dirigentske šole prof. škerjancu Lipov šek Marijan, Miiller Gustav in šusteršič Vinko. Na to sklepno produkcijo, ki jo tako po izvajanju, kakor tudi po točkah sporeda koncert visoke umetniške vrednosti, posebno opozarjamo vse prijatelje glasbe. Poudarjamo, da je sklepna, petkova produkcija v Unionski dvorani. Začetek ob 20. Vstopnice v Matični knjigarni in sicer sedeži od 4—10 Din, stojišča po 2 in 3 Din. | V nedeljo 26. junija vsi v Ivolczijo na žegnanj- j sko veselico pevskega društvu »Kralcovo-Trnovoc. □ Oo. jezuitje v Mariboru. S 1. julijem sc, kakor znauo, prično prenovitvena dela na poslopju v Levstikovi ulici 29, kjer se bodo, kakor smo že poročali, jeseni nastanili oo. Jezuitje. V načrtu je ludi prireditev skromnega svetišča v pritličnih prostorih omenjene hiše, ki bo posvečeno presv. Srcu Jezusovemu. Blagoslovitev omenjenega svetišča sc bo izvršila zelo slovesno na praznik Kristusa Kralja. □ Jubilej uglednega mariborskega obrtniku. rle dni obhaja znani in ugledni čevljarski mojster Ivan Krole st. na Koroški cesli 50 letnico vztrajnega mojstrovanja. S pridnostjo, ustrežljivostjo in solid-nostjo je znal povzdigniti .in utrditi sloves svoje tvrdke v mestu, pa tudi okolici. Vrlemu someščanu in slavljencu izreka tudi naš list ob redkem in lepem jubileju dela iu žrtev najprisrčnejše čestitke. □ Poročili so se v zadnjem času: elektromon-ter Ivan Zoher in kuharica Marija Gaber, mesarski pomočnik Maks Serbec in trgovska pomočnica Juli-jana Steinacher, želar Franc Živko in želarka Terezija Jakopec. Bog daj srečo! □ Zrelostni izpiti na realni gimnaziji. Zrelostni izpit so napravili na roalno-gimnazijskem oddelku omenjenega zavoda: Berden Ludovik, Briisar Franc, Čuk Štefan, čačinovič Rudolf, Gselman Franjo, HasenOhrl Anica, Ileric Albert (oproščen), Hro-vat Franc, Janhuba Rudolf, Kac Boris, Kncchtl Peter, Lapatanov Nikolaj, Leban Pavel, Lovše Branko Mikola Franc (oproščen), Namestnik Branko Nemec Matija, Ogner Franc, Padler Koloman, Penne Bojan (oproščen) Plnter Franjo, Sila Franc (oproščen), Starec Mila, Storch Franc, Tajnik Miloš, Vicel Albert in Zver Štefan. — Na realcnem oddelku so napravili izpit: Bizjak Franc, Čerič Herbert, Majcen Alojzij, Pinterič Dragotln, Pogačnik Ilinko, Polič Zoran (oproščen), Poljanec Zdenko, Rajh Boris, Re-mic Egon, Skušek Janez, Slana Ivan, Slavinec Branko, Vogrin Alfred in Zej Miroslav. □ Trgovino na Vidovdan morajo biti med slovesno božjo službo od 10 do pol 12 zaprte, nato pa odprte ves dan brez opoldanskega odmora. Na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija ostanejo trgovine nu splošno željo trgovcev ves dan zaprte. □ V cvetu mladosti je pokosila smrt Hermino spesovo, hčerko uglednega mariborskega tesarskega in stavbenega podjetnika g. špesu na Tržaški cesti. Blaga mladenka je dosegla 26. leto, ko jo je za vratna bolezen vrgla na bolniško posteljo ter jo iztrgala iz mnogo obetajočega življenja. Pogreb po-kojnice se bo vršil danes ob 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Smrt priljubljene Hermine je globoko zadela njene svojce kakor tudi vse prijatelje Spesove liiše. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — Umrla je soproga podpregled-nilta fitaančne kontrole gospa Marija Benedičič, stara 51 let. Pogreb bo danes ob 15 iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Pokoj njeni blagi duši, ožaloščenim in hudo prizadetim svojcem našo globoko sočutje! □ Mariborski upokojenci in upukojenke imajo svoj občni zbor v petek 24. junija ob 18 v veliki dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovžkem trgu. □ Zopet nič gradbenih prošenj. V torek se je vršila seja mestnega sveta, na kateri se običajno razpravlja o gradbenih zadevah. Tokrat je bila seja kratka, ker je bila na dnevnem redu samo ena gradbena prošnja — in še ta samo za leseno šupo. V ostalem je razpravljal mestni svet o običajnih tekočih zadevah. Prejšnja leta je bilo v tem času na kupe prošenj za gradbeno dovoljenje. □ Dosežena in potrjena poravnav«. Med tvrdko I. Finzi, trgovina v Mariboru, Gosposka ulica, in njenimi upniki je dosežena 45 odstotna poravnava. Sodišče je potrdilo poravnavo tvrdke Avgust in Rozn H61bl, lesna trgovina in posestvo v št. Vitlu pri Vuzenici. Dosežena je «2 odstotna poravnalna kvota. □ V nedeljo zopet — Ilirija—Maribor. Glasom sklepa JNS se bo odigrala v nedeljo svoječasno preložena tekma za državno prvenstvo med ISSK Mariborom in SK Ilirijo. Upali je, da tokrat iie bo JNS v zadnjem hipu preklical svojega sklepa. Ilirija pride v Maribor s svojim kompletnim moštvom, Maribor pa ji postavi nasproti enajstorico, ki je preteklo nedeljo tako efektno premagala Zagrebčane. — V nedeljo se prično tudi prvenstvene tekme za mladinski pokal mariborskih klubov. Kot prvi par se srečata mladini SSK Maribora in SK Svobode. Pričetek ob 16 v Ljudskem vrtu kot predtekma srečanju Ilirije in Maribora. □ Sabljaš ko prvenstvo Slovenije. V veliki dvorani Narodnega doma se bo v nedeljo vršil celodnevni sabl jaški turnir za prvenstvo Slovenije. Prireditev, katero organizira sabljaška sekcija SSK Maratona pod vodstvom neumornega propagatorja tega športa dr. Pichlerja, bo privabila v Maribor najboljše sabljače iz Ljubljane, Zagreba in Gradca. V Drago Piškur: Kresovanje v Beli Krajini Nocoj je lep večer. Nocoj je skrivnosten večer, večer pesmi in pravljic, večer skrivnostnih čarov in čudovitih tajen ... Nocoj zakladi cvetejo s svetloplavim sijem, nocoj se sprehajajo vile ob tihih vodah in v mesečini plešejo in rajajo kakor meglica nad zemljo. .. Nocoj je poseben večer, nocoj je čudna noč: če imaš v čevlju praprotno seme, boš čul, kaj se pogovarja živina med seboj in odkrile se ti bodo neverjetne reči, Noč, pravijo, ima svojo moč, a nocojšnja ima še porebno, zakaj nocoj je kresni večer, Jutri* je sveti Janez Krstnik, ki ga Slovenci že od nekdaj sprejemajo s kresom in pozdravljajo z ognjem. Nocoj je vsa Bela Krajina razsvetljena od kresov, po vsej Beli Krajini odmeva pesem in vriskanje. Nocoj je kresovanje, zakaj jutri bo Ivanje. Navada, žgati kresove, je že stara, menda kakor človeški rod. Stari pogani so že imeli podobne ognje in pravijo, da so tudi Slovani še iz poganstva prinesli kresovanje s seboj. Tedaj so jili zažigali na čast Svetovitu, bogu Sonca, pozneje so to prenesli na krščanske svetnike. Še danes je med Slovenci več kresov: o sv. Juriju, o sv. Cirilu in Metodu, a največji in najglavnejši je današnji, Ivanjski kres, kakor pravijo Belokranjci. Ivanjski kres je bil tako splošen in važen, da so ga poznali že kar pod imenom »kres«, čas okoli tega »kresa« se ni določal po drugem kot po kresu, in tako imamo še danes ohranjen rek: »O kresi se dan obesi,« ali; »Če kres deži, orehov ni,« in podobno. Toda kakor vsem drugim narodnim in pristno ljudskim lastninam se godi tudi kresu. Brezbarvna internacionalnost, ki uničuje vse prave narodne vrednote, za katere pa ničesar ne da, vsaj enakovrednega ne, se v zadnjem stoletju tudi pri nas stanovitno širi in podira, kar najde. Tudi kresovom ni prizanesla in čez par desetletij — ako ne še prej — bo kres takšen, kakršna je večina naših narodnih noš, ki jih vidimo ob najbolj neprimernih priložnostih in na najbolj neprimernih ljudeh. Tedaj kresov ne bo več, komaj v muzeju bo morda visela slika, ki bo predstavljala grmado gorečega dračja, okoli katere se gnete mladina, prepeva in skače in raja..« Danes pa je kres, hvala Bogu, še živ ostanek slovenske narodne kulture in narodnega genija, posebno živ pa je v Beli Krajini. Bela ICrajina je, kakor vse kaže, še najbolj nedotaknjen del naše slovenske zemlje, zato nam je ohranila največ narodnega bogastva in poezije iz davnih dob, To bodo Slovenci strmeli, kaj vse je Bela Krajina imela in kaj še zmerom ima, če le bomo imeli srečo, da kaj kmalu dobimo oelotno sliko vseh narodnih umetnin in vrednot te pestre deželice. Zato pojdimo sedaj za kratek čas tja doli k zeleni Kolpi, da vidimo, kaj vendar počnejo nocoj preljubi naši Belokranjci. Nocoj je vsa Kolpa rdeča od ognjev, od kresov, Na vsakem griču plapola grmada in vsa zemlja je posejana z ognji, da je od daleč podobna velikanskemu taborišču. 2e nekaj tednov pred Ivanjem s0 nasekali brinja in smrečja pa drugega grmičja in dračja in ga znesli na pripraven prostor. Navadno se kres kuri več let na istem prostoru in poznam kraje, kjer se pravi kratkomajo »pri kresu«, »nad kresom«, »pod kresom« itd, V mraku, ko se nad tratami zasvetijo prve kresnice, se zbere vsa soseska, ki spadu k dotičnemu kresu, okoli grmade (navadno ima vsaka, vsaj vsaka večja vas, svoj kres), ki jo med petjem in vriskanjem slavnostno zažgejo. Harmonika zahrešči, iz fantovskih grl se izvijejo vriski in petje doni v veličastno noč, ki miglja nad rajajočo zemljo ... Tu in tam pretrga noč tudi kak možnar ali puška, v zrak bllskne raketa ali baklja. Iskre švigajo in v ogromnih lokih plešejo po zraku, dim se vali pod zvezdnato nebo, ki se razpenja kakor s srebrom posuto ogrinjalo nad vso božjo žemljico... Med petjem in rajanjem dogoreva kres, ki mu začnejo še dolagati, da prezgodaj ne pogasne. Medtem, ko je večina zbrana okoli kresov, pa se nekaj najbrhkejših daklet zbere spodaj v vasi in se odpravijo od hiše do hiše nabirat za »ivanj-sko svatbo«. Že pred kresom se domenijo, kako ln kje bodo napravili svatbo, in določijo tudi one, ki bodo za svatbo zbirale; navadno se same ponudijo. Ko po gričih in rtičkih gorijo kresovi, hodijo »kresnice« (tako jih namreč imenujejo) po vaseh in prepevajo lepe in značilne pesmice z zategnjenimi, a tembolj občutenimi napev), V okolici Metlike in Semiču pojejo; Hvaljen bodi Jezus Kristus! Me smo nocoj malo spale, vaši pule va- rovale! Daj, Bog, Marija, dobro leto!...« Pa zopet nova kitica z refrenom; »Daj, Bog, Marija, dobro letol« Ponekod pojejo vsako leto nove pesmi, ki jih sproti zlagajo. Ob posebnih prilikah, n, pr. ako se v kakšni hiši kdo moži ali ženi ali kaj drugega, zapojejo posebne, nalašč za to zložene popevke. Slišal, sem, da so celo nekemu novo-mašniku zapele izvirno pesem c o v pozdrav! Pa naj reče kdo, da naša narodna pesem več ne živi! O, živi, živi, kar se kaže posebno v tem, da se skoraj v vsakem kraju nekoliko drugače glasi besedilo in napev. Tako je na koncu Bele Krajine, v Kostelu, oboje že precej spremenjeno, lukaj pojejo: »Hvaljen bodi Jezus Kristus, daj Marija dobro leto! Mi smo naco (nocoj) rano stale, rano stale, kresovale ... Bog daj, Bog daj, dobro jutro, daj, Marija, dobro leto!,..« Sicer pa s.o te popevke tako dolge, da jih tukaj ne morem v celoti navajati, Ko dobijo »krcsnice« svoj dar — sprejemajo pu vse kar se da porabiti na svatbi — zapojejo lepo pesem, v kateri želijo gospodarju in gospodinji srečo in zdravje pri družini in živini in blagoslov na polju, če pa se gospodinja ne zmeni za njihovo petje in ne odzove na njihove prošnje, se ji maščujejo s kakšno zbadljivo zaničljivko, kot n. pr.: »Pred to hišo je ena vrba, ta gospodar spi ko mrha!« . ,. V Kostelu obdarujejo vse ponoči, okrog Se-miča pa pridejo po darove tudi podnevi naslednji dan, Okoli polnoči — morda kaj prej ali kasneje _ začnejo kresovi ugašati, petje pojema, »krosniki« in »kresnice« se razidejo po kočah ,,. Nad krajino plava mir... Čez kak teden ali dva, po navadi kar prvo nedeljo po Ivanju, je »ivanjska svatba«, Kostevci pravijo »svarba«. V kakšno zasebno hišo v vasi se zberejo fantje in dekleta; dekleta preskrbijo jedačo, fantje pa poskrbijo za muziko in pijačo. Izberejo še ženina — ki mu pravijo v Kostelu »mla-doženja — in nevesto, pa »ženine« (to so tovariši ali drugovi) ln * družice«, vse kakor na pravi svatbi. In potem jc res nekakšna gostija, kjer se pleše ln pije ln poje, vendar sc ponavadi vse izvrši v prvenstvu Slovenije se pomeri mlada maratonska sabljaška ekipa z renoiniranimi sabljači Ilirije iz Ljubljane. Zmaga je Ljubljančanom sicer zasigura-na, vendar jim bodo dali Mariborčani, ki so se že ob priliki državnega prvenstva v Ljubljani tako lepo postavili ler zasedli v sablji peto mesto, dokaj opravka in tudi presenečenja niso izključena. Po prvenstveni borbi se bo vršil popoldne mednarodni turnir Slovenija—avstrijska Štajerska. Avstrijca zastopajo znani graški sabljači, katere vodi dr. Fuchs, v nagem zastopstvu pa bodo med drugimi prvaki Zagreba in Ljubljane. Zvečer s« priključi turnirju slavnostna akademija, pri kateri nasiopl vojaška godba. □ Trg pod dežniki. Kljub dežju je bil včerajšnji mali trg živahen. Blaga je bilo seveda v izobilju, posebno ker sta prispela zopel oba vrtnarska avtomobila iz Čakcvca obilo otovorjena s pomladnimi dobrotami. Čakovska vrtnarija bo pošiljala redno vsako sredo svoje pridelke v Maribor, dočim jih bo ob sobotah na zagrebški trg. Kupčija je bila živahna^ tako na trgu, kakor tudi pod raznimi pomoli in vežami okrog trga, kamor so se prodajalke zatekle pred dežjem. Radi slabega vremena je tudi cena vsem pridelkom občutno padla. □ Oproščeni. Radi suma komunistične propagande so se zagovarjali včeraj pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča vrtnar iz Gu-štanja Ivan Golob, posestniški sin iz Kotelj Ivan Kuhar, delavec iz Guštanja Franc Voh, posestniški sin iz Zgornje Vižinge Anton Uran in delavka iz Kotelj Elizabeta Srebot. Razpravo je vodil v. s, s. Lenart, dr. Toinbak, Zemljič, dr. Čemer iu Kolšek prisedniki. Zagovorniki so bili dr. Miiller, dr. Šte-fanovič, dr. Štor in dr. Kerschbaumer. Obtožbo ja zastopal državni pravdnik dr. llojnik. Vsi obtoženci so bil oproščeni. □ Grel. tat, vlomilec... Vse troje je združeval v svoji osebi 30 letni Karel Lesjak, katerega so te dni spravili v Mariboru zu zapahe. Klatil se je po Nemčiji ter zakrivil dokaj sleparij in drugih pregreh pod raznimi grofovskimi naslovi. Najraje se je izdajal za ruskega begunca plemenite krvi. Malo je manjkalo, pa bi se kot grof de Strogonoff poročil v Tuttlingenu s hčerko bogatega trgovca. S svojim bodočim tastom je namreč pripotoval v Maribor, od koder je doma, tu pa se je trgovcu lo posvetilo, da z bodočim grofovskini zetom ne bo vse v redu. Policija je sedaj ugotovila, da ima grof na vesti že razne predkazni ter da je s svojim plemenitim naslovom v tujini prav uspešno združeval svojslvu ta-tuna iu vlomilcu. Ptuj Krosnjar Šiceniea umrl. O divjaškem napadu na dalmatinskega krošnjarja Šicenico, ki sc je odigral preteklo nedeljo v Sv. Vidu pri Ptuju, smo že ponovno poročali. Dejanje je povzročilo v Ptuju in okolici mnogo pozornosti, ker so bili med šestimi junaki, ki so si upuli na enega samega človeka s sekiro, palicami in koli, tudi nekateri Ptujčani. Stanje ranjenega Šicenico je postajalo vedno slabše m včeraj je siromak podlegel poškodbam. O smrti ubogega krošnjarja se jo naglo raznesla vest po mestu. Veliko pozornost je vzbudila nato vest, da je bilo na odredbo sodišča aretiranih šest napadalcev. VI o in v vinsko klet. V vinsko klet posestnika Mihaela Mustafo iz Župečjo vasj so nsauani svedrovci vdrli ter odnesli nad 2 hI vina, 16 kg -'»lice in razne druge predmete. .„, Ljubljanski potepuhi .se zatekajo v.f.tuj. Zopet taksen slučaj, ki daje slutiti, da so se ljubljanski potepuhi radi energičnih racij ljubljanske policijo razpršili v vse smeri ter si zlasti izbrali naše mesto za svoje pribežališče. Policija je aretirala včeraj kleparskega pomočnika Ernesta Intiharja z Viča pri Ljubljani, katerega iščejo v Ljubljani radi nekih pregreškov. Odpravili so ga v Ljubljano. Slovenj gradeč Nezgoda z motornim kolesom se je pripetila rudniškemu kovaškemu mojstru Mihaelu Juriču iz Žerjava pri črni. Prišel je po opravkih v Slovenj-gradec in je imel poleg sebe tudi rudniškega kovača Petra Lampreta, ki je bil namenjen domov v Tur i-fiko vas pri Slovenjgradcu. Tik omenjene vasi pa je ua večjem ovinku padla vozaču veriga s kolesa; vozač je hitro zavrl, da ne bi zavozil v jarek. Pri tem pn se je kolo v loku prevrglo. Lampret je strmoglavil čez Juriča v obcestni jarek, kjer se je znašel do pusu v vodi ter dobil na obeh nogah manjše praske; Jurič pa je treščil ob cestni rob ter obležal nezavesten. Motorno kolo je močno poškodovano. Oba ponesrečenca se zdravita v domači oskrbi. lepem redu in brez vsakršnih neljubih posledic. Vendar moram tudi še to pripomniti, da se »svar-be« ne vršijo vsako leto in da je »kresnic« zmerom manj. Med vsakim novim rodom bolj bledi zanimanje za »kresovanje« kakor za »jurijevanje^, ki ga v Kostelu več sploh ne poznajo! V okolici Metlike pojejo še tudi pesem, kadar zbirajo in vabijo na kres. Glasi se takole: I.) »Oj, Ive, k nam na kres! Oj, Ive, k nam na kres, k nam na kres! . . .« H.) Snoči si nam obečal, da boš z nami kresova!! Oj, Ive, k nam na kres! . . , III.) Sai nisi stari dede, da bi doma pekel hlebe! Oj, Ive, k nam na kresi...« To pesem in njeno zategnjeno melodijo dobite v zbirki »Slovenske narodne pesmi«, ki jih je 1911 izdal Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. Na kresni večer zatikajo ponekod med podboje n!iaPp°c k' bi varovala h'šo strele in požara. Okoli Semiča in Črnomlja spletajo venec iz rož in cvetja in ga obesijo na zunanjo stran hiše. Nn vsaki hiši visi takšen venec, ki naj bi oznanjal, da ja šel^ mimo sveti Ivan Krstnik. Kresovanje je lepa in stara ljudska navada, ki bi je bilo škoda, če bi jo izgubili, S kresom je združeno veliko naše narodne zgodovine: od prihoda v naše zemlje, preko nemškega gospostva in turških navalov — tedaj so imeli še poseben pomen — so naši predniki zažigali kresove in ob njih obujali spomine na nekdanje dni. Tedaj jc bila narodna stvarilna moč še aktivna, danes — po vseh znakih sodeč, ne bo več dolgo! Zato vsaj ohranimo, kar imamo, spoštujmo stare spomine. Vživimo se tudi mi v pravo narodno poezijo in bomo prav lahko uživali iz polnih virov, ki nam iih nudi narodni genij in naša dragocena zemlja. Potem nam ne bo vse le prazna zunanjost, napihnjen balonček, lepo pisan in svetal, ki pa se razbije ob vsaki bilki in razblini v nič. Potem bo vsa narodna lastnina postala tudi naša, in vsa narodna verovanja bi tudi nam nekaj pomenila, ml bi jih lahko še dvignili in poplemenitili. Potem bi vedeli kaj se to pravi, da je nocoj kresen večer, doživeli bi resničnost vseh skrivnostnih in nedoumljivih snovanj, ki se pretakajo skozi svetovje, Sami od sebe bi se zbrali okoli plapolajočega kresa in zapeli in zarajali bi, zakaj nocoj jezdi mimo sv. Janez na belem konju. Nocoj je lep večer. Nocoj je kresen večer, lo ie vsa resničnost, ki naj nam zadošča. Štev. 142. »SLOVENECc, dne 23. junija 1032. Stran 5. Dnevna kronika ozarjamo na ogled izložbenih oken tvrdke Hed. Šare v Šelenburgovi ulici, kjer je razstavljena krasna nevestina oprema. Celje f, Tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno Oblastni odbor Podmladka R. K. priredi v letošnjih velikih počitnicah in sicer od 4. julija do 81. julija 1932 tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno. Namen tega tečaja je, da se učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol pripravijo in moralno obvežejo za delo pri Podmladku Rdečega križa, zlasti pa za vodstvo šolskih kuhinj, ter si izpopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in zlasti iz praktične higijene, na kateri naj sloni vse domače in šolsko življenje. Po dovršenem tečaju naj učiteljice na svojih organiziranih šolah snujejo tudi kuhinje Podmladka R. K., kjer bi dobivale učenke najvišjih razredov ter po možnosti tudi šoli odrasle mladenke primeren gospodinjski pouk. Poučevalo se bo: 1. gospodinstvo; 2. otroška higijena, nega in prehrana; 3. splošna higijena; 4. higijena žene; 5. prva pomoč pri nezgodah; 6. nalezljive bolezni; 7. tuberkuloza; 8. alkoholizem itd. Tečaj se bo vršil za gospodinjstvo na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani, a za druge iredmete na Zavodu za zdrasvtveno zaščito mater _n dece v Ljubljani, Llpičeva ul. 2. Za pouk bo plačati po 200 (dvesto) Din. One udeleženke, ki ne bodo stanovule pri svojcih, bodo lahko dobile brezplačno stanovanje v »Mladiki«. Prehrano pa si bodo udeleženke preskrbovale same v gospodinjski šoli in plačevale zanjo po dnevnih cenah. Učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih Sol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, oziroma prijave na oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani do 30. jun. 1932. Prednost imajo one učiteljice, ki že agilno sodelujejo pri Podmladku, ostale se morajo pa obvezati, da bodo delale pri P. R. K. Število udeleženk se določi naknadno. O sprejemu bodo dotične posebej obveščene. Vse sprejete učiteljice naj se zbero dne 4. julija t. 1. ob osmih dopoldne na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani. Ako nameravajo stanovati v »Mladiki«, naj prinesejo s seboj posteljno perilo, blazine, lahko odejo in prtič. Tajnik: Predsednik: Fran Oabršek, s. r. Fort. Lužar, s. r. Koledar Četrtek, 23. junija: Agripina, devica, mučen.; Ediltrunda. Novi grobovi + V Ljubljani je včeraj v visoki starosti 80 let mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Pavšek, železniški uadsprevodnik v pokoju. Pogreb bo danes ob pol 6 popoldne. Svetila mu večna luč! — Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Polhovem gradcu je umrla gospa Helena Zupančič, mati izseljenskega duhovnika v Franciji, g. Val. Župančiča. Pokopali jo bodo v petek ob S dopoldne v Polhovem gradcu. Naj v miru počiva! Žalujočemu g. sinu in hčeri naše iskreno sožalje! -f- V Žalni je umrl včeraj g. Josip Javornik, trgovec in posestnik. Dosegel je visoko starost 85 let. Blagega pokojnika bodo pokopali v petek ob poi 10 dopoldne ua župnem pokopališču v Žalni. Blag mu spomin! Žalujočim preostalim našo globoko 60Žalje! Osebne vesli — Iz banovinske službe. Premeščen je bano-vinski zdravnik združene zdravstvene občine Velka dr. Stane Silan v združeno zdravstveno občina Vitanje. — Za banovinskega cestnega nadzornika pri okrajnem cestnem odboru v Krškem je imenovan Alojzij Herzog, za cestnega nadzornika pri tehničnem oddelku okrajnega načelstva v Novem mestu je imenovan uradniški pripravnik Rudolf Jenko, za banovinskega uradniškega pripravnika pri okr. cestnem odboru v Dolnji Lendavi, kjer bo vršil posle tajnika, je imenovan Martin Florjan. — Diplomirani pripravnik Branimir Petrovčič je imenovan za banovinskega uradniškega pripravnika pri okr. glavarstvu v Krškem. Dalje so imenovane: za zva-liičnico pri banski upravi dnevničarka Jelka Hus, za zvaničnico pri okrajnem glavarstvu v Dol. Lendavi dnevničarka Nežika Kos, za zvaničnico pri banski upravi dnevničarka Maruška Remic. — Za banovinskega slugo pri banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru je imenovan Boris Accetto, ki bo vršil posle laboranta, za slugo pri banski upravi je imenovan dnevničar Maks Klopčič. — V imenik zdravniško zbornico za dravsko banovino je bil vpisan dr. Ljudevit Čebohlin, sdravnik v Ljubljani, zbrisan pa je bil bivši sekun-larij bolnišnice v Krškem dr. Valentin Ivane, ki ie je preselil v Pakrac. Ostale vesti — Matura na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, ki se je vršila pod predsedstvom prosvet. šefa g. Josipa Mazijn, jo pokazala tale uspeh: a) 5.z realnogimnaziijskega razreda so izdelali: Becker Mihael, Boh Alojzij, Derkovio Drago, Jezovšek Josip, Kramberger Milan, Krivic Bruno, Marchiotti Silvester, Mehle Marijan, Mrmolja Zdenko, Novak Bogdan. Prislan Frančišek, Raič Milivoj, Ribnikar Bojan, Rous Matija, Urbanč.ič Boris, Zoro Rudolf, Cerut Dušan, Čudež Marjan, Vojska Vlado in Widra Roman. Odklonjamih na 3 mesece 7 in na leto dni 5 kandidatov, b) lz realčnegn razreda so izdelali: Brnčič Hrvoje, Bufon Dušan, Deutschmann Herbert, Eržen Franc, Furlan Danilo, GriiSar Janez, Grlj Josip, Lapajue Stanislav, Martinjak Izidor, Mayer Henrik, Medved Dušan, Moli Bojan, Mravlja CinU, Mulej Oton, Ogorelec Vladimir, Omers« Nikolaj, Pavlič Stanislav, Plemelj »ono, Prclovšek Demeter, Pust Ivan, Rus Jožef, Vidmar Edvard, Vitek Josip, Zaviršek Stanislav, Žbogar Dragotin. Odklojenih na 3 mesece 7 in na leto dni 1 kandidat. — Debelo Mskani so bili oproščeni ustnega izpita. • — V Službenem listu kraljevske ban. uprave dravske banovine št. 45 od 22. t. m. je objavljena »Uredba o prevedbi uslužbencev pravoslavne verske uprave v avtonomno (samoupravno) službo srbske pravoslavne cerkve«, dalje -Uredba o L iu občasnem pregledovanju in žigosanju meril, merilnih priprav, sodov, steklenic in posode« in Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1982«. — Eno poslopju za vsa filmska podjetja v Zagrebu. Strašna požarna katastrofa na Dolcu je dala zagrebškim oblastem povod, da so temeljito pregledale iu preiskale skladišča vseh filmskih podjetij v Zagrebu. Ta kontrola se je izvršila in je pokazala, da večina teh skladišč nima predpisanih varnostnih naprav. Radi tega so morala vsa zagrebška filmska podjetja (14 po številu) preseliti svoja skladišča v neko bivšo tovarno na Krugali. Te dni pa so se napotili filmski podjetniki k zagrebškemu podžupanu in mu stavili predlog, naj bi se za vsa zagrebška filmska podjetja zgradilo skupno skladišče, ki naj se opremi z vsemi potrebnimi varnostnimi napravami. Če ne pride do uresničenja tega ali pa vsaj sličnega načrta, bodo filmska podjetja primornna odpustiti veliko število svojih nameščencev. Podžupan jim je obljubil, da bo podpiral njihov načrt. DAJ Slado- DAM -led — Dvoje zanimivih matur iz južnih krajev. V naslednjem objavljamo rezultate višjih tečajnih izpitov na šibeniški realni gimnaziji in na jezuitski gimnaziji v Travniku. V Šibeniku je bil uspeh sledeči: Od 48 dijakov, ki so bili v osmem razredu, jih je padlo 8 še v razredu, tako da jih je bilo k maturi pripuščenih samo 85. Od teh 35 jih je napravilo maturo 15, 8 jih je padlo za celo leto, 12 pa za tri mesece. Tako slabega uspeha ta gimnazija do sedaj še ni beležila. — Na jezuitski gimnaziji pa je bil uspeh sledeči: Od 45 kandidatov, ki so bili pripuščeni k izpitu, jih je bilo 13 oproščenih, 24 jih je položilo izpit s prav dobrini uspehom, 5 z dobrini in samo 3 imajo ponavljalni izpit. — Čuden naraven pojav. Iz Broda na Savi poročajo o čudnem naravnem pojavu, ki ga tamkajšnji prebivalci opažajo že več večerov zapored. Vsak večer okrog 9 se dvigne daleč na vzhodni strani izza bosanskih gričev velika mesčeva krogla, ki gori v intenzivno rdeče-rumenem plamenu. Okrog krogle same pa je opaziti širok pas skrivnostne karminasto-rdeče svetlobe. Čim bolj se mesec dviga, tembolj se veča ogenj. Ves prirodni pojav traja okrog četrt ure. — »Franz-Josef« grenčica preskrbuje dobro prebavo, čisto glavo, mirno spanje. Pravi pot za dosego lepih b^lih zob kakor tudi istočasna odstranitev neokusno barvanega zobnega obložka je sledeč: Iztisnite mnlo količino Chlorodont zobne pasta na suho Chlorodont aobno ščetko - t. J. špecijatna ččetka z zobčastim rezom - drgnite svojo zobe od vsoh strani, kakor tudi od zgoraj navzdol. Pomočite šele nato ščetko v vodo, ter izplaknite si usta temeljto, grgraja s Chlorodont ustno vodo. Uspeli je presenetljivi Neokusna barva zobnega obložka je izginila in ostane Vam v ustih prijeten svož občutek. Varujte se manjvrednih cenejših posnemanj, ter zahtevajte izrecno le Chlorodont zobno pasto. Tuba Din 8.—. / — Razprava o smrti mlade zobotehnice. Novo-sadsko apelacijsko sodišče se je te dni bavilo z zanimivo razpravo, ki se je vlekla skoz leto dni. Preteklo leto je izvršila samoumor lepa mlada zobotehnica Dragica Nikolič iz Velikega Bečkereka. Na pogrebu je oče pokojnice general Nikolič očital njenemu možu Bakaloviču, da jo je on sam spravil s sveta. Na podlagi tega očitka je državni pravdnik vložil tožbo proti Bakaloviču, katerega pa je sodišče oprostilo vsake krivde, ker je zdravniški ogled pokojničinega trupla dokazal, da Je bil umor izključen. General Nikolič je nato vodil proti svojemu zetu civilno pravdo radi premoženja 300.000 Din, ki so pripadli po smrti Dragice Bakaloviču. Apelacijsko sodišče pa je te dni končnoveljavno odbilo tudi to tožbo, ker general Nikolič ni mogel svojemu zetu ničesar stvarnega dokazati. — Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josef«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Jose!«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri za-breklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Za mcsec julij, posvečen presv. Krvi Jezusa Kristusa, priporočamo drobno knjižico Ura molitve v Počeščenje presv. Krvi in ran našega Gospoda. Dobiva se za malo ceno v Prodajalni H. Ničman v Ljubljani, Udje Marijinih družb in ča-stlvci presv. Srca Jezusovega, sezite po njej! — Poveljstvo zrakoplovnih čet (Komanda vnz-duhoplovstva) je izdala priročno knjižico, ki vsebuje vse potrebno, kar rabi vsak začetnik, kateri se namerava posvetiti letalstvu. Omenjeno knjižico dobi vsak interesent brezplačno v druitvenl pisarni ljubljanskega Aero-Kluba. — S pitjem sisačke minerale vode lahko preprečimo arteriosklerozo. — Izložba amatersko - fotografskih albumov tvrdke V. Weixl v Mariboru, vzbuja danes splošno pozornost. Ti izdelki so posebne vrste v vzorcu kakor fcpeljnvi, brez konkurence, najmanj pa v nizkih cenah. — Opozarja se na tozadevni današnji oglas. & Pogreb dr. Stanka Erhartiča, legacijskega svetnika našega dunajskega poslaništva se bo vršil danes popoldne od pol 4 izpred kolodvora, kamor ga pripeljejo z dunajskim brzovlakom ob 3.28, na okoliško pokopališče. Naj v miru počiva. & Višji tečajni izpit na tukajšnji gimnaziji končan. V torek 21. t. m. opoldne so letošnji maturanti končali maturo. Izpraševalni komisiji jc predsedoval ministrski odposlanec univerzitetni profesor dr. Pavle Vujadinovič iz Belgrada. K maturi je bilo pripuščenih 35 kandidatov. Od teh so bili pri pismeni maturi 3 zavrnjeni za dobo 1 leta, 4 pa so bili oproščeni ustmene mature, tako da jih je delalo 28 ustmeno maturo. Pri ustmeni maturi so bili še nadaljni 4 zavrnjeni za dva meseca, 24 jih je pa izdelalo. — Želimo mladim fantom obilo sreče na poti v življenje. & Športno postopanje zagrebškega NP. Ob otvoritvi novega športnega prostora SK Celja na Glaziji priredi SK Celje športni dan. Prvotno je bila za to prireditev določena prva nedelja julija meseca. Zaradi nepredvidenih ovir pa je moral SK Celje vso prireditev preložiti na nedeljo 10. julija. Za čim lepši uspeh športnega dne je stopil §K Ceije v stik z zagrebško nogometno podzvezo s prošnjo, da bi se moglo prirediti ob tej priliki gostovanje kakega prvorazrednega zagrebškega kluba v Celju. Odbor se je obrnil pismeno na ZNP enkrat in ni dobil odgovora, drugič, isti efekt in še tretjič, a ZNP ne smatra za vredno na vse dopise in intervencije sploh odgovoriti. Ali je tako postopanje, ne oziraje se na bon ton, športno, o tem pa naj sodi javnost. & Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v torek 21. t. m. v starosti 77 let Marija Korunova, žena kočarja iz Št. Pavla pri Preboldu. — Isti dan je umrla na Obrežni cesti v visoki starosti 82 let zasebnica Frančiška Puklova. — Naj v miru počivala. & Občinska seja okoliške obilne. Prihodnja redna javna seja okoliškega občinskega odbora se bo vršila v petek 24. t. m. ob običajni uri v posvetovalnici občinske hiše na Bregu. Na dnevnem redu so poročila odsekov. & Nogometna tekma. V nedeljo 26. t. m. popoldne ob 5 se vrši na športnem igrišču Atletikov pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Čakovcem in Atletik. MED. UNIV. Dr. MIRA FINK specialistka za ženske bolezni in porodništvo ordinira sedaj od 1). do 11. dopoldne in od 3. (lo 6. popoldne LJUBLJANA, Gledališka ulica št. 7/1 Telefon 30-08 Jesenice Umrl je v noči od torka na sredo na Savi pri Jesenicah splošno znani tovarniški ključavničar Fr. Mencinger, pristna bohinjska korenina. Pri KID je bil zaposlen skoraj 54 let in sicer še v onih časih, ko je imela družba svoje tovarne v Bohinju. Splošno je bil znan po vsem Gorenskem kot velik šaljivec, saj jo sploh vsako besedo obrnil na sšpasno« stran, odgovoril v šaljivem tonu vsakomur ,pa bodisi sotovarišu ali pa ravnatelju. Celo v svoji budi bolezni ga humor ni zapustil. Tako je n. pr. pravil duhovniku, ki ga je prišel obiskat, da je imel v bolnišnici soseda-bolnika, ki je tako zelo kašljal, da je omet s stropa padal. Zdravnik, ki ga je operiral ga je vprašal, če je kaj prida pil v živ-ljen u. I, kakoršno je bilo vreme,« 60 je odrezal polet jiii Mencinger. Svoj čas jo celo palico nosil prc.l godbo Kal. del. društva. V petek popoldne ga bodo ; jkopalt na jeseniško pokopališče. Pokoj njegovi blagi duši. Preostalim iskreno sožalje. V Savi, malo nad krajem, kjer se stekata Bohinjka in Dolinka, so našli že močno razpadlo truplo neznanega moškega utopljenca, ki so ga prenesli v mrtvašnico v Ribno. Splošno se je domnevalo, da je to ponesrečeni Repovž, katerega je jeseni zasul plaz lapora pri gradnji hidrocentrale pod vasjo Zasip. Ugotovili pa so, da najdeni utopljenec ni pogrešani Repovž. Obesil se je v svojem stanovanju čevljarski pomočnik, splošno znan le pod imenom Andrejček. Bil je dolgo let zaposlen pri Čevljarskem mojstru g. Rabiču na Jesenicah. Kaj je Andrejčka gnalo v smrt, ni točno znano. Spori NOGOMETNA BALKANIJADA. Moštvo, ki bo tekmovalo za balkanski pokal, jo sestavljeno. Skoro nič drugače, kot smo pričakovali. V raznih klubih je nekaj prav dobrih igralcev, ki pp pridejo do veljavo samo v manjših tekmah. Za reprezentančne tekme imajo pa vse premalo mednarodne rutine. Zvezin kapetan je sestavil dve moštvi iz najboljših igralcev, in ti so igrali v ponedeljek med seboj trening tekmo, ki se ni obnesla. A moštvo je premngalo B moštvo s 7:2. Mihelčič, ki je bil v nedeljo v medmesUii tekmi najboljši igralec na polju, je ležerno branil in se ni preveč napenjal, da bi njegovo moštvo doseglo boljši rezultat. Pozivu zvezinega kapetana se tudi vsi pozvani niso odzvali. Tako, da je moral vzeti kot podlago za sestavo reprezentance za medmestno tekmo Zagreb:Belgrad. Spremenil je samo obrambo, kjer bo zopet igral rekorder v državnih tekmah dr. Ivkovič. Drugače je ostalo vse pri starem. Igral ne bo Marjanovič, ki ni v formi, zato bo pa Živkovič zopet nastopil. Igrali bodo nasled- nji igralci: Spasič-Ivkovič, Kovačič-Arsenijevlč, Premeri, Mnrušič-Tirnanič, Glišovič, Živkovič, Vujadinovič, Zečevič. To moštvo igra že v nedeljo z Grki. Ker je turška nogometna zveza odpovedala sodelovanje, so program balkanijade nekoliko spremeni. Tekme se vrše po tem-le vrstnem redu: 25. junija: Bolgari: Romuni; 26. junija: Oficijeleu pozdrav vseh državnih zastopstev, nato Jugoslavija:Grčija; 28. junija: Grki:Romunl; 30. junija: Jugoslavija:Bolgarijn; 2. julij: Bolgari:Grki: 3. julij: Jugoslavija: Romunija. Turki so svoje sodelovanj odpovedali, ker njih moštvo po sedanjem sistemu ne bi moglo pokazati tega, kar zna. Radi tega se tudi ne bi planiralo na mesto, ki jim po njih mišljenju pripada. Ni izključeno, da bo pri konferenci, ki se bo vršila istočasno kot tekme, sistem tekmovanja za balkanski pokal zopet spremenjen. RAZNE ŠPORTNE VRSTI. International Board, organizacija, ki spreminja nogometna pravila, je sprejela predlog kongresa FIFE, da se dovoli pri mednarodnih reprezentančnih tekmah izmenjavati poškodovane igralce. Dunajski Rapid želi igrati v Ljubljani dve tekmi, radi tega ni izključeno, da bo igralo tudi Primorje eno tokmo a slovitimi profosijonali, ki so ravno sedaj v kolosalni formi. Njih moštvo se nahaja sedaj na turneji po Poljskem. Prvaka Poljske so gladko odpravili s 4:1. Kritika pravi, da take igre v Varšavi še niso videli. Zato lahko naše občinstvo pričakuje igre, kakršno tudi pri nas še nismo videli. Tudi prvak Pariza Rncing je ponudil enemu naših klubov tekmo, ko se bo vračalo njih moštvo z balkanske turneje domov. Upajmo, da se bo posrečilo skleniti tekmo s Francozi, kar ne bi bila nifi manjša scnzacija kot gostovanje Raplda. Tako, da lahko računamo, da bo julij za naš nogomet tako važen, kot je junij za Zagreb in Belgrad. Samo ako no bo nepričakovanih ovir, ki jih bodo napravili nevoščljivcl, ki nimajo pojma o tem, kaj rabi nogomet, ako naj se uspešno razvija. Pridobivajte novih naročnikovi Radio frottramt Radio-Liubllana i Četrtek, 23. junija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Dr. A. Bajec: Italijanščina'! — 19.30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina — 20.00 Pero Horn: Poglavje iz vzgojeslovja — 20.31) Koncert dveh klavirjev. Izvajata gg. Ii. Gallatia in I. Krni-potič. — 21.15 Prenos z Bleda: Erich Ilerse: jazz-orkester. — 22.15 Klarinet, solo, igra g. Janko Gregorc — 22.45 Čas, poročila. Petek, 24. junija; 11.30 Šolska ura: V livarni in jeklarni (V. Žabkar). — 12.15 Plošče. — 12/15 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet, — 19 Dr. L, Sušnik: Francoščini«. — 19.30 Gospodinjska ura, vodi gdč. Krekova. — 20 Organizacija IX. vsesokolskega zleta (iz Beograda). — 20.15 »Leteči Holandec« — prenos z Dunaja. — 22.30 Čas, poročila, plošče. Drugi programi i Petek, 24. junija. Budapest: 20 Instrumentalni in vokalni koncert. — 22.45 Ciganska glasba. — Dunaj: 19.20 Zbo-rovno petje. — 20 Prenos iz Amerike. — 20.15 »Leteči Holandec«, opera. — Praga: 19 Pesmi ob spremljevanju klavirja. — 19.20 Pianinski koncert. — 20 Brno. — Langenberg: 20 Prenos iz Amerike. — 21 »Buffa«, opera. — Beromiinstcr: 20.15 »Leteči Holandec«, operni prenos z Dunaja. — Rim: 20.45 Simfonični koncert. — Belgrad: 19.30 Prenos z Dunaja. — Berlin: 20.20 Pestra ura. — 21.10 Koncert. — Toulouse: 20.45 Harmonike. — 23.30 Moderna simfonična glasba. — Stuttgart: 20.15 Pihala. — 21.15 »Vaške pevke«, komična opera. — 22.45 Trio: violončelo in- klavir. — Barcelonai 21.15 Radio koncert. — 22.15 Vokalni koncert, — MilHno: 19,10 Pestra glasba. — 21.30 Komedij«, — Zagreb: 20.15 »Leteči Holandec«, prenos z Dunaja, Skofia Loka J Ravnikar Franc, ki smo ga včeraj pokopali zelo delaven član gasilskega druStva, ustanovitelj gasilske godbe, pri kateri je vse do bolezni nosil žezlo, vnet član Prosvetnega društva in dober katoliški mož. Zato se je vse mesto udeležilo njegovega pogreba. Naj v miru počiva! Skrajno neotesanost kažejo tisti zlikovcl, ki so že dvakrat pokradli in polomili kole in gol-palice na telovadlšču fantovskega odseka prosv. društva, kjer gojo naši fantje šport. Mislimo, da se s tem kaže vse kaj drugega kakor olika in kultura modernega letovišča Škofje Loke. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI OPERA Začetek cb 20 četrtek, 23. junija: Zaprto. Petek 24. junija: Zaprto. Sobota 25. junija: TURANDOT. Red B. Nedelja 20. junija ob 16: MASCOTA v Tivolskem parku. Poslednja operna abonma predstava letošnjo sezone bo v soboto, dne 25. 1. m. Poje se opora Turandot za red B. + Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl naš nad vse ljubljeni oče in stari oče, gospod Franc Pavšek železniiki nadsprevodnik v pokoju dne 22. junija po daljši bolezni, previden z zakramenti svete vere, v 80. letu starosti. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v četrtek 23, junija ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti, Pleteršnikova ulica št. 9, »Vila Ruda«, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22, junija 1932. ANGELA ROZMAN roj. PAVŠEK in ostalo sorodstvo. Stran 6. »SLOVENEC«, dne 23. junija 1982. Stev. 142. Morski orjaki izumirajo Američan porazil Nemca v boksu V pisateljskem hlevu Lov na morske kit« je pomenil včasih nevaren boj med človekom in tem morskim orjakom. Danes pa ta lov ni več nevaren za človeka, pač pa pomeni za kita samo še uničevanje. Kita zasledujejo zaradi ogromnih množin masti, iz katere delajo ribje olje, in njegovih kosti. Zaradi tega ga z vedno večjo vnemo love. Včasih so ga lovili na ta način, da so pogumni lovci z ladje spustili majhen čoln in veslali proti kitu. Ko so prišli blizu njega, je spreten strelec vrgel v žival harpuno, t. j. veliko železno in koničasto pšico, ki pa je imela nazaj zakrivljene osti, kakor jih ima trnk. To orožje, ki pa je bilo z debelo in dolgo vrvjo privezano na čoln, se je zarilo kitu v telo. Ranjena žival se je potopila in bežala. Med tem se je vrv na vretenu v čolnu vedno bolj odvijala, tako da ni žival potegnila čolna v globočino. Včasih pa se je zgodilo tudi to, ali pa je ranjena žival z enim samim zamahom repa razbila čoln in pobila ljudi. Če je šlo vse po sreči, je žival kinalu omagala, nakar so začeli zopet navijati vrv in s čolnom veslati proti ladji. Tam so s posebnimi pripravami včasih še živo zverino potegnili na krov in jo začeli me-sariti. Danes pa ne porabljajo več harpun, ki bi Jih bilo treba metati z roko, ampak imajo posebne topiče, s katerimi streljajo na žival kroglje, ki v živali eksplodirajo in jo smrtno ranijo. Te krogle so tudi privezane za vrv, s katero potem potegnejo Pretekli teden, dne 17. t. m., je mlada, lepa in zelo priljubljena igralka gledališča »Comedie Francaise« gospodična Yvonne Hautin stopila v samostan benediktink in sprejela ime sestra Marija Yvonne. Slovesno jo je sprejel in uvedel v samostan sam pariški kardinal Verdier. Gospodična Yvonne Hautin je dve leti nastopala na tem ffiovečem francoskem odru, kjer si je pridobila Velik sloves. Končno pa je uvidela, da je njen pravi poklic v samostanu. Njeni umetniški tovariši in tovarišice se niso prav nič čudili temu nje- nemu koraku, ker so poznali njeno veliko pobož-nost. Stopila je v novicijat in končno podala re-dovniško obljubo. Cerkveni obredi so se izvršili ob veliki udeležbi umetniških krogov. Navzoči so bili vsi člani »Comedie Francaise« s svojim ravnateljem na čelu. Med drugimi je bila prisotna tudi slavna Ce-cele Sorel. Genljivi obredi, ko se vstopajoča redovnica poslavlja od sveta in stopa v samostan, je zelo pretresla številne umetnike, saj je pa to tudi eden najlepših katoliških obredov. ždi kakih 150 pisateljev. Sleherna velika kinematografska tvrdka si postavi slične barake. Med pisatelji so tudi ljudje, ki so prišli v Ameriko iz starega sveta. Ti so najbolj nesrečni. Kako zaide človek v slično suženjstvo? Prav enostavno in vedno na isti način. Mlad pisatelj, ki ni nikoli zapustil rojstnega gnezda, je slučajno spisal knjigo, ki je dobila založnika in ugajala občinstvu. Dnevniki pišejo o novem pisatelju. Kmalu dobi mož brzojav iz Hollywooda: »Nudimo pogodbo stanovanje Hollywood pika dvesto dolarjev teden pika pogoj vsi rokopisi last naše tvrdke pika.< To je vse. Če je pisatelj len ali strahopeten, če noče veliko pisati ali si misli, da ne bo imel veliko uspeha, pravi: »Rajši vrabec v roki« in s tem zapečati svojo usodo. Tvrdka, ki ga nastavi, misli tako: »Bogve, kaj bo s tem mladeničem? Če je res nadarjen, bo lahko spisal stvari, ki jih ne bomo mogli pokupiti. Povzročil bo nam samo razburjenje in škodo. Rajši ga bomo nastavili takoj, dokler je skromen. Pozneje bo stokrat dražji in poleg tega ga utegne dobiti naš sosed in tekmec.« Tako roma nadarjenost in mladost v dolarsko ujetništvo. Pogodba zahteva samo, da sedi pisatelj v hlevu. Nihče ga ne nadzoruje. Če noče pisati, lahko lenuhari pod pogojem, da ne bo čital v uradu knjig ali dnevnikov. A nastavljenci, ki oskrbujejo vsak hlev s papirjem, strogo zahtevajo zvečer v varstvo vse popisane pole. *>n Karkoli spiše pisatelj, ne sme odločati o usodi svojega rokopisa. Tvrdka roman po svoji volji izrablja za novi film, ga priredi in pači ali (proti posebni mali odškodnini) objavlja v knjigi. Rokopis roma k nadzorniku, ki skrbi za več hlevov. Nadzornik naredi svoje pripombe, priredi rokopis za film in ga izroči ravnatelju. Slednji ga pregleda in poroča osrednjemu vodstvu podjetja. Ko to izreče svoj »kupimo«, se rodi novi film. Če pa ne reče to čudežne besede, roma rokopis v koš ali v arhiv. Pisatelj ga ne vidi več. Zdeti mora v svojem hlevu od devetih zjutraj do petih popoldne in lenariti ali pisati naprej. Naj gre v Hollywood, kdor hoče pozabiti biti pisatelj 1 Nurmijov naslednik: Nurmijev svetovni rekordi so ostali v ozadju. Poljak Kusoczynski je v Antverpnu pretekel 3000 m dolgo progo v času 8:18,8 in s tem posekal Nurmija ter postavil nov svetovni rekord. Za smeh Na danskem vojaškem vežbališču razlaga top-ničarski desetnik: »Če izstrelim iz topa kroglo, krogla ne leti v nebesa, ampak po topničarskem naravnem zakonu pade zopet na zemljo nazaj. To pa zato — zakaj Jakobsen?« Jakobsen se hudomušno smehlja in noče izdati skrivnosti, zakaj krogla ne leti v nebo. Korporal ponosno razloži: »To pa zaradi privlačne sile zemlje. Si razumel?« Jakobsen se javi, da bi rad nekaj vprašal. Korporal: »Kaj bi rad vprašal?« Jakobsen nedolžno vpraša: »Kaj pa če krogla potem pade v vodo, gospod korporal?« Korporal nekaj časa molči, ker to vprašanje je res težko. Naposled pa s strogim glasom odloči: »Potem pa to nas nič ne briga To spada že k mornarici!« * Pesnik je svojim navzočim prijateljem bi«l svoje nove pesmi. Nekaj gospodov pa je vmes preveč na glas govorilo. Pesnik je prenehal brati in rekel: »Ko bi gospodje, ki govore, dajali manj glasu od sebe kakor pa gospodje, ki spe, bi to zelo veselilo gospode, ki poslušajo.« Jack Sharkey, Schmellingov nasprotnik, ki je iz- Max Schmolling, ki se je v sredo boril za »roj zval Schmellinga na boj in mu vzel svetovno pr- naslov svetovnega boksarskega prvaka in bil po-venstvo v boksu. razen. Orjaško vojno letalo: Angleška armada je dobila novo letalo za prevoz čet. Tako letalo more vzeti «a krov 30 mož z vso opremo in prtljago. Motor tega orjaka ima 2000 Ks. To v znaku razorožitvene konference! Z odra v samostan Pisatelj Boris Piljnjak, ki je obiskal na povabilo tvrdke Metro-Gold\vin-Meyer Ameriko radi prireditve sovjetskih filmov, pripoveduje v moskovskih listih o svojem obisku v Hollywoodu: »Ko sem stopil na kolodvor, so me vprašali, ali sem naročil prostor v »officeu«? Nisem razumel, kaj to pomeni, in sem odgovoril, da bom stanoval v hotelu. V moji pogodbi je namreč stalo, da bom nastavljen, če bo ravnatelj po pregledu mojih rokopisov rekel: »Kupimo!« A stvar se je zavlekla, imel sem dosti časa in sklenil ogledati si pisateljski office. Šel sem okoli neskončnega plota. Radio-studio je en sam veliki travnik, kjer gradijo vedno nova mesta in gore iz lepenke. Odprli so mi naposled ozka vratca in zagledal sem dolge pritlične stavbe, prave skednje. Stopil sem noter in videl povsod isti dolgi ozki hodnik. Levo in desno so neštevilne male sobice, pravi konjski Prizor iz budistovskega templja: Ta redka in zanimiva fotografska slika je bila posneta v Budovem svetišču v Hankovu. hlevi. V vsaki je stala miza s telefonom. Povsod po dva stola za gospodarja in obiskovalce. Tak hlev se imenuje »pisateljski office«. Ljudje, ki radi lenuharijo, sedijo po teh hlevih dnevno od devetih zjutraj do petih zvečer z eno uro odmora za obed. Stegujejo noge na mizo, okno ali naslonjalo drugega stola. Včasih, ko se naveličajo samote, hodijo drug k drugemu na obisk in pome-nek. Včasih pijejo whisky, a to je draga zabava. Vsi ti ljudje, ki se obupno dolgočasijo z v zrak dvignjenimi nogami, so ameriški pisatelji, če zaslužijo samo do 250 dolarjev na teden, morajo biti vsak dan navzoči v officeu. Če zaslužijo do 1000 dolarjev na teden, ga morajo obiskovati v določenih presledkih, kakor to določa službena pogodba. Pisatelji, ki zaslužijo nad 1000 dolarjev, sploh ne prihajajo v IIollywood. Saj bi bili režiserjem samo v nadlogo in napotje, ker taki so razvajeni in imajo zaslombo v občinstvu. A v llollywoodu so vajeni samo suženjske pokornosti. V vsaki veliki baraki Jubilej uličnih hodnikov Ta mesec praznujejo pariški poulični hodniki svoj 150 letni jubilej. Meseca junija I. 1782 so v Parizu na cesti Rue de l'Odeon položili prve hodnike za pešce, Ivar je v tistem času bila prava senzf=ija. Kmalu so začeli delati obcestne pločnike tudi po dpugih pariških cestah, nakar je ta vzgled našel posnemovalce po številnih evropskih mestih. Še 1. 1780 je dekret francoskega kralja strogo prepovedal metati skozi okno na cesto pomije in umazano vodo, češ, da je to za ljudi, ki kaj takega dobijo na glavo, zelo neprijetno. Ta navada, metati pomije kar skozi okno na cesto, je bila menda v Parizu splošno razširjena. Povzročala je strašen smrad po pariških ulicah. Zaradi tega smradu so se francoski kralji tudi preselili iz Pariza v Ver-sailles. Vojaške slovesnosti na Nemškem: Ob fosu razorožitvene konference je zanimivo tudi sledeče: Nemška konjenica prireja vsako leto svoje slav-nostne dneve. Letos je bil tak slavnostni dan v mestu Leinestadt. Na sliki vidimo paradni pohod konjeniških zastavonoš v paradnih oblekah. mrtvo žival na ladjo. Boj s kitom je potemtakem postal za človeka popolnoma nenevaren, na drugi strani pa vedno bolj dobičkanosen. Zato sedaj ugonabljajo kite kar v ogromnih množinah. Žival, katera je začutila, da v dosedanjih morjih ni več varna, se je začela umikati proti Ledenemu morju, bodisi južnemu kakor severnemu. Tam jih varujejo velike ledene gore, za katere se skrijejo, da parniki ne morejo do njih. Pa tudi to uboge živali ne bo rešilo pogina, ker so že začeli za lov. proti kitom porabljati letala, ki mečejo bombe na živali. Kadarkoli taka bomba zadene kita, letalo signalizira ladji, kje leži mrtva žival, nakar se parnik prerine skozi led in potegne mrtvo truplo na krov. Zato ni čudno, da je v kratkem pričakovati, da bo izginil z morja zadnji kit. V varstvo kita se je oglasilo sedaj več učenjakov, ki prosijo vlade raznih držav, naj izposlujejo zakone v varstvo kita, kar je tudi za znanost velikega pomena. Čeprav svet kita pozna že dolgo časa, vendar znanstveniki še premalo vedo o tej živali. Znano je sicer, da je kit sesalec in ne riba in da diha s pljuči. Vendar je znanosti še velika uganka dejstvo, kako more kit, kadar je preganjan, po cele ure prebiti pod vodo, ko bi se drugače v tem času vsaka žival, ki diha s pljuči, morala zadušiti. Atilov grob iščejo Sharkev jo potolkel Nemca Schmellinga in mu odvzel ponosni naslov svetovnega prvaka, katerega je imel ravno dve leti. Dobil ga je in tudi izgubil v borbi s Sharkeyem. Borba, ki se je začela ob 3 zjutraj v Newyorku, je trajala 15 rund. Zmagal je po točkah Amerikanec Sharkey pred Že večkrat so na raznih krajih poskušali najti grob, v katerem naj bi bil pokopan hunski kralj Atila. Iz nekaterih skromnih zgodovinskih opomb in na podlagi ljudske govorice je nekdo prišel na misel, da je hunski kralj Atila pokopan na dvorišču gradu Aurolzmdnster na Zgornjem Avstrijskem. To prepričanje je širil posebno sam | lastnik gradu, ki se piše Schapeller, in ki Je že znan po svojih fantazijah. Res se je našla družba, katera je pripravljena žrtvovati velike denarje, da najde Atilov grob. V tej družbi so zastopani Avstrijci in Nemci. Izkopavanje je že tako napredovalo, da so delavci prišli že zelo globoko v zemljo in da so začutili sledove dušikovega plina. Iz tega sklepajo, da morajo blizu nekje biti votli in obokani prostori. Vendar bodo menda kmalu prenehali z delom, ker manjka denarja. Sploh je čudno, da se dandanes, ob času tako velike bede še dobijo ljudje, ki imajo na razpolago denar za take »špase«, ki bi bili umestni, ko bi bilo povsod vsega dovolj. Kriza v Mehi Parobrodna društva, ki vsako leto veliko zaslužijo z muslimanskimi romarji, so morala ugotoviti, da je letos nazadovalo število prijavljenih potnikov za 80 odstotkov. Svetovna kriza je zasenčila tudi sijaj Meke in Medine. Pričakovati je samo potnikov iz bližnjih Turčije in Arabije. Indija in Perzija letos sploh ne bosta zastopani v Meki. Per-| zija, ki je pošiljala vsako leto več desettisoč šiit-skih romarjev, je tako otežkočila izvoz denarja, da je onemogočila potovanja. Ruski muslimani so izostali, odkar vladajo boljševiki. Vse skupaj pomeni jako hude čase za muslimanski Rim. I 70.000 gledalci. Z zmago je zaslužil lepo svotico 200.000 dolarjev. Seveda tudi Nemec Schmelling ' ne bo šel čisto prazen. Poleg bunk je dobil tudi več tisoč dolarjev. V Ameriki se izplača celo, biti tepenl Starček 4 dni blodil V Berlinu se Je pretekli teden zgodilo tole: V začetku tedna je izginil 72-letni trgovec in tovarnar Albert Abt. Nihče ni vedel, kam je izginil, iskali so ga brezuspešno. V petek ponoči pa se je po štiridnevni odsotnosti nenadno zopet pojavil v svojem stanovanju. Njegova zgodba je tale: V ponedeljek zvečer je odšel iz pisairne ter se v najetem avtu hotel odpeljati k svojemu odvetniku. Stopil je v voz. Od tedaj naprej pa ne ve ničesar več. Ko se je po štiridnevni odsotnosti vrnil v svoje stanovanje, so njegovi svojci opazili, da ima raztrgane nogavice in čevlje, da pa je starček lepo obrit in počesan. Svoj spomin je dobil nazaj v petek zvečer, ko se je naenkrat znašel v enem berlinskih predmestij pred tablo, na kateri je bilo zapisano: »Abtek. Ko je to prebral, se Je spomnil, da se on piše Abt. Zahrepenel je po domu, kamor je hotel telefonirati, pa ni imel več moči. Nekdo se ga je potem usmilil in ga z avtomobilom pripeljal domov. Najstarejši nemški škof dr. Leon Mergel. škofije Eichstatt, je umrl za pljučnico v starosti 84 let. Stev. 143. »SLOVENEC«, dne 24. junija 1932. Stran 3. Kliring s Češ Prvo klirinško pogodbo je sklenila letos naša država z Avstrijo, ki je 6ploh biln prva primorana v svrho zaščite svoje valute poslužiti se v največji meri kliringa s sosedi. Kliring z Avstrijo je stopil v veljavo '21. aprila ter traja dva meseca. Ker pogodba petnajst dni pred potekom veljavnosti ni bila odpovedana, velja še avtomatično za mesec dni, zaenkrat torej do 20. julija. Drugi kliring je bil sklenjen s Švico 27. aprila iu je v veljavi od 10. maja dalje za štiri mesece, torej do 10. avgusta. Važnost kliringa s lema dvema državama st najbolje predočimo, če navedemo, da je v letu 1931 pnišlo iz Avstrije 15.21% našega uvoza, iz Švice pa 2.62%. Avstrija pa je vzela lani 15.15% vsega našega izvoza, Švica 2.88%.. Sedaj smo dobili kliring s Češkoslovaško, ki je vzela lani 15.49% našega izvoza, iz nje pa je prišlo 18.18% vsega našega uvoza. Obe dosedanji pogodbi veljata samo za ureditev plačil, ki nastajajo iz vzajemnega blagovnega prometa. Novi kliring s Češkoslovaško, ki je bil sklenjen 8. junija v Pragi in ki je stopil v veljavo 22. t. m., pa se ne nanaša samo na plačilo terjatev iz blagovnega prometa, ampak tudi na druge obveznosti. Obe narodni banki so bosta sporazumeli o tem, katere druge vrste obveznosti se bodo izravnavale v klirtngu. Zaenkrat smo dobili samo protokol o turističnem prometu med našo državo in Češkoslovaško republiko. Osnovni namen kliringov je, da se plačilo terjatev vrši po zbirnih računih pri narodni banki, katerega bo vodila deželna banka v Pragi in na zbirnem računu čsl. narodne banke, ki bo voden pri naši Narodni banki. Oba računa bosta v Kč, za obračun pa bo veljala valutna pariteta: 100 Din jo 59.444 Kč, odnosno 100 Kč je 168.226 Din. V slučaju spremembe paritete bo treba uovega sporazuma. Plačilo terjatev se mora izvršiti brez ozira na to, kdaj je terjatev nastala, torej tudi tedaj, če je naslala pred uveljavljenjem te pogodbe. Ta določila so sploh v vseh naših klirinških pogodbah. Končno je dopuščeno direktno obračunavanje in plačilo med uvozniki in izvozniki. Plačilo salda, ki bi nastal po poteku pogodbe, jo prepuščeno Sobno slikarstvo Albert Špeletič LJubljana, Emonska cesta št. 25 Vzorci na vpogled. - Cene konkurenčne. sporazumu. V čl. 10 je tudi določba, da se tudi lahko v času trajanja pogodbe, če to razmere zahtevajo, začno pogajanja za spremembo pogodbe. Pogodba traja tri mesece. Odpove se pa iahko 15 dni pred potekom veljavnosti. Če ne bo odpovedana, se avlomatičuo podaljša za mesec dni. TURISTIČNI PROMET Kakor smo že omenili, je bil sklenjen poseben protokol o turističnem prometu. V tem protokolu je ugotovljeno, da morejo naši državljani iznesti iz države do 5000 Din v tujih valutah na osebo, dočim se dobi na potni list v Češkoslovaški 1000 Ko efektivno ali v valutah zn osebo in mesec dni. V Jugoslaviji je potrebno za izvoz večje vsote dovoljenje finančnega ministrstva. Zn potovanje v Jugoslavijo: v kopališče, v klimatske in turistične kraje bo dajala čsl. narodna banka plačilna sredstva iz vezanih čsl. terjatev v Jugoslaviji. Tako češka narodna banka kakor finančno ministrstvo bosta postopala liberalno. Imata pa pravico, zahtevati potrdila o svrhi potovanja (potrdilo o trgovskem, službenem ali znanstven, potovanju, zdravniško spričevalo in podobno). Češke banke bodo izdajale akreditive, kreditna pisma, čeke itd. na jugoslovanske banke v breme češkoslovaških terjatev. Traveller (potne) čeke, hotelske bone iu slične nakaznice bo v Češkoslovaški prodajala za Jugoslavijo potniška organizacija, ki je v to pooblaščena po jugoslovanskih predpisih. Ta organizacija bo honorirana iz odrejene pavšalne vsote čsl. vezanih terjatev v Jugoslaviji, ki se bodo sporazumno odredile. Poseben sporazum bo uredil vprašanje pla£il ob priliki jugoslovanskega obiska sokolskega izleta v Pragi. V čl. 10 je rečeno, da bodo finančno ministrstvo, naša narodna banka in čsl. narodna banka sporazum izvedle tako, da potnikom ne bodo nastajale nepotrebne težkoče in bodo prošnje reševale čim hitreje in z največjo naklonjenostjo. Protokol o turističnem prometu velja za sedaj do konca leta 1932. Obe narodni banki pa se bosta še sporazumeli o tehnični in praktični izvedbi nekaterih določil. inozemski delavci pri nas Na podlagi uradnih podatkov ministrstva socialne politike je bilo v naši državi zaposlenih inozemcev skoro 26.000. Ti podatki so sestavljeni na podlagi odlokov tega ministrstva. Na posamezne banovine se inozemci razdele sledeče: dravska banovina 6.427, savska 7.773, primorska 342, vrbaska 583, zetska 568, vardarska 579, moravska 892, drinska 1.617, donavska 2.988, inšpekcije dela 2.278 in ministrstvo 1.786. Iz teh podatkov je razvidno, da ima poleg savske banovine največ inozemcev zaposlenili Slovenija, relativ. pa gotovo največ, saj ima savska banovina veliko več prebivalstva kot naša. Zanimivo je tudi statistika po državljanstvu, katero v naslednjem navajamo: češkoslovaško državljanstvo ima 6.574, avstrijsko 4.850, madjarsko 1.722, italijansko 6.621, nemško 1.382, poljsko 523, romunsko 430, francosko 283, bolgarsko 869, albansko 323, angleško 98, turško 123, grško 317, švi-tajsko4 "22, belgijsko 35, špansko 40, severnoameriških Združenih držav, holandsko 15, norveško 4, perzijsko 3, letonsko 7, finsko 7, švedsko 4, dansko 2, bolivijsko 2, litvansko 3, meksikansko 1, estonsko 2, neznani 104, skupno 24.515. Nadalje je bilo beguncev: baranjski 11, ruski 1.362, armenski 24, ostali 19. Če prištejemo še te, je skupno bilo konec preteklega leta v na5i državi zaposlenih 25.931 inozemskih delavcev. Zdi se nam pa, da je število inozemskih delavcev večje, pomislimo samo na Ruse, katerih je že mnogo postalo naših državljanov. * V zadružni register je bila vpisana: Slavbna hranilnica in posojilnica »Moj dom« ,r. z. z o. z. v Ljubljani (načelnik Cepin Josip). Konkurz je razglašen o imovini Lesjaka Fr., branjarja na Bregu št. 1 pri Celju, prvi zbor upnikov 30. jun., oglašati se je do 25. jul., ugotov. narok 30. jul. — Nadalje je razglašen konkurz o imovini tvrdke »Sana«, tvornice čokolade v Hočah, družbe z omej. zavezo, prvi zbor upnikov 1. jul., oglasiti se je do 15. avg., ugotov. narok 29. avg. Borza NIVEA-KBEMA: DIN 5.- - 22,-NIVEA-OLIE: „ 25.- in 35.- Jugosl. P. BEIERSDORF & CO. d. s. o. J., MARIBOR Učite se pravilno solnčiti! To pomeni: nadr$nite VoSe telo predno se izpostavite solnčnlm Žarkom z NIVEA KREMO aiii NIVEA-OLJEM Oboje vsebuje edino sredstvo ia nego kože- eueerit, ki je koži sorodna ivarina, vsled česar so nam ta sredstva takorekoč naravno podana ler jih nI mogoče nadomestiti, najmanje pa z nekimi ..čudotvornimi kremami". Nivea-kremainNivea-olje zmanjšujeta nevarnost skelečih solnčnih opeklin ter dajeta Vaši koži krasen bronast ton. V vročih dnevih učinkujeNivea-krema prijetno ohlalujoče, pri neugodnem vremenu Vas pa nasproino varuje Nivea' olje pred prevelikim ohlajenjem, ki tako lahko dovede do prehlajenla. Neka) pa upoštevajte: ne solnčite se z mokrim telesom in namaZife se vedno poprej I Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Klime Josipa, trgovca z mešanim blagom v Mariboru, Frankopanova c. 35, narok za sklepanje poravnave 29. jul., oglasiti se je do 24. jul. nudi ?%. Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Miheiiča Konrada, krojaškega mojstra v Mariboru, Jurčičeva ul., narok za sklepanje poravnave 29. jul., prijaviti je terjatve do 24. jul., nudi 40%. Potrjena poravnava: Fttllekrus Apolonija, trgovka v Mariboru, Gosposka ulica 1 za 40% v 4 tromesečnih obrokih. Število zavarovancev v naši državi je znašalo v aprilu po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu 507.225; v primeri z marcem, ko je znašalo število zavarovancev v vsej državi, je torej padlo za 1.604, kar je malo. Na drugi strani pa je treba vpoštevati, da se je v aprilu že začel sezijski dvig gospodarske konjunkture in da smo po vzgledu ljubljanskega okrožnega urada pričakovali povečanje. Pripominjamo, da je bilo lani v aprilu povprečno zaposlenih 597.575 delavcev. V primeri z lanskim aprilom je doseglo zmanjšanje slcoro 100.000 oseb, katere bi Stell med brezposelne, če ne bi vedeli, da jih je mnogo našlo dela v poklicih, ki niso zavezani zavarovanju, odnosno, da so zopet opustili svoje postranske poklice. Pripominjamo, da je povprečna zavarovana mezda padla od 25.02 v mesecu marcu 1932 na 24.62 Din v mesecu aprilu. Anglija kupuje zlato. Iz Newyorka poročajo, da je te dni Bank of England kupila v Ameriki za 5 milj. dolarjev zlata. Ta nakup pomeni po mnenju poznavalcev razmer odtegnitev angleških do-broimetij v Uniji, katere cenijo na 100—200 milj. dolarjev. Bank of England je začela z nakupi zlata 14. maja in je od tedaj kupila zlata že za 14.5 milj. funtov šterlingov. Sedanji zlati zaklad banke znaša po starih cenah zlata 136 milj. funtov. 5619.75-5648.01, Pariz 221.71—222.83, Praga 166.78 do 167. 64, Trst 287 . 68—290.08. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij Din 56.712. Curih. Belgrad 9, Pariz 20.1950, London 18.6350, Newyork 514.50, Bruselj 71.45, Milan 26.24, Madrid 42.35, Amsterdam 207.50, Berlin 121.20, Stockholin 95.50, Oslo 91.25, Kopenhagen 101.50, Sofija 3.73, Praga 15.25, Varšava 57.60, Atene 3.32, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.05, Ilelsingfors 8.70. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za vojno škodo nekoliko čvrstejša, dočim so drugi državni papirji ostali v glavnem neizpremenjeni. 1'rometa je zadnje tedne v državnih papirjih na naših borzah malo, kar je razumljivo v zvezi s položajem ua denarnem trgu. Na zagrebški borzi je znašal promet 200 kom. vojne škode in 5.000 dol. 7% Bler. pos. Ljubljana. 8% Bler. pos. 42 bi., 7% Bler. pos. 39 hI., Stavbna 40 den., Ruše -125 den. Zagreb. Narodna banka 3850—4000, Priv. agr. banka 204—208, 7% iuv. pos. 47—51, agrarji 22.50 do 24, vojna škoda 180-182, 6. 179-181 (180), 7. 176.50—179 (176), 8. 176-180, 12. 177-178, 6% begi. obv. 32-33, 7% Bler. pos. 38-39 (37, 39, 38.50, 38, 38.50), 7% pos. DHB 42-44. Belgrad. Narodna banka 3860 den., Priv. agr. banka 205—206 (205.50), 7% inv. pos. 52—53, agrarji 23.50-24, vojna škoda 180-182, 6% begi. obv. 32.50 do 33 (32.75, 32.50), 8% Bler. pos. 44 bi, 7% Bler. pos. 38-39.50 (39) 7% pos. D11B 43 bi. Dunaj. Don. sav. jadr. 54.90, Escompteges. 100, Aussiger Chemische 102.50, Alpiue 8.15, Trboveljska 19.50, Žitni trg Tendenca je na žitnem trgu slaba In cene popuščajo. Vse pričakuje razvoja vremenskih razmer, ki bodo odločilne za letino. Posebno slabu je tendenca za moko, ker so zaloge velike, povpraševanja pa jo malo. Na ljubljanski borzi so bile znižane za koruzo za 2.5 pare pri kg, za pšenico za 10 do 15 pnr pri kg, za moko pa za 15 do 20 par pri kg. Ljubljana (Slov. postaja, plačilo 30 dni): pšenica slav. 78 kg mlev. lar. 170—172.50, Sombor okolica 79 kg mlev. tar. 172.50—175, potiska 80 kg mlev. tar. 175—177.50; koruza bč. mlev. lar. 115 do 147.50, okrogla mlev. tur. 155—157.50 bč. nav. vozn. 150—152.50, okrogla nav. vozu. 160—162.50; moka bč. Og 305-310, ban. Og 310—315. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 79 kg 124—126, bč. okol. Sombor 78 kg 124—126, srbč. 79 kg 124—126, gbč. 79 kg 125-127, bč. potiska 79 kg 125—127, bč. ladja Tisa 79 kg 125—127, bč. ladja Begej 79 kg 125—126, gbn. 79 kg 120—122, bil. par. Vršac 78 kg 120—122. Koruza: ban. gar. kval. 99 do 101. Ječmen ne notira. Ostalo nespremenjeno. Tendenca slaba. Promet 58 vagonov. Chicago. Pšenica: jul. 47.50, sept. 50.25, dec. 53.50. Koruza: jul. 29.625, sept. 31.625, dce. 32. — Oves: jul. 20, sept. 20.625, dec. 22.625. Rž: jul. 29.25. Winnipeg. Pšenica: jul. 54.125, okt. 56.125, dec. 57. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Rodcn-stock, Voigtlandcr, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi fotoodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Zahtevaite ceniki Dne 22. junija. Denar V današnjem deviznem prometu so bili vsi tečaji čvrsti in so v primeri z včerajšnjimi narastli. Edino Curih in Praga sta ostala nespremenjena. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski. Zagreb je no-tiral še Newyork-kabel 56.4175—56.7001. Ljubljana. Amsterdam 2276.14—2287.50, Berlin 1336.72-1347.52, Bruselj 784.32-788.26, Curih 1097.35-1102.85, London 204.14—205.74, Ne\vyork »LESNA«, DRUŽBA ZA INDUSTRIJO IN EXPORT LESA ter NJENO OSOBJE sporoča pretužno vest, da je njen ustanovitelj, zaslužni družabnik in spoštovani šef, gospod Josip Uavornik sen. trgovec in posestnik v Žalni danes v visoki starosti umrl. Družba »Lesna« in njeno osobje bosta ohranila zaslužnega pokojnika v trajnem spominu. Ljubljana, dne 22. junija 1932. iS&oŠ.d H? £Son rjste 3 ? "3 £ « nmcq ScOc, ijgSSj;« ® "ri. .. Sla a ... .SP g . S ffl £> plSOm .O Ž l -I § I Q"S to . S -1 .M •m n« to || 3 "a d u 5^2 1 h 5 n > « e g >53 QJ N B. 0) — > ■ .o S n _r m -j* o v 1 .S ■= £ H B ta _ BO3 ;r »jO0« Q e -J . ~ s-o iS > J ŽQ rfa iS t ** Cj iS & 7? Roland Dorgeles: Leseni križi 66 h —. O-t Cč To si je večkrat ponovil, ne da bi izprva prav umel. Potem je dvignil glavo in videl Lemoine-a, ki mu je dajal znamenja. Tedaj je v eni sami sapi planil nazaj v lijak. Na svoje mesto... Ta strašna luknja z modrikasto-rdečimi stenami je nalikovala stiskalnici, in da ne bi stopali na trupla tovarišev, ki so polnili bedenj, smo se morali držati za rob in zasajati prste v posipajočo se zemljo. Gilbert je mislil, da se onesvesti. Ne od bolečin in ne od razburjenja, ampak od utrujenosti. Častnik, ki je še vedno klečal za svojim kupčkom zemlje, ga je opazil in mu zaklical: »Halo, kako se vam godi tam doli?« Gilbert ga je pogledal, pogledal mrtve. S hrbtom dlani si je obrisal kri z obraza, potem pa odgovoril: »Dobro...« Dan se je bližal kraju, po ravnini so se začele vleči megle. Na levi se še iskri ogenj iz pušk, loda samo še kakor pojemajoč plamen. Kaj se je zgodilo od poldne dalje? Streljali smo pod pekočim solncem, glave so nam bile težke, grla v-uha. Naposled je začelo deževati, in ta ploha je spra-la iz nas vročico, ki nas je vse žgala. V vedno novih skupnih strelih jc artiljerija pometala po grebenu, besneč, ker je bilo tam se zmerom par- živih ljudi. Potem se nam je zdelo, da se ženejo Švabi na nove naskoke. In streljali srtio, streljali, streljali... Cisto blizu nas je nekaj Nemcev telebnilo v lastne žične ovire in vise seduj na žicah s skrčenimi telesi kakor jagode na strahotnem rožnem vencu. Enega vidim, ki ima malho z ročnimi granatami na želodcu; včasih vzdigne roko in z zadnjimi močmi parkrat zamahne po zraku. V vedno gostejši temi se mali plavi fant še vedno bori s smrtjo in hrope. Strašno je poslušati tega mladca, ki noče umreti. Ali je to zamena? Ljudje prihajajo, hiteč od luknje do luknje, z usločenimi hrbti. »Hej, fantje, kaj smo vendar opravili? Ali lahko gremo? Kateri polk?« Ne, to so le naše zvezne straže. »Tak torej? Ali lahko gremo?« »Ne... Nocojšnjo noč morate še prebiti tu. Nadomestne stotnije pridejo z orodjem. Zakopljemo se tu na grebenu.« Na vseh straneh se prikazujejo ljudje in lezejo po vseh štirih bliže. »Kaj? tu da naj ostanemo? V resnici? ... Saj nas je komaj še trideset mož od cele stotnije.« »Zmerom eni in tisti, kakopak... Meni je drek za vse vkup, ranjen sem in grem...« »Povelje...« ponavljajo ordonance. »Zdržati tro-ba. Jutri pride premena.« Glej, malega ranjenca ni več slišati... Gilbert se čuti oslabelega, v glavi mu je prazno. Rad bi enostavno miroval in spal, spal. Roka se mu je klejasto sprijela na hrbtu. Od dežja? Od potu? Artiljerija se je do kraja izmozgala, pošle so ji vse moči, glas se ji jc ubil... Sedaj se bolje slišijo tožbe in ječanje ranjencev... Le še malo, le še malo potrpite, bratje, takoj pridejo nosilničarji. Noč prihaja In tihi večer nežno prestira en sam veliki, sivi mrtvaški prt, nad tolikerimi mrtvimi, ki so brez njega. ♦ # * Velika klavrna čreda, polk, iz posušenega govna > prihaja tamle iz zveznega črevesja in se brez reda odpravi prek polj. Naši obrazi so svinčene barve, zamazani, pral jih je le dež. Noge komaj vlačimo za seboj, hrbti so upognjeni, tako korakamo. Dospevši na vrh, se za trenotek ustavim in ozrem nazaj, da še zadnjič zajamem v dušo sliko te velike ravani, ki jo parajo jarki in so vso raztrgalo granate; in tamkaj je troje vasi, ki smo jih bili zavzeli: tri sive groblje. Kako žalostna je slika zmage I Megla še zakriva s svojim mrtvaškim prtom nekaj mest in na tem prostranem zemljevidu raztrgane grude ne razpoznam ničesar več. Tropotje, pristava, Belo črevo, vse to se meša med seboj; taista plan je to, toda obrabljena prav do belih laporjevih rebres, opustošena in opustela goljav; nikjer nobenega drevesa, nobene strehe, nič živega, samo vsepovsod majčkene, temne pike: mrtvi, mrtvi... »Tu leži dvajsettisoč švabskih mrliče v! nam je ponosno zaklical polkovnik. In koliko Francozov? Deset dni smo bili morali vstrajati na tem mrklem mestu, se dati v bataljonih zmaličiti, samo da smo naši zmagi dodali konček polja, kos zasutega jarka, katerosibodi uborno razvalino. A naj iščem, kolikor hočem, ne razpoznam ničesar več. Kraji, kjer smo toliko pretrpeli, so docela podobni drug drugemu, vsi se izgubljajo v splošni sivini polja, kakor dn bi moral biti en sam obraz za ono samo muko. Tamle nekje, tam je... Osladni duh po mrličih se izgublja, nič več ne čutimo vonja po kloru, ki je polit okrog vodnih kadi. Jaz pa, jaz nosim s seboj v glavi, v polti ta strašni dih mrtvih. Za vse večne čase je v meni: sedaj vem, kako diši usmiljenja. Stran 8. »SLOVENECk, dne 28. junija 1982. Stev. 142. Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice T50Din. Najmanjši znesek5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viŠ/e.Za oglase strogo ttgovskega in reklamnega značaja vsaka vntica 2Dir? Najmanjši znesek 100in.Pristojbina za šifro 2Din.V>akogla) treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če jepriložena tnamka.Cek.račun ljubljana10L349.: Službe iičejo Beseda samo 50 par Zakonca, sama, bivša trgovca, iščeta primernega mesta kot vratarja, oskrbnika ali kaj podobnega. Po potrebi položita kavcijo. Le resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Garancija 10.000« št. 9485. (a) Slaščičar, pomočnik vajen vseh del, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« Jesenice, (a) Priznan organizator izobražen, poštenjak, podjeten in natančen, išče primerno stalno službo kot zaupna aH vodilna moč v kakem obratu, podjetju kot upravitelj ali slično. Resne ponudbe prosimo na upravo »Slovenca« v Mariboru pod označbo »Dober vsakdanji kruh« št. 9503. (a) 1 \luzbodobe Beseda samo 50 par Hišnika sprejmem s 1. julijem 1.1. Zglasiti se je osebno na Sv. Petra cesti 11. (b) Služkinja ta domača in poljska dela «e sprejme. Nastop takoj ali s 1. julijem. Pogoj: Poštena in pridna. Dravlje 81 — poleg cerkve sv. Roka. (b) Gospodinj, pomočnica za kuhinjo, ki zna likati t«.(razume tudi vrtna dela, dobi službo. Dunajska (veetn št. 67, nasproti mitnice. (b) Kuharica se sprejme 1. julija v žup-nišče. Imeti mora tudi veselje do poljskih del. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9479. (b) Oskrbnik za mal mlin v bližini Ljubljane, se išče. Prednost imajo upokojenci. Ponudbe pod »Selo« 9506 na podružnico »Slovenca« v Celju. (b) Beseda samo 50 par Trgovsko podjetje dobičkanosno, dobro vpeljano, v Celju, išče kapital. Osebna soudeležba s komercijalno izvežbano osebo (tudi dame) zaže-ljena. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Celju pod »Trajni uspeh« 9460. (d) Priporočajte pcvscd dnevnik^^" SLOVENEC St. 6. „SSovenec" nam w dovede:! stranke iz vseh hrogov prebivalstva. JOSIP REICH, tovarna za barvanje, kemično čiščenje, plisiranje in likanje vsakovrstnih oblek, pralnica in svetlo-likalnica, Ljubljana Poljanski nasip 4, 6, priznava učinkovitost oglasov v »Slovencu« z naslednjim pismom: »Naša tovarna je bila ustanovljena leta 1845. Od takrat do danes zaznamuje velik napredek, posebno po vojni, ko smo otvorili več sprejemališč. Če ima naša tovarna danes na tisoče strank, so imamo zahvaliti tudi Vašemu listu, ki nam je dovedel stranke iz vseh krogov prebivalstva.« 8n Vaši oglasi? Ali ne spadajo tudi ti v »Slovenca«? MM »V trenutku je občinstvo lia nogah, če inserirate v ,Slovencu'I« I1E28E mu Stanovanje dvosobno, kompletno, oddam eventuelno takoj za malo družino. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 9490. (č) Beseda samo 50 par Očetje, matere! Dobro bodočnost in najlepšo doto daste svojim hčerkam, ako jih pošljete med počitnicami v naš brezplačni prikrojevalni tečaj za obleke in perilo. Pričetek 1. julija. Strokovno krojno učilišče — Ljubljana, Smartinska cesta 24. Za gospodične učiteljice poseben tečaj, (u) Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami oddam v bližini mesta — s pogojem na račun 3000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9475. (č) Stanovanje eno- ali dvosobno — se takoj odda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ob periferiji« 9486. (č) Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska c. 31 Prihodnji redni tečai se prične 1. julija. Dve gospodični se sprejmeta v opremljeno sobo. Celje, Slomškov trg 4, I. nad., desno. (s) Sostanovalec se sprejme. Dunajska cesta 5/1. (s) 1 Stanovanja [ Posestva Beseda samo 50 par Več stanovanj se odda v novi hiii, 8 minut od cestne železnice. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7869. (č) Beseda samo 50 par Več parcel na knjižice — Zg. Šiška — hiše in vile — naprodaj. Poizve se v restavraciji Čarman, Zg. Šiška, vožnja do nove tramvajske remize. (p) Trisobno stanovanje podpritlično, zračno, suho parket in vrt — oddam s 1. avgustom za ceno Din 700. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 7618. (č) Več parcel po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani, (p) Stanovanje soba, kuhinja, veranda, vrt, oddam za 300 Din. Ljubljana, Ilovca 56. (č) Parcele po 26 Din za mna Ko-deljevem, naprodaj. Tudi na hranilne knjižice.. Pojasnila: Zadružna ul. 12. p A Umrla je naša dobra mati, gospa Helena Zupančič Pogreb bo v petek ob 8 dopoldne v Polhovem gradcu. Vsem, ki so jo poznali, jo priporočamo v molitev. Valentin Zupančič, izseljenski duhovnik v Franciji, sin. Marija, hči. Beseda samo 50 par Oddajo se takoj ali pozneje v sredini mesta lepa, suha skladišča, pripravna tudi za obrt ali delavnice. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6678. (n) Gostilno dam v najem. Vprašati pri Bender, Maribor, Taborska 4. (n) Čitajte in širite »Slovenca«! Kupimo Beseda samo 50 par Čebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani. (k) II Pohištvo i Beseda samo 50 par Spalnica skoraj nova, v modernem slogu, afrikanska breza, vezan les, ugodno naprodaj. C. Brajnik, Cesta v Rožno dolino št. 24. (š) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Liubliana. (1) 125 Din 1 m® žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. SPALNICE od Din 2000 — dalje; KUHINJE od Din 1000"— dalje izdeluje mizarstvo GOUA^ JOSIP Gosposvetska 13 (Kolizej) dvorišče Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M. Jankole. Selenburgova 6/11. (k) Bukova drva cepanice in okroglice, suhe, kupuje »Ilirija« dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 46. (k) Vsakovrstno zlato hnoole po naivišjih cenab ČERNE, iuvelir, Ljubljana, Wolfova ulica St 3. Ia bukova drva popolnoma suha, zdrava, kupim vsako količino — proti takojšnjemu plačilu. Na ponudbe brez cene se ne oziram. »Viktorija« — Zagreb, Kraljice Jelene br. 4. (k) I Beseda samo 50 par Pljuča! Zdravniški zavod dr. Peč-nik za pljučne bolezni (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekte! (r) Beseda samo 50 par ORGLE harmonije, pianine, piščali b ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica. (g) II Zivrili ii Beseda samo 50 par Havana in činčilu kunce mladiče — proda Zivalica, Sv. Petra cesta št. 60. (j) IU Beseda samo 50 par Garnitura 4 fotelji, 1 zofa, 1 ovalna miza, se radi pomanjkanja prostora ugodno proda. Informacije samo dopoldne Stari trg 2/II, desno. 120 Din žagana drva prima, premog, trami, deske, fižolove preklje itd. Jos. Prelesnik - Janševa ulica, telefon 33-89. (1) Vinogradniki! Prvovrstne bakrene škropilnice po 380 Din dobite pri Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. (1) Gostilničarji, pozor! Ogrske salame in najfinejše domače salame kakor tudi prvovrstni pol-emendolski sir nudi po konkurenčni ceni delikatesna trgovina I. Buzzo-lini, Lingarjeva ulica. (1) Sveže češnje debele, trde, črne, bele, rdeče, kg 4.50 Din, sveže hruške, mlad fižol in grah kg 5 Din — razpošilja franko naročnik po 25 kg brzovozno G. Drechsler, Tuzla. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Otroški voziček športni, visoko omaro, nočno omarico, prodam. Peternel, Sodarska 2. (1) Krasno veliko sliko ročno delo (olje) čez 2 m dolgo in čez 1 m visoko, nabožno, pripravno za obednico ali spalnico —-prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9476. (1) Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M Jankole — Selenburgova 6'11. (1) Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. c o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) Koruzo za Krmo oddaja najceneje veletrgovina žita in moka A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. MIRKO KOSIRNIK ključavničarstvo autogenična varilniea Ljubljana VII, Frankopanska ulica št. 26 Telefon št. 34-77. OZEBLINE novo nastale vsake vrste na roki, prstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle in srbijo, takoj izginejo, ako jih nainažete s poznano »BARTULIČEVO LJEKOVITO MASTJO« Cena zavitku samo Din 10.— Proizvaji in v promet jo daje stara, leta 1599 ustanovljena Kaptol-ska lekarna Sv. Marije, Zagreb, Jelacičev trg 20. Dobi se v vsaki lekarni. BLED KOPALNA KABINA za julij in avgust, dve uri dnevno, če mogoče med 11. in 13. uro, se išče v najem, — Poslanik v. Hassell, Beograd, Krunska ulica 35. Pleskarska m soboslikarska dela izvršuje po najugodnejših pogojih 6ENUSSI IVAN pleskar in sobni slikar LJUBLJANA, Igriška ulica št. 10 ZAHVALA. Ob težki in bridki izgubi moje ljubljene žene, naše predobre mamice, stare mame in tašče, gospe Jerice Ocvirh yd. Feldin posestnice in soproge poštarja smo prejeli toliko izrazov iskrenega in srčnega sočustvovanja, da nam je nemogoče se zahvaliti vsakemu posebej. Zato se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih urah z nami čutili in nas tolažili. Posebno zahvalo pa izrekamo častiti duhovščini in vsem številnim darovalcem vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so našo nepozabno, preblago in srčno ljubljeno po-kojnico spremili na kraj večnega počitka. Celje, dne 21. junija 1932. Globoko žalujoči soprog in otroci. Za Jugoslovansko tlakama i Liubliani: Karel Ce«. Izdaiateli: Ivan Huli««««. U^dnik: Franc Kremiar