3i@v, 303.
V f rstu, v torek, 31. oktobra 1916«
Letnik XII.
izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka AsiSkega št 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se na sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsorcij tista .Edinost". — Tisk tiskarne »Edinosti•, vpisane zadruge ■ omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto......
Za pol leta ...-.*«••.••■••
za tri mesece..............
za nedeljsko izdajo za celo leto . . • . . za po! leta...............
K 24 — . 12.-. 6,-. 5.20 . 2.60
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.............2.—
Mali oglasi po -4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina »a reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoStuohranilnični račun št. 841.G52
mm najmišift dogodkov.
italijanska bojišča. — Manjše bojno delovanje na Primorskem zaradi slabega vremena.
Ruska bojišča. — Ruski napadi v vo-
liniji odbiti.
Romunska bojišča. — Jugozapadno Szurduškega prelaza Romuni porinili naše nazaj. Južno Rothenthurmskega prelaza naš uspeh, severno Campolunga romunski napadi odbiti. Pri Oršovi in v Dobrudži neizpremenjeno.
Albansko-macedonska bojišča. — V Albaniji nič novega. Južno Bitolja sovražni napadi odbiti.
Zapadna bojišča. — Pri Lesboeufsu sovražni uspeh, pri Le Maisonette nemški. Pred Verdunom topovski boj.
Turška bojišča. — Nič poročil. _
italijanska boiiUa.
DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglaša: 30. okt. 1916.
Italijansko b o j i š č e. — Ob neugodnih razglednih razmerah je bilo včeraj sovražno bojno delovanje na Primorskem manjše kot prošle dni. Namestnik načelnika generalnega štaba? pl. Hofer, fml.
Muska bojišča.
DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglaša:
30. okt. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Pri Pustoinitih so Rusi po kratkem, a srditem artiljerijskem ognju poizkusili naskok z masami. Njihove kolone so razpadle deloma pred na^ šimi ovirami, deloma pa v njih. Ravno tako se je izjalovil sunek sovražnih mas pri Šelvovem.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
BEROLIN, 30. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 30. okt. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Naskok ruskih mas, pripravljen po najmočnejši zastavitvi municije, je izbruhnil zapadno Pustomitov in kmalu nato tudi vzhodno Šelvovega. Oba napada sta se izjalovila s krvavimi izgubami v obrambnem ognju. — Fronta nadvojvode Karla: V Karpatskem lesu In južno odtod v sosednjem ogrsko-romun-skem mejnem pogorju je vladal ob deževnem vremenu mir izvzemši patruljsko delovanje.
Prvi generalni kvartirmojster: p!. Ludendorff.
Romunska boiišia.
DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglaša: 30. okt 1916.
Vzhodno bojišče. — Prestolona-slednikova fronta: Pri Oršovi nič novega. Jugozapadno Szurduškega prelat Je sovražnik eno naših bojnih skupin porinil nazaj za nekaj kilometrov. Jugovzhodno Rothenthurmskega prelaza smo razširili svoje uspehe. Severno Campolunga smo odbili romunske sunke. Ob ogrski vzhodni meji je bojno delovanje popustilo. Namestnik načelnika generalnega štabar pl. Hofer. fml.
BEROLIN, 30. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 30. okt. 1916.
Vzhodno bojišče. — Fronta nadvojvode Karla: Južno Rothenthurmskega prelaza smo, razširjajoč uspehe hanove-ranskih in meklenburških lovcev prejšnjega dne, z naskokom zavzeli več žilavo branjenih romunskih gorskih postojank. V zadnjih bojih v tem okolišu je bilo zajetih 18 častnikov in 700 mož. Jugozapadno Szurduškega prelaza so Romuni porinili nazaj eno naših stranskih kolon.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: V severni Dobrudži so naši zasledujoči oddelki v stiku z rusko pehoto in konjico.
Prvi generalni kvartirmojster r pl. Ludendorff.
SOFIJA 30. (Kor.) Poročilo generalnega štaba.
30. oktobra. — Romunska fronta: Ne da se poročati nič važnega.
PODLISTEK.
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
Tamara je z veseljem sprejela ponudbo. Po polurni vožnji so dospeli v Carskoje selo, ki se ji je zdelo zelo čudno. Videti je bilo, kot da je vse zgrajeno samo za poletno bivanje---- same lesene vile, ki
so pa bile sedaj vse pokrite s snegom.-
Peljala se je z grofico Olgo h kneginji Sonji; odtam so šle skupaj v grajski vrt ter so dospele do majhnega templja ob jezeru. Tamkaj so mogle stati čisto v bližini Kozakov in videti izprevod, ki je imel priti tam mimo.
Nebo je bilo pokrito s temnimi oblaki in km&iu je začelo snežiti v debelih gorkih
Albansko - macedon-
sko bojište.
DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglaša: 30. okt. 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Pri naših četah neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega Štaba J ol. Hofer. fml.
BEROLIN, 30. (Kor.) Woffiov urad poroča: Veliki glavni stan, 30. okt. 1916.
Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Po močni artiljerijski pripravi so včeraj srbske in francoske čete večkrat napadle ob Crni v ozkih, potem pa v širokih odsekih. V zapornem ognju, severovzhodno Veljesela s protisunkom, so se napadi popolnoma izjalovili. Ravno tako brezuspešni so bili sovražni sunki pri Kenaliju in Gradesnici.
Prvi generalni kvartirmojster s pl. Ludendorff.
SOFIJA, 30. (Kor.) Poročilo generalnega štaba.
30. oktobra. — Macedonska fronta: Jugozapadno Prespskega jezera za nas uspešni boji med poizvedovalnimi oddelki in stražami. Na obeh straneh železnice Bitolj—Florina živahno artiljerijsko delovanje. Slaboten sovražni napad južno Gra-dešnice in drug napad proti Kenalam smo zavrnili z lahkoto. V kolenu Črne resni boji. Naši nemški zavezniki so čez dan odbili dva močna sovražna napada pri Veljeselu s protinapadom. Proti večeru }e sovražnik večkrat ponovil srdite napade na razsežni fronti, a smo ga odbili s krvavimi izgubami. V raogleniški dolini in na obeh straneh Vardarja slaboten artiljerijski ogenj. V napadu smo vrgli Srbe iz njihovih jarkov južno Nonte. Z ognjem smo uničili sovražno skupino severno Lju-mice. V vznožju Belašice planine in na strumski fronti slaboten artiljerijski ogenj in boji med poizvedovalnimi oddelki. Ob egejski obali mir.
Ententaa fronta.
LONDON, 29. (Kor.) Reuter javlja, da se je na levem krilu zaveznikov na Balkanu dosegla zveza med italijansko konjico v Albaniji, tako da se fronta razteza sedaj nepretrgano do Adrije.
Zapadna bojišta.
BEROLIN, 30. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 30. okt. 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: Na več mestih severno Somme je sovražnik obstreljeval našo fronto. Mi smo krepko odgovarjali. Pri napadu iz črte Lesboeufs—Morval se Je posrečilo sovražniku, da je v majhni razsežnosti razširil svoj vdor v naših prednjih jarkih vzhodno Lesboeufsa. Na vseh drugih točkah, na katerih je prodrl skozi naš zaporni ogenj, je bil krvavo zavrnjen. Na južnem bregu Somme je iz Berolincev in Braniborcev sestavljeni pešpolk št. 359 v svežem napadu z naskokom vzel zaselje La Maisonette in od tam proti BlacheSu se raztezajoče francoske postojanke. Napad je uspešno pripravila po letalcih-opa-zovalcih izborno podpirana artiljerija. Zajeli smo 412 mož, med njimi 15 častnikov. — Prestolonaslednikov a fronta: Na severovzhodni verdunski fronti se je nadaljeval topovski bo}.
Prvi generalni kvartirmojster:. pl. Ludendorff.
Angleške izgube.
LONDON, 29. (Kor.) Seznami izgub, izdani 25- 26. in 27. t. m. vsebujejo imena 87 častnikov (26 padlih) in 2840 mož, oz. 112 častnikov (30 padlih) in 2570 mož ter 108 častnikov (35 padlih) in 2420 mož.
Sovražna uradna poroiala.
DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
Romunsko uradno poročilo.
29. oktobra. — Severna in severoza-padna fronta. — Pri Folgyesu in Bekasu artiljerijsko delovanje. V trotusuški in uzuški dolini ter ob meji pri Vranceji nič novega. V buzeuški dolini je slabo vreme oviralo bojno delovanje. Pri Bratoceji in Predeluzu je položaj neizpremenjen. V
kosmičih. Beli sneg je tvoril čudovito lepo ozadje za sijajne, škrlatasto rdeče uniforme častne straže. Ko so stale tako straže tu v dolgi vrsti, jih je bilo impozantno videti. Tamara je občudovala njihove prikupne obraze, ki so bili večinoma veliko finejih potez kot pa oni nekoliko bolj od-daljno stoječe garde. Imeli so dolge brade in so bili večinoma visoke in vitke postave, s pasom, ki bi se ga tudi marsikateremu dekletu ne bilo treba sramovati. Na drugem koncu vrste, poleg katere so stale, je Tamara nenadoma zagledala kneza Miloslavskega. Govoril je z drugimi častniki, in zdelo se je, da jih ni videl.
V trenutku, ko je naznanil poseben znak, da je car zapustil grad, so se odkrili vsi. Razoglavi so stali vsi v mrazu več stopinj pod ničlo in v gostem snežnem metežu. Krez je poveljeval, in ko je tako stal tam pričakovajc, je opazovala njegovo lice.
dolini Prahove smo z zapornim ognjem zaustavili napad sovražnika, ki je prodiral preko Ciabucetu-BaJuluja. Zasedli smo goro ljnghia-Mare(?) V okolišu Drago-Llavele smo zavrnili sovražen napad proti središču in levemu krilu ter smo na desnem krilu napredovali. Vzhodno Alute napada sovražnik z močnimi silami. Boj se še vrši. V jiulski dolini zasledujemo, nadaljujoč svojo ofenzivo, sovražnika, ki se umika. Zajeli smo se 10 častnikov in 250 bavarskih vojakov. Podporočnik v rezervi Patruscoiu je z encto, ki ji poveljuje, uplenil dve bateriji 105 miiimeterskih havbic 21. bavarskega artiljerijskoga polka. Topovi so bili takoj obrnjeni proti sovražniku ter so nam zelo služili. Uplenili smo še štiri strojne puške in mnogo municij-skih zabojev. V orlovskem okolišu je sovražnik po srditi artiljerijski pripravi napadel v smeri Vrf. Cocosiuloja, ali bil je odbit. — Južna fronta. — Položaj je neizpremenjen. __
Vesti Iz Grške.
Kralj in ententa.
LUGANO, 29. (Kor.) Italijansko časopisje poroča, da je kralj sprejel grškega metropolita iz Argyrokastra, ki ga je italijansko vojaštvo pregnalo zaradi sovražne propagande. Vse uradnike, ki so soglašali z revolucionarnim gibanjem v Solunu, je kralj odpustil v smislu sklepa ministrskega sveta. Kralj Konstantin- je v smislu svojih dogovorov s četverozaveznimi poslaniki sklenil, da del v Tesaliji in Epiru se nahajajočih grških čet premesti v Pe-loponez in izda na narod proglas, v katerem izjavi, da je ta premestitev njegov p/ostovoljni ukrep, da tako dokaže svoje odkritosrčne prijateljske namene napram četverozavezi.
Potopljena ladja s prostovoljci.
ATENE, 29. (Reuter. — Kot.) Parnik »Angeliki«, ki je vozil prostovoljce v Solun, je bil potopljen.
Odprava grških čet iz Tesalije.
LONDON, 30. (Kor.) »Observer« javlja iz Aten 27. t. m.: Vlada je ukazala takojšnjo odpravo grške armade iz Tesalije. Samo dva polka ostaneta tam. Včeraj je Venizelos v Solun došle častnike in vojake narodne armade ob veliki navdušenosti sprejel v službo.
RIM. 29. (Kor.) Agencija Štefani javlja iz Aten: Vojni minister objavlja povelje, po katerem se morajo vsi častniki, ki so pristopili k venizelovskemu gibanju, črtati iz armadnega seznama.
Izprememba v pruskem vojnem ministrstvu.
BEROLIN, 30. (Kor.) Wolffov urad poroča: Viliki glavni stan, 29. oktobra. — Cesar je vojnemu ministru generalnemu poročniku Wildu pl. Hohenbornu poveril vodstvo armadnega zbora na zapadu in poveljnika 14. rezervnega zbora, generalnega poročnika pl. Steina, imenoval za kraljevega pruskega vojnega in državnega minstra. Za to izpremembo je dala povod potreba, da mora biti minister, ki v domačem ozemlju odločuje o vedno bolj merodajnih potrebah armade na bojišču, poučen po obsežni izkušnji kot poveljnik čet.
Cesarju dodeljeni nemški general.
DUNAJ, 31. (Kor.) Osebi našega cesarja dodeljeni pruski generalni major pl. Cramon je dopoldne dospel iz Berolina semkaj.	_
Grof Stiirgkh ni bil oženjen.
DUNAJ, 30. (Kor.) S popolnoma avtoritativne strani se poroča c. kr. korespon-denčnemu uradu, da pred nekaterimi dnevi po različnem časopisju razširjena vest, da se je pokojni ministrski predsed. grof Stiirgkh baje oženil pred več leti in da se je ta zakon potem zatajeval, nima nobene podlage Grof Stiirgkh je do svoje smrti ostal samec. _
Vatikanski konzistorij.
LUGANO, 29. (Kor.) Kakor poroča »Štampa«, se je za tajni vatikanski konzistorij določil prvi ponedeljek meseca decembra, za javni konzistorij pa naslednji četrtek. Tozadevna uradna objava še ni izšla.
Bilo je kot jekleno in nepremično kot pri kakem kipu. V službi je bil očividno drug Gricko, kot pa oni, ki ga je videla pri ciganskem večeru. Pomagalo ji ni nič, da se je borila prorti svojim lastnim občutkom; ali tukaj ali tam, povsod jo je vleklo k njemu.
Izprevod se je bližal. Prvi so prihajali dečki - cerkveni strežniki, z debelimi plašči preko rdečih oblačil Za njimi je prihajal zbor pevcev, ki so poli, potem duhovščina v čudovitih, bogato z zlatom in srebrom obšitih oblačilih, in končno car ... sam, razoglav. Za njimi so prihajali veliki knezi, zastave vseh gardnih polkov in končno službujoči pobočniki. Ko je car odšel, je zopet opazovala kneza. Stroga resnost njegovih potez se je umeknila izrazu najgloblje vdanosti. Ta čudni značaj je^očividno navdajala brezmejna ljubezen do njegovega gospoda. Ko je izginila za-
Dr. Korber o važnosti časopisja.
V septembru 1904 se je vršil na Dunaju mednaroden časnikarski kongres, ki ga je tedanji in bodoči naš ministrski predsednik pozdravil z jako interesantnimi izvajanji o važnosti časopisja.
Največji osvojevalec in najinogočneji vladar sveta je - tako je začel - časopisje. Le navada nas zavaja, da ne vidimo, koliko truda in umetnosti mora potrošati časopis od dne do drre. V čutni sili, v plastičnem predočanju navadno presega časopisje učeno pisateljstvo. Okolnost, da se v novejem času nositelii znanosti poslužujejo časopisja za razpravljanje o tvarnih predmetih, opravičuje nazor, da tudi na katedru ne prezirajo uspehov časopisja, da menijo tam, da je časopisje že dovolj izobrazilo prebivalstvo za vpogled v eksaktne teorije. Izvajam še važneje konsekvence. Časopisje je gotovo branitelj miru med narodi tem bolj, čim bolj stopajo v ospredje materijelni in kulturelni interesi, ki jih ogroža vojna. Toda, tudi časopisje se ne more vsikdar upirati vsem izgredom narodne misli, vsej prevzetnosti strank, vsej eksaltirani gospodarski sebičnosti, marveč se ir.ora — kot tolmač faktorjev, ki tvorijo javno življenje — često samo udeleževati njegovih pretiravanj.
Vem, da se tudi ta boj označuje kot »življenje«. Ali, videl sem, da je to često kaj kislo življenje, ne le za vsakodobne ministre, ampak tudi za narode, za države. Zato menim, da treba posezati po vsem, kar deluje proti nevarni vročici strasti. Na politične odredbe ne dajem ničesar; sploh ne poznam nobenega drugega sredstva, razun napredujoče naobrazbe narodov. Kakor se je človeštvo povzdignilo do sedanje višine, je tudi vsposoblje-no, da dovrši pot naobrazbe in nravnosti, ki ima na svojih ciljih zapisano, naj preneha boj, ki hoče vse uničiti!
Človeški rod je zrel, da od dozdevnega denarja steklenih biserov, iz nepristnega nakita fantastičnih obljub, ki jih razširja fanatizem, preide k zlati veljavi pro-svetljeega izpoznanja. Kakor bo večno trajala beseda nemškega pesnika Schillerja
—	izgovorjena v času, ki je pozabil na vsako narodno čustvovanje — da je ničvreden tisti narod, ki ne zastavlja vsega za svojo čast, pa je danes, ko narodni čut vlada nad zemljo, zopet dolžnost narodov, da se spominjajo — človeka!
Ne pravim pa, da so — ker znanost ne nosi nikake narodne in državne znamke
—	učenjaki narodno misleči možje, navdušeni patrijotje. Pač pa je nasprotno resnica. Istotako se moremo le s polno polivalo spominjati domoljubja pri časopisju vseh dežel. Časopisje utegne biti kaki vladi neprijetno, ali nobena vlada ne sme govoriti: »L-'etat c'est moi!« (Država sem jaz). Jaz sem sploh napram pritožbam proti časopisju jako hladen, ko malo huje nastopa v tej ali oni smeri. Vsaka minolost je bila nekdaj bodočnost, in vsaka bodočnost postane ininolost. Vsaako ima le to pravico, da proti drugemu mnenju postavlja svoje mnenje, in ima dolžnost, da dela po svojem prepričanju. Le tedaj, če se človeški organizaciji odreka vsajta forma in če se le v človeku dremajoča živalska sila hoče postavljati proti vsemu, tedaj se izrekam tudi jaz za: zob za zob in oko za oko!
Zdravo časopisje pa ostane — poleg svojega trudapolnega dela vsakodnevnega poročanja — v tesnem stiku z znanostjo, da bo popolnoma to, kar naj bo: glavni rokav roke, po katerem se resnica steka v duha ljudstev. Potem se bo tudi držalo tiste skromnosti, h kateri znanost sili vsakogar, ki zajeinlje iz nje virov — tiste skromnosti, ki je mogočneja, nego strast, in ponosneja, nego vse gospodstvo; tiste skromnosti, ki bolje, nego vse pogodbe in dogovori, jamči mir med narodi in ljudmi.
Gospoda moja! Naši državi ni še le nekaj desetletij sem, ampak že od ure nje postanka, usojen trd boj. In kakor prestajajo ta boj nje vladarji, kakor ga prestajamo mi, ne priča le o visokem ugledu naše države v kolu vlasti, ampak kaže tudi imponujoč razvoj, ki so ga našli vsi naši narodi v tein pretvezno uničevalnem sporu. Da ima vsakdo še kake posebne
želje, da se oglaša z zahtevami in pritožbami, to naj vas, gospoda moja, ne zavaja v krivo mnenje glede naše moči in našega uspevanja. Tudi naša monarhija ima močno roko, ali je to država miru ter posveča vso svojo silo mirovnemu delil. Razglašajte to v svoji domovini in s tem nam izkažete najbogatejo zalivalo za gostoljubje, ki vam je tako radi nudimo. * * *
Kfirberjeva peslevliev iz skup=>
noga finančnega ministrstva.
DUNAJ, 30. (Kor.) Danes dopoldne se je uradništvo skupnega finančnega ministrstva poslovilo od dosedanjega skupnega finančnega ministra, dr. pl. Korberja, ki je bil imenovan za avstrijskega ministrskega predsednika. Na nagovor sek-cijskega načelnika pl. ThalIoczyja je odgovoril ministrski predsednik:
»Zaradi pretresljivega dogodka, ki nas ]s vse globoko ganil in je meni vzel starega izkušenega prijatelja, me je poklicalo Nj. Veličanstvo, da stopim na njegovo mesto in prevzamem vodstvo državnih poslov. Bil je to morda najresnejši čas mojega življenja, ko sem se odločil, da sledim temu klicu, ker se zavedam ogromnega števila dolžnosti in odgovornosti, ki jih sprejemam napram državi in njenim narodom. Kdor me pozna, ve, da sem nasproten vsakemu lesku, vsakemu blišču, ki je zvezan s takimi mesti, in da mi je, brez ozira na svojo osebo vedno in samo za splošno blaginjo, za udejstvltev zdravega, resničnega napredka na vseh poljih državnega življenja. Za bogastvom nisem stremel nikdar, samo upanje, da prebivalstvo v vseh svojih različnih siojih spoznava moje čiste namene 2n vkljub velikim težavam, ki jih požrtvovalno prenaša zaradi te že tako dolgo trajajoče vojne, ne obupava, temveč prihaja do uverjenja, da se resno in vestno stori vse, kar je mogoče, in se predvsem ublaži njegova skrb zaradi prehrane, ml daje pogum, da se vkljub vsem težavam, ki jih ie treba premagati, in inorda tudi zoprnostim, ki v našem javnem življenju niso redke, nisem odtegnil stavljenemu mi pozivu.«
V nadaljnem se je zahvaljeval uradni-štvu na njegovem vestnem izpolnjevanju dolžnosti in ga zagotavljal, da mu čas skupnega dela ž njim ostane vedno v dragem spominu. Zaključil je: »Bog obvaruj Njegovo Veličanstvo, obe državi monarhije in njune narode!« Nato se je najpri-srčneje poslovil od vsakega posameznega uradnika.
Avdljence pri cesarju.
DUNAJ. 30. (Kor.) Cesar je sprejel danes ob 10. dopoldne ministra zunanjih stvari, barona Buriana. Ob 11. dopoldne je sprejel ministrskega predsednika dr. pl. Korberja.
dnia postava za vogalom malega templja, je popustila napetost. Vse se je kretalo svobodneje. in sedaj je očividno tudi Gricko zagledal dame. Posmejal se je in za-klical:
—	Po zajtrku pridem k vam, Sonja, na vročo kavo. Obljubil sem Manji.
—	Ali se ne prehlade ti ljudje? — je vprašala Tamara in pokazala Kozake, ki so stali tamkaj razoglavi, skoraj do golega ostriženih glav. — Niti plaščev nimajo na sebi, ubožci, koliko morajo prestati!
—	So že navajeni, in posreči danes ni mrzlo, — je menila grofica Olga, — drugače bi imeli kožuhe. Ali niso krasne postave? Gledam jih tako rada v njihovih rdečih suknjah. Nosijo jih samo ob posebnih priložnostih, kedar je car navzoč, ali na dvornih plesih in ob rojstnih dnevih. — Veseli me. da ste videla Gricka v tej uniformi.	(Dalje.)
Ministrski predsednik dr. Korber je bil
rojen 6. novembra 1S50 v Tridentu kot sin nekega majorja. Dovršivši juridične študije je vstopil v državno službo, v kateri je — kakor vidimo — dosegel sijajno karijero. Služboval je v ministrstvu za trgovino, in potem v ministrstvu za notranje stvari, a v letu 1897 je bil pozvan v Gautschevo ministrstvo kot minister za trgovino. V ministrstvu Clary je bil minister za notranje stvari. Leta 1900 — za časa češke obstrukcije — je sam stopil na čelo avstrijskega kabineta. Jezikovni zakon, ki ga je bil predložil parlamentu, je naletel na silen odpor Cehov, vsled česar je bila zbornica razpuščena. Pa tudi nova zbornica je delala Korberju velike težave, ki so se radi nagodbenih pogajanj z Ogrsko še povečale. Njegova prizadevanja za ureditev jezikovnega vprašanja na Češkem so ostala brezuspešna in Cehi so nadaljevali z obstrukcijo. Tudi je dr. Korber prišel v konflikt se tedanjim ogrskim ministrskim predsednikom Szellom radi nagodde, a vendar je končno — na Silve-strovo 1902 — došlo do sporazuma. Korberju pa se je bilo še nadalje boriti z notranjepolitičnimi težavami. Podal je demisijo, ki jo pa cesar ni sprejel. Krize v parlamentu pa le niso ponehale in dne 31. decembra je Korber odstopil in je prišel Gautsch na krmilo. Od tedaj je ostal Korber v ozadju, dokler ni bil lani v februvar-ju imenovan za skupnega finančnega ministra. V tej lastnosti je opetovano obiskal Bosno in je razvijal baje jako živahno delovanje za reorganizacijo uprave in pov-zaigo anektiranih dežel. Zrušivši Korberja, so baje Cehi obžalovali to, ker so se uve-rili, da je imel mož vendar Ie dobre namene in ker se je nad njimi uresničil tisti stari pregovor, da redkokedaj sledi kaj — boljega. Pa tudi sedaj — ko se dru. Korberju zopet poverja vodstvo avstrijske politike — piše glavno glasilo Mladočehov precej dobrohotno o njem. Dr. Korberjevo ime ima — tako pravijo »Narodni Listy« — že v zgodovini avstrijskega parlamenta svojo pomembnost in svoj značaj. Bolj, nego kdo drugi, je skušal vladati s parlamentom in ni odnehal od tega prizadevanja vkljub dejstvu, da je bila vsa njegova era izpolnjena s češko obstrukcijo, in vkljub temu, da se ni posrečil niti eden njegovih poizkusov, da bi parlament osvo-
Stran II.
»EDINOST- štev. 303.
V Trstu, dne 31. oktobra 1916.
bodi! od obstrukcije. Ostajal je zvest svojemu geslu: brezstrastvena vztrajnost. — Vedno in vedno je ponavljal svoje poizkuse z res prvovrstnimi govorniškimi izjavami. Svoboda besede in žnjo tudi zmernost v cenzuri nista bila v Avstriji nikdar tako velika, kakor med tedanjo dobo Kor-berjevo. Ne samo liberalizem v vladnem naziranju glede državljanskih pravic v Cislajtaniji je karakteriziral dra. Korberja kot ministrskega predsednika, ampak tudi njegov nazor o stabilnosti političnih kom-ponentov, ki sta merodavna za notranjo politiko v d^avi. Dr. Korber je torej s svojo brezstrastveno vztrajnostjo praktično gojil in branil idejo območij politične moči. Vztrajal je pri njej tudi napram Češki politiki, da-si ga je ta pobijala korak za •korakom. Napram češki politiki se je izražalo Korberjevo načelo območij politične oblasti v tem, da je imel ves čas v svojem ministrstvu po enega češkega ministra-rojaka: najprej dra. Rezeka, potemdra.pl. Rando. Z ozirom na to ugodno izpričevalo, ki je piše sedaj češko glasilo, in pa na dejstvo. da je vojna prinesla povsem novih potreb za uredbo notranjepolitičnega življenja v državi, odstranivši mnoge krive sodbe in predsodke: se smemo morda nadejati, da bo razmerje med njegovo novo vlado in slovanskimi plemeni ugodneje, nego je bilo ono za časa prvega njegovega ministrskega predsedovanja. Ali, da rabimo besedo, ki se sedaj razglasa z mnogih strani: da pride s Korberjem res iz-prememba zistema, da ne bo samo z besedo proglašal enako pravico vseh, ampak jo tudi uvajal v življenje s praktičnimi dejanji.
Grški kralj in ententa. Angleški listi javljajo iz Aten: Na svoji včerajšnji avdijen-ci je francoski poslanik uverjal kralja Konstantina, da se čete iz tistih področij, ki so se odcepila od matere - zemlje, ne obrnejo proti glavnemu mestu. Kralj da je vzel to na znanje, ter odnehal od svojega dosedanjega svojega odpora, privolivši v zahteve, ki jih je stavil francoski admiral Di Fournet. Kralj da je obljubil, da ukrene vse potrebne odredbe, da razprši vsak dvom entente. Zato da ta poslednja ne bo več nasprotovala kralju, da bo mogel obdržati prestol in — zvestobo tistih delov dežele, ki so mu ostali zvesti. V teh delih bo nadaljeval politiko nevtralnosti, pri kateri vztraja tudi danes bolj, nego kedaj. — Grške kraje pa, ki so odpadli od matere zemlje, da smatra ententa za svoje zaveznike. Oficijelna grška vlada je izjavila svojo blagohotno nevtralnost napram en-teuti, in kralj da je to izjavil tudi pred francoskim poslanikom. Če to poročilo angleških listov odgovarja resnici, stojimo pred fenomenom, kakršnega še ni videl svet: malo kraljestva, ki itak v velikem koncertu skoro nič ne tehta, je obenem nevtralno in nenevralno, a nevtralni del je zopet dvoličen: je strogo nevtralen in »dobrohotno nevtralen« na eno stran, kar po vsej zdravi logiki zopet — ni nevtralno!! Grška pleše v svoji stiski pravi Vidov ples.
Bolgarski presioini govor. V soboto se jt sestalo bolgarsko sobranje k rednemu zasedanju, ki ga je otvoril v kraljevem imenu ministrski predsednik Radcrslavov s prestolnim govorom, v katerem kralj opozarja na zločinski vdor Romunske v Bolgarsko leta 1913., na rop Dobrudže, na 27. avgusta avstro-ogrski monarhiji podano vojno napoved, na istočasni napad na Bolgarsko, z obstreljevanjem podonavskih mest in nezaslišane grazovi tost i romunskih čet proti bolgarskemu prebivalstvu v Dobrudži ter pravi, da ga je prisililo romunsko postopanje, da je za-ukazal armadi, naj kaznuje Romunsko za krivico, ki jo je storila leta 1913., in reši brate v Dobrudži iz suženjstva. Prestolni govor povdarja nato premaganje sovražnih čet v Dobrudži, se spominja junakov, ki so umrli za domovino, proslavlja slavo bolgarske armade, ter izraža prepričanje, da bodo prizadevanja vlade v zvezi z narodnim sobranjem za zagotovitev preskrbe armade in prebivalstva imela svoj uspeh, ki je tako neobhodno potreben, da se posreči narodno delo. Prestolni govor napoveduje predložitev trimesečnega proračunskega provizorija za 1. 1917 ter predloge o ukrepih, ki so v zvezi z vojnimi potrebščinami in upravo kraljestva in pred kratkim osvobojenih, pripojenih ozemelj, ter izreka uverjenje, da bo sobranje pri posvetovanju o teli za končni uspeh velikanske borbe neobhodno potrebnih ukrepih ene misli, ter kliče blagoslov Vsemogočnega na delo narodnega sobranja in zaključuje: »Živel bolgarski narod, živela hrabra bolgarska armadal« Po prečitanju prestolnega govora se je soglasno sprejel predlog predsednika dr. Vačevega, da se pošlje pozdrav sobranja armadi, počasti spomin padlih junakov in pošljejo brzojavne čestitke generalu Žekovemu, ter poveljniku tretje, v Dobrudži operirajoče armade. (Kor.)
Sarrailovo (?) pistno. »Berliner Tage-Latt« objavlja vsebino pisma generala Sarraiia, ki ga je mogel čitati neki nevtra-lec, ki se je vrnil iz Pariza. Sarrail navaja v pismu vzroke, ki so preprečiti udeležbo njegove armade pri splošni ofenzivi: dolgost fronte, slabo zdravstveno stanje njegovih čet in predvsem mala militarična vrednost njegove armade. Sarrail bi rad zamenjal vso svojo armado za tretjino čet, ki se bore na francoski fronti. Sarrail je izjavil nadalje: »Zdi se, da so mi poslali večinoma izmeček vseh armad. Izvzemši nekaj cestnih izjem, so naše belokožne in temnopoltne čete zelo malo vredne. Največja sodrga so beli in temnopolti Angleži, med prvimi Novozelandci in Avstralci, ki ne morejo zatajiti svojega pokoljenja po zločincih, ki jih je Angleška do leta 1866. pošiljate v Avstralijo. Discipline od takih zanikrnežev ne morete pričakovati. Vedejo se tudi na bojišču kot »svobodni An-
gleži«, ki morejo delati, kar se jim zljubi. Razočaran sem zelo tudi glede ono malo Rusov, kar jih imam. Če ruske armade, ki se bore v Rusiji, ne obstoje Iz boljšega materijala, jih obžalujem. Strahopetna so-drsra so večinoma tudi italijanske čete, ki so mi na razpolago in ki klavrno beže pred Bolgarji, ter so se dale sramotno poraziti po znatno manjšem številu. V Portugalce stavim le najskromnejše upe. Ne naprav-ljajo dobrega vtiska.« Sarrail označa kot edino sposobne čete one ostanke srbskih čet, ki stoje na njegovem levem krilu. Poudarja nadalje, da ima za hrbtom Grke, vsled česar je vedno vezan del njegovih čet. Nadalje omenja težave v preskrbi, ki tem bolj naraščajo, čim bolj se oddaljuje od svoje operacijske baze. Iz umljivih vzrokov da Sarrail tega opravičevalnega pisma ne more objaviti, želi pa, da bi se njegova vsebina razširila v prijateljskih krogih, da bi se uvidele težave Sarrailove ofenzive, kakor jo pričakuje Francoska.) (Vrhovni poveljnik vsakatere armade, ki bi pisal o svoji armadi. Če tudi bi bila res taka. take stvari in jih nosil na nos sovražniku, pač ne zasluži dTUgega, kot da ga obesijo na prvo vejo.)
Aprovizadiske stvari.
KOŠTFUNJE MESO.
Jutri, 1. novembra, se bo v raznih mesnicah prodajalo zopet koštrunje meso, došlo na račun občine .
CENA:
Prednji deli s priklado po K 576 kg. zadnji deli s priklado	po K 672 kg.
Mesarji, ki žele razprodajati to meso, naj se danes do 1 popoldne zglase v skladišču v ulici S. Zaccaria št. 3., pritličje. Tamkaj bodo od 4 popoldne dalje tudi dobivali naročeno meso, ki ga morajo takoi plačati v gotovini.
Informacijski in pomožni urad aprov. komisije.
Ustrezajoč opetovano izraženi želji, otvori aprovizacijska komisija z jutrišnjim dnem lasten imonnacijski in pomožni urad, ki bo posloval v ulici della Borsa št. 2. (v prostorih društva za tujski promet). Vodil bo ta urad c. kr. namestništveni tajnik grof Ernest Bandin!, ki bo dajal strankam vsa potrebna pojasnila v aprovizacijskih zadevah. -- Urad bo za občinstvo odprt vsak dan od 9 dop. do 1 pop.
©mače ti-
Dovoljena mesna hrana. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je dovolilo z razpisom, izdanim 7. oktobra 1916, štev. 51954, pripadnikom rimsko-katoliškega ve-roizpovedanja, ki se postijo 31. oktobra in 23. decembra t. L, da smejo prejšnji dan podajati, oziroma uživati meso in mesne jedi, to je 30. oktobra in 22. decembra, tako tudi 25. decembra t. 1. — Trst, 30. oktobra 1916. — Schneider 1. r.
AprovIzacijsko sosvetovalstvo je ipido dne 25. t. m. zopet svojo sejo. Po podrobnih razpravah v posameznih strokovnih odborih se je sestalo plenarno zborovanje sosvetovalstva. Predsednik dr. grof Ivan Larisch pl. Moennich je v svojem nagovoru pozdravljal ustanovitev urada za prehranjevanje, naglašajoč, da prebivalstvo s polnim zaupanjem pričakuje nadalj-nega razvoja in izpopolnjenja skupnega prehranjevanja, a tudi sosvetovalstvo je pripravljeno staviti se na razpolago z vso vnemo. Predsednik je podal na to splošen pregled o dosedanjem delovanju vlade v stvari ljudske prehrane. O tem poročil« se je razvila daljša debata. Član sveto-valstva Muchitsch je vprašal, kaj se je ukrenilo, da se izognemo nastavljanju kupovalcev pred prodajališči, oziroma, kaj se misli ukreniti v ta namen? Nato je predsednik urada za prehrano pl. Keller govoril o napotkih, ki so se v tej stvari izdali političnim deželnim oblastim. Na-glašal je, da je uravnava tega vprašanja po šabloni nemožna radi posebnih razmer v posameznih konsumnih območjih. Razpravljal je o različnih nasvetovanih sredstvih, da se uredi razdelitev razpoložljivih živil in prepreči nastavljanje kupovalcev. V debato sta posegla tudi slovenska člana dr. Laglnfa in đr. Lampe. Ta poslednji je predlagal izenačenje cen za klavno živino, po katerih se je ravnati v posameznih kronovinah. Dr. Hoto\vetz je poročal o vprašanju preskrbovanja z me-soan in živino, predlagajoč, da se promet z živino za pleme in s prašiči uredi na isti način kakor oni s klavno živino. Izrekel pa se je proti uvedenju mesne karte. Poročevalec je priporočal predlog tajnega svetnika dr.a Forta o zagotovitvi smotrene organizacije nabavljanja pitanih prašičev in svinjske masti iz Ogrske in za enako-merno dovažanje istega v konsum; potem je priporočal predlog Sonntaga za nabavo čim večje množine koruze za krmljenje prašičev, in končno predlog tajnega svetnika dr.a Schreinerja za ustanovitev mlinov za izdelavo masti iz detelje, ki je izvrstna krma za prašiče. Predlogi poroče-
valca so bili soglasno sprejeti. Istotako predlog Kunschaka glede prisilnega streljanja divjačine in prepovedi krmljenja te poslednje s senom, o pospeševanju ribarstva na Adriji in za izključno porabo bele repe za ljudsko prehrana Dr. Freissler je poročal o napravi vojnih lnihenj. Socijaliziranje kuhalnega procesa Je označal kot važno sredstvo ne le za Štedenje denarja, marveč tudi — kar da je posebno važno s stališča aprovizacije — za štedenje z živili, iz katerih se napravljajo jedi. Seveda mora biti izdajanje živil iz vojnih kuhenj v obvezni zvezi z uradnimi izkaznicami za različna živila, ki se upravljajo državno. Predlogi poročevalca so bili sprejeti. Sprejet je bil predlog Stock-lerja, da se izdajo določbe o rabi zrnja in sočivja, ki služI za krmljenje, za izdelovanje masti in mleka ter da se bodo rečena krmilna sredstva oddajala le tistim producentom, ki se obvežejo, da bodo mast in mleko izdelovali v nakazani jim množini ter da bodo svoje produkte — odštevši lastno potrebo — dajali splošnemu konsumu na razpolago. V zvezi s tem je govoril predsednik o razpoložljivih množinah krmilnih sredstev in njih uporabi. Za tem je govoril član Tansche o centralizaciji oskrbe z maščobo. Priporočal je pospeševanje produkcije maščob, primerne cene in državen urad za maščobe v uradu za prehranjevanje. V svrho izdelave podrobnosti za predlagano centralizacijo se je izvolil poseben odsek. Član Sonntag je govoril o resoluciji, ki jo je sprejel odbor za krompir in krompirjeve produkte glede odredb za izvedbo pre-skrbljanja s krompirjem. Resolucija zahteva v prvi vrsti, da se na vsak način najprej pokrije in zagotovi potreba krompirja za hrano. Odbor se izreka za vzdržanje sedanjih najvišjih cen za izdelovalce m želi, da vojnožitni prometni urad pravočasno poskrbi za zagotovitev krompirja za seme. O stvari je govoril med drugimi tudi dr. Laginja in so biti predlogi poročevalca odobreni.
Otvoritev c. in kr. etapnega poštnega in brzojavnega urada Belgrad II. za zasebni promet. V ozemlju Srbije, zasedenem po avstrijsko-ogrskih četah, se je otvoril zasebnemu prometu c. in kr. etapni poštni in brzojavni urad Belgrad II. Pošiljati se smejo o d tega urada: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časniki), blagovni vzorci, poštne nakaznice, poltno - hraniinične p(4ožnice in odprto predana pisma z označeno vrednostjo. Ta urad bo posloval samo kot predajni urad. Razventega se morejo predajati na imenovanem uradu tudi zasebne brzojavke.
Slovenska obrtna in trgovska nadaljevalna šola v lrstii — Vpisovanje se vrši danes, 31. t m., od 6—8 ure popoldne in pozneje oh času pouka v ulici Stadion 21. I. v prostorih Slovenske trgovske šole. Vpisnina znaša 2 K. Učenci oziroma učenke morajo prinesti s seboj Šolsko izpust-nico, oziroma zadnji »Izkaz obrtne nadaljevalne šole«. Za sprejem v obrtno nadaljevalno šolo je potreba; a) dokaza, da je prosiiec zadostil postavnim dolžnostim, hoditi v ljudsko šolo; b) dokaza zadostnega znanja v branju, pisanju in računanju, ki se ga mora, ako treba, podati s sprejemno preskuSnjo. Redni pouk se prične 5. novembra. V »Slovensko obrtno nadaljevalno šolo« v Trstu so po § 99. obrtnega reda ki glasom odloka c. kr. namestništva z dne 25. oktobra 1912, št. G. III. 1334/7—T8, doižni hoditi vsi obrtni vajenci iz Trsta in okolice, ki ne obiskujejo italijanske šole te vrste in še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega pouka. Za tiste vajence, ki po lastni krivdi ne dosežejo zadostnega učnega uspeha ali se disciplinarnim potom začasno izključijo od šolskega pouka, more obrtno oblastvo na podlagi ovadbe od strani šolskih nadzornih organov podaljšati redno učno dobo, ki je določena v pravilih ali v pogodbi. Učni čas se tudi podaljša, ako vajenec ne prebije predpisane vajeniške preskuŠnje, preden poteče učni čas. Po odloku c- kr. ministrstva za bogo-častje in uk z dne 9 avgusta 1912., štev. 24.993 so dolžni obiskovati »Slovensko obrtno nadaljevalno šolo v Trstu« tudi vsi trgovski vajenci, in je za nje poseben trgovski oddelek na obrtni nadaljevalni šoli. Po § 100 obrtnega reda ima vsak mojster (gospodar) dolžnost, dovoliti tistim učencem, ki še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega ali katerega drugega pouka enake vrednosti, potrebni čas za obiskovanje obrtne nadaljevalne šole. Ako vajenci v šolo nočejo hoditi, jih mora prisiliti k temu ter gledati na to, da šolo vedno redno obiskujejo. V vse oddelke šole se sprejemajo tudi učenke. — Vodstvo.
Korajžen dečko. 13Ietni Cvetko Bevčar, sin tukajšnjega poštnega poduradmka Mihaela Bevčarja, se je nahajal do prihoda Italijanov v Gorici pri svoji materi, ne meneč se za nevarnost, ki so ji bili izpostavljeni vsi prebivalci Gorice. Ko 9. avgusta zjutraj z materjo vstane, opazi italijanske straže, ki so stražile po ulicah, in močno italijansko stražo, ki Je jahala proti goriškemu gradu. »Italijan pa že ne boš,« si je mislil dečko, se korajžno vsedel na kolo ter se nemudoma odpeljal. Med potjo
je seveda naletel na italijanske straže, ki so ga hotele ustaviti. Toda fant se ni mnogo zmenil za njihove »ierma«-klice; ušel jim je ter se skrival po raznih bolj skritih ulicah, prežeč na ugodno priliko, ko jo bo mogel popihati. Naposled je vkljub vsem italijanskim stražam srečno pete odnesel ter dospel v Vipavsko dolino, kjer ga je nažel oče ter ga pripeljal s seboj v Trst. — Žal pa se njegova mati ni mogla več rešiti ter je ostala v Gorici. Od tedaj njen soprog ni cul nič več o njej. Kdor bi tedaj kaj vedel o Mariji Magdaleni Bevčar, ki je v Gorici pred prihodom Italijanov stanovala v ulici Rastello Št. 29., naj bo toli prijazen in to blagohotno sporoči njenemu soprogu Mih. Bevčarju, poduradniku c. kr. pošte v Trstu.
Mestna zastavljalnica bo jutri, 1. novembra, za občinstvo odprta od 9 do 11 dopoldne, dočim ostane v četrtek, na praznik sv. J usta, zaprta ves dan. Nadalje se jutri pojutrišnjem in v petek ne bodo vršile nobene dražbe.
ČEŠKO - BUDjrVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uHci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
MALI OGLASI.
11 Mtlvfl$A zvečer se je izgubila ročna torba iz V SUlJUlU peri na Riva Tegetthoff. Pošteni najditelj naj obdrži denar, ostalo pa naj prinese ali podije na naslov na najdeni izkaznici za živila oziroma na Inaeratni oddelek Edinosti.	717
Žaklle
vsake vrste kupuje zaloga žakljev G. STEBEL, Via Torrente 36.	718
SATA!* Kupujem volno, bombaž, pletenine, cu-rU*Ufi nje, kovine volnena in pletena pokrivala. A cquedotto štev. 13. Acco.	716
^ftifllfi vsak« vrste kupuje prva slovenska trgo-lUlUJCi vina, Jakob M argon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	691
Mlffflff inteligentna udovica traži mjesto u bo-niUUU ljoj obitelji za djecu; vješta je također u svim kućnim poslovima. Upitati se na 0gla-ni odio lista Via 8. Francesco đVAssisi broj 20 pri-
715
z em no.
Ha debelo sumo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podoet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svstUjke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja J 4X0 O U2VI. ulica S. Nlcolo 19,	2S
i mm b i
| Trst - Wia Stadion 10 - Trsi §
| Odprt od 8*2 zro napre] j
I Ceno: I. vrste K 2. il. vrste R l. i
Zlatarnica 9G. Pino
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.
Cene zmerne.

GAnBRlflu
4> &
vsaki veter ob 97,
M!!a belo in črno vino, čokolado, kavo, illlDt kondensirano mleko VollmllclJ in Mager, sardine, lokarde na olju, kakao in vsakovrstne druge jestvine dobavlja na debelo !n drobno po zmerni ceni KARL REX1NGER, posredovalec, ulica Kandler 7, II. n. od 9—10 predp, in od 2—4 pop.	1006

Vstopnina K 1
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J* €®rmšk
v Trstu, uB. Poste vecchie 12, vogsl uSi«edeflaPoste.
Izdiranje	brez
x Plombiranje. UMETNI ZOBJE.
Nadomestek la milo B R i Z O L"
99
99
Izdelek iz lastnih surovin tvrdke „Westbohmische Caolin- und Chamottverke in Oberbris (Češko)
dobavljiv v vsaki množini.
je neobhodno potreben za osebno rabo, za čiščenje podov, lončevine, kopeljne kadi jtd. Neobhodno potreben za štacije, kjer se koncentrirajo ujetniki, za vojašnice, delavnice, za šoferje, motocikliste, kovače, kleparje, mesarje, slikarje, zidarje, voznike, čevljarje, belivce, rudokope, lakirarje, tiskarske stavce i. t. d. i. t d.
BREZOL
99
99
99
99
BRiZOL
kovin i. t. d. i. t d.
BRIZOL"
je neobhodno potreben v
kuhinji za čiščenje lesa
odstrani hitro in radikalno madeže masti, in črnila iz rok, pedov i. t. d. i. t d.
99 ima lastnosti razkuževalca. očisti hitro in radikalno ter je vsled tega povsod neobhodno potreben.
BRiZOL
Glavno zastopstvo s zalogo za TRST, ISTRO, GORIŠKO in DALMACIJO
SELNIŠKA iiUŽSfi
Povsod na prodaj po ceni 23 stol. ko^ad.
[BI SBI
IROLIN'Roche
Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha^ Influenca
Kdo naj Jemlje Siralin f
t V#»k Ki trpi na frajnem kašlju.	J 1 Vaduiljivi ,Mimrin% Siroll«
kf s Siroifnom ozdrive.	'	» * ugodnim vsp«hom n.«o»oit* poču^k.
IIBI
-Sa ctubJ r ^ iveh iekamafb S K.v-