štev. 34 Cena 15 din PTUJ, 26. ovgusta 1960 Letnik Xlil Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za otmiočje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem. Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribor, podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo 1250 din. Drevesa so poEna, da se jim lomi jo veje Kakšna bo sadna in vinska letina? žlahtna jabolka kažejo v Slovenskih go- ricah ^ Tudi haloško grozdje bo dalo mnogo sladkega mošta Poletje se počasi nagiba v je- sen, hladno in deževno vreme za- skrb''juje marsikaterega kmetoval- ca in sadjarja, kj si najbolj želi, da bi njegovi pridelki, katerim je posvetil vse svoje sposobnosti in znanje, najbolj uspeli in obrodili tolikšen sad, kakršnega še ni bilo na njegovi njivi ali v sadovnjaku in vinogradu. Sedaj je čas, ko že približno vemo, kakšna bo letina, na katero toliko vplivajo razni faktorji. Največ je vsekakor od- visno od dobrega in načrtnega de- la ter od našega večnega zavez- ka ali sovražnika — vremena. Le- tos je bilo vreme precej muhavo in je marsikomu prizadejalo pre- cej skrbi. In kakšna bo sadjarska letina v naši občini, dveh sadjarskih pod- ročjih, ki pa se med seboj nekoli- ko razlikujeta? Slovenske gorice so usmerjene nekoliko bolj k sad- jarstvu, Haloze pa k vinogradni- štvu. Sadna letina bo v Slovenskih go- ricah več kakor zadovoljiva. Žlaht- ne sorte jabo''k kažejo, da bodo lepo obrodile. Najbolje kažejo jo- nathan jabolke, zlata parmena in kanada, ki so na našem in ino- zemskem trgu zelo cenjena jabol- ka. Tudi bobovci, mošančke in druga jabolka široke potrošnje kažejo na najlepše in obetajo sko- raj takšen pridelek, kakršen je bil predlani. Sedaj bo potrebna le še dobra odkupna mreža, primerne cene in naš delovn,- č'ovek ne bo pogrešal tega važnega artikla živ- ljenjske prehrane — sadja. Vinogradi, ki jih je v Sloven- skih goricah manj kot v Halozah, pa ne kažejo na najbolje. Pride- lek bo sicer zadovoljiv, toda bil bi lahko še mnogo boljši. Kolikor so Slovenske gorice pri- krajšane za dobro vinsko jetino. toliko so Haloze na boljšem, kajti v nekaterih haloških vinogradih Ivo trsje bogato obrodilo. Kmetij- sko gospodarstvo »Haloze«, Id je dobilo lani prvo nagrado v zvez- nem tekmovanju upa, da bo le- tošnja letina še boljša. Državni sektor kaže skoraj v celoti, da bo njegov pridelek kvaMteten in obi- len. Žal pa je v privatnem sektor- ju nekoliko slabše in pridelek ne bo dosegel istega iz državnih po- sestev niti po kvaliteti niti po kvantiteti. Sicer pa imajo tudi privatniki nekaj dobrih vinogra- dov, toda teh je malo. Nekoliko slabši, toda še vedno zadovoljiv pridelek bo v jugoza- hodnih Halozah, kjer je spomla- danska toča precej škodovala. Trs- je se je sedaj že popravilo in bo- do tudi tukaj pridelali dovolj žlahtne vinske kapljice. Takšen bo torej letošnji pride- lek sadja in grozdja v ptujski ob- čini, če ne bodo nastopile kakšne nepredvidene težave. Vsekakor pa bo sadja in vina dovolj, da bomo zadostili vsem našim potrebam. Federacije Mali ni več. Federa- cija, ki so jo ustanovili pred pol- drugim letom in ji pred dvema mesecema priznali neodvisnost, je nosila v sebi klice propada, isto- časno pa je predstavljala upanje številnih afriških narodov, da je to prvi resnejši primer združeva- nja. Propadla je. ne toliko zaradi afriškega prebivalstva, kolikor zaradi zakulisnih iger velikih ko- lonialističaih naroKiov. Nihče si- cer ne more s prstom pokazati na Francijo. — ti si kriva, pač pa vsi vedo, da je bil Senegal od nek- daj ljubljenec francoskega kolo- nializma in da Francozi niso s prevelikimi simpatijami gledali na prizadevanja sudanskega politika Modiba Keite, da bi v prihodnjih fetih šla Afrika po poti združe- vanja, kot Amerika pred 180 leti. Združene države Afrike močnim niso simpatične. Ozadje spvora je precej enostav- no — gospodarsko močno razvita bivša kolonija Senegal je preveč poverana s Francijo, da bi tam- kajšnji politični voditelji bili na- predni in zato so v osnovi zavra- čali vsako pretirano navezova- nje na afriške dežele. V Sudanu j« položaj v osnovi drugačen, pežela je revnejša, zato pa bolj afriška in bolj politično razgi- bana. Modibo Keita je prijatelj- gvinejskega pred. Seku Tureja in lahko si predstavljamo, da so mu njegove zamisli o poipolni ne- odvisnosti, politični in gospodar- ski, bolj všeč. kot prizadevanja nekaterih profrancoskih politikov v bivših kolonijah. Ti ljudje nam- reč dopovedujejo, da se morajo osvobajati kolonije zelo počasi in da morajo najprej ohraniti tesne stike z bivšo metropolo. Ko je Keita spoznal, da so še- negalske separatistične sile pre- močne in za federacijo prene- varne, je skušal z eno potezo za- menjati nekaj ljudi. To se mu ni posrečilo in Senegaloi so progla- sili neodvisnost in se odcepili od federacije. Pairiz namerava po- sredovati v toliko, da med člani Francosko-afriške skupnosti ne bi pi4šlo do morebitnih hudih za- pletov, tako da bi v tem izgubili svoje položaje. Delitev jim pa ustreza, ker je laže delati z majh- nimi, kot z veliko močno Afriko. Senegalski politiki so brzda do- bili pogum ob pogledu na katan- škega premiera Čombeja, ki se kljub številnim resolucijam OZN in kljub številnim pnrotestom še vedno drži in še vedno vlada naj- bogatejšemu delu Konga. Zakaj ne bi potem tudi senegalski tr- govci in majhni tovarnarji že vnaprej preprečili morebitne so- cialistične posege sosednega Su- dana, s katerim so bili v fede- raciji ? Tukaj se začenja zlo Afrike. Posamezne dežele so doživele med kolonialno vladavino različen raz- voj in tiste najrazvitejše imajo svoj domači sloj kapitalistov, ki so tesno povezani s kolonialisti. Njim so težnje afriškega naroda tuje. Na drugi strani imamo slab- še razvite pokrajine, kjer je gi- banje za neodvisnost istočasno povezano s socialnimi gibanji. Za te ljudi sicer ne moremo trditi, da so tipični proletarci. vendar je njihovo nacionalno vprašanje tako tesno povezano s socialnim, da imajo številna gibanja v sebi tudi klice socializma. Takšne oo- jave lahko vidimo v Gani. Gvi- neji, v ZAR, v Tunisu in še v ne- katerih deželah. Zato je boj za •osamosvajanje tem težji. Če bi -Se kolonialist''čne sile Ishko na- •slonile v .'\friki na ljudi, ki bi •slepo nadaljevali njihovo politiko, bi bil proces priznavanja neodvis- nosti mnogo enostavnejši. Dejan- sko stanje pa je povsem drugač- no. OBJAV.\ Osnovna šola Franca Osojni- ka v Ptuju naroča svojim učen- cem, da sp naj zberejo 6. sep- tembra 19W) v prostorih {gim- nazije t Ptuju, in sicer: ob 8. uri — 8., 7., 6., 5. in 4. razredi ob 10. uri — 5.. 2. in 1. raz-, Upraviteljstvo Pred pričet kom šolskega leta ... Zopet se bodo odprla šol- ska vrata. ... Ali se bo novi način šol- stva obnesel? ... Pomanjkanje šolskih pro- storov in kadrovske težave so še vedno največji problem v ptujski občini. ... Vrsta novih šol bo v naši občini poživila šolsko dejav- nost. ... Pričetek pouka na osnov- nih šolah bo 3. septembra, na gimnazijah pa 5. septembra. Še nokaj dni in zopet bodo zapeli šolski zvonci. V zanušče- ne učilnice se bo vrnila pomlad s svojim veselim čebljanjem, spomini, mladostnimi načrti, nagajivostjo in veselostjo. Hiše znanosti bodo zopet radodarno delile modrosti vsega sveta in mlade, uka željne glavice, Jo bodo sprejemale z odprtimi ro- kami. Vsako leto znova je pričetek šolskega leta nekakšen slavno- sten dogodek, ki ne gre tako liho mimo nas. Vedno se radi spominjamo let, ko smo še ho- dili v šolo, spominjamo se vseh veselih in lepih trenutkov, ki nam bodo ostali za zmeraj v spominu Časi se spreminjajo, z njimi pa se spreminja tudi naše šol- stvo. V letošnjem letu smo za- beležili veliko spremembo v našem, predvsem v visokem šol- stvu. Uvedli smo novo etapo študija, ki naj da strokovnja- ke, ki bi izpolnili vrzeli med nižjim in visokokvalificiranim kadrom. Izkušnje si šele nabi- ramo, vendar pričakujemo, da se bo reforma šolstva obnesla. V naši neposredni bližini, v Mariboru, je ustanovljena vrsta visokih šol. Sedaj bo lahko marsikdo, ki mu je bila Ljub- ljana predaleč, ali pa zanjo ni imel sredstev, nadaljeval študij na visoki šoli. Na ta način se bo marsikomu izpolnila živ- ljenjska želja. osemletkah? Vse prej, kcrt raz- veseljivo. Tudi letos sta prišli do izraza dve osnovni stvari: pomanjkanje šolskih prostorov in pomanjkanje učnega kadra. Sedaj, ko so se osnovne šole preformirale v popolne osem- letke, je ta problem še mnogo hujši. Letos smo dobili popolne osemletke v Cirkovcih, Juršin- cih in Kidričevem in zopet smo se srečali s starimi težavami. Ob zaključku lanskega šolske- ga leta je bilo v osnovnih šo- lah v ptujski občini 9846 učen- cev, ki so bili razdeljeni v 302 oddelkih. Od teh pa jc bilo za- radi pomanjkanja šolskih pro- storov 18 kombiniranih oddel- kov. V občini je 162 učilnic in prideta na učilnico povprečno dva oddelka, zato teče pouk vedno v dveh izmenah. Ti od- delki pa so glede na število učencev prenatrpani, kar otež- koča normalno šolsko delo v razredu. Problem prenatrpano- sti v osemletkah je splošno znan. v nekaterih predelih ptujske občine pa je to stanje izredno pereče. IS^ekateri oddel- ki so zaradi pomanjkanja pro- storov celo združeni in vsak bo pritrdil, da je uspešno delo v takšnih okoliščinah izredno težko. Občina je hotela rešiti to tež- ko stanje z naknadnim razpi- som prostih učiteljskih mest. Za 110 prostih mest pa se je prijavilo samo 14 kandidatov in še med temi so v glavnem samo absolventi učiteljišč, ki jih je štipendirala ptujska ob- čina in pa honorarno osebje, ki izhaja iz vrst upokojencev. Tako bo v prihodnjem šolskem letu primanjkovalo 96 učite- ljev. Kadrovski problem na šo- lah se po dosedanji praksi fo- deč ne bo rešil z razpisi pro- stih mest, ampak s postopnim .štipendiranjem čim večjega števila učiteljiščnikov. Iz skla- dov za štipendiranje, ki zna- šajo pri ptujski občini za leto 1960 okrog 9 milijonov dinar- jev, koristijo največ sredstev ravno učiteljiščniki. Letos so [KKlelili še 4? štipendij, tako da štipendira sedaj ptujska ob- čina 141 učiteljiščnikov. To je obenem tudi največja številka v mariborskem okraju. Z novim šolskim letom bodo pričele v Ptuju z delom neka- tere nove šole. Ustanovljena bo Ekonomska srednja šola, ki je v Ptuju zares potrebna, saj se ogromno dijakov vsakodnevno vozi v Maribor. Zaenkrat bosta ustanovljena 1. in 2. letnik, po- zneje pa se bo šola izpopolnila. Z ustanovitvijo te šole pa se je zopet pojavil problem šolskih prostorov. To vprašanje so re- šili na ta način, da so zgradili v Ptuju v rekordnem času nov šolski paviljon s štirimi učilni- cami, v katere se bodo prese- lili oddelki osemletke, ki je do sedaj gostovala v gimnaziji. Iz- praznjene šolske prostore pa bo zasedla ESŠ. Zelo pereče je tudi vprašanje kadra, ki pa bo verjetno v doglednem času re- šeno. V Turnišču bo ustanov- ljen t. in 2. letnik srednje kme- tijske šole, ki predstavlja prvo stopnjo študija v tej stroki. Pouk se bo pričel v vseh osnovnih šolah 5., t gimnaziji pa 5. septembra. Kljub teža- vam so vsi optimistično razpo- loženi in upajo, da bodo tudi letos dosegli najlepše uspehe in da bodo nudili mladini kar največ bodo mogli. -tf Zbližan|e med narodi RIM 1960. Vse oči ne le športnega sveta so že tedne uprte v italijansko prestolni- co, ki je sprejela v svoje okri- lje športnike vseh celin. Olim- pijske igre, čarobni besedi za vsakega tekmovalca in ljubi- telja športa nasploh, imata svoj največji pomen le vsaka 4 leta. Ostali čas pa izkoristi- jo vsi, ki želijo na tej »naj- večji predstavi na svetu«, kot te igre mnogi imenujejo, za vadbo s tiho in skromno že- jo za uspeh in eno izmed 600 medalj, kolikor jih bodo do 11. septembra v Rimu po- delili. Od leta 1896., ko so bile prvič na sporedu obnov- ljene olimpijske igre, pa do današnjega dne je nastopilo najprej v svečani otvoritveni paradi in nato na stadionih skorajda nepregledno, to pot pa rekordno število športnikov vsega sveta. Šport druži narode! Črnec iz novih samostojnih afriških držav, Kitajec s Formoze, ki se je rokoval s košarkarjem CSSR, mulat Japonec z daljne dežele, vsi so med sabo ne le v ogromnem olimpijskem na- selju, temveč tudi na bojiščih, iskreni in dobri športni tova- riši. Črnec bo sedel z belcem, stopil z njim na zmagovalni oder, vsi mu bodo ploskali in takrat sto tisoč prisotnih in milijoni ob TV ali radijsikh sprejemnikih ne bodo pomi- sili na ničesar drugega kot na viteško in športno tekmovanje 7000 predstavnikov iz 87. dr- žav. V dobi razdvojenosti sve- ta je ta dogodek, XVII. olim- pijske igre, prav gotovo omembe vredna manifestacija prijateljstva med vsemi naro- di naše zemeljske krogle. B. Skalicky Na Bregu bo kmalu zrastlo industrijsko središče Indusfrifsko središče se bo razvijalo na Bregu pri Ptuju ^ Predvsem predelovalna industrija ^ In- dustrijski trr ^ Novi objekti bodo spremenili sliko Brega Na Bregu, med Zagrebško ce- sto, železniško progo in hajdin- sko postajo, bo čez nekaj let zraslo novo, veliko industrijsko središče, ki bo povsem spreme- nilo pokrajino in dalo okoliškemu prebivalstvu svojstven pečat. Na posestvu kmetijskega gospodar- stva iz Kidričevega bodo zgradili veMko tovarno močnih krmil za živino, kj bo odigrala v razvoju naše živinoreje nadvse pomemb- no vlogo, saj teh krmil pri nas še vedno primanjkuje, z razvojem napredne živinoreje, pa bo po njih vedno večje povpraševanje. V pr- vi fazi svojega delovanja bo da- la tovarna predvsem krmila za ve- liko perutninsko farmo, ki bo sta- la blizu Zorčičevega mlina. Tovar- na na Kodrovem pa bi postala po- zneje močan agro-kombinat, ki bi dajal močna krmila za vso živino, predvsem pa za krave mlekarice. Na novi perutninski farmi bodo goji'i predvsem piščance in race ter drugo perutnino. S svežim in dobrim mesom bodo zalagali do- mače potrošnike, nekaj pa bodo tudi izvažali Za razvoj in pripra- vo perutnine bo poskrbela perut- ninska klavnica, kj bo stala na desni strani Zagrebške ceste. Tu- kaj bodo tudi predelovali piščan- ce in race slabše kvalitete v kon- zerve. V bodočnosti pa naj bi se razvila iz te klavnica velika tovar- na konzerv. Vse te tovarne m Industrijski objekti bodo Breg zelo spremeni'!, svoj delež pa bo prispeval tudi in- dustrijski tir, ki se bo odcepil od železniške proge in hajdinske po- staje in bo vodil k industrijskim objektom. Prvotno so nameravali razširiti hajdinsko železniško po- stajo, ker pa bi bilo to predrago, so sklenili, da speljejo do nje sa- mo industrijski tir, razširjena in modernizirana pa bo ptujska že- lezniška postaja. Za te gradnje so že odobrena devizna sredstva, in sicer za na- bavo opreme in dinarska sred- stva za gradnjo objektov. Ta sredstva bodo šla predvsem iz re- publiškega investicijskega sklada. Ko bodo odobreni vSi načrti in premagane vse začetne težave. bodo pričeH z izgradnjo tega no- vega industrijskega predela, ki bo pomenil tudi delno spremembo v načinu življenja ljudi iz ptujske občine. Marsikdo bo tukaj dobil službo, s sredstvi, ki pa jih bo ustvaril ta industrijskj center, pa bomo pripomogli k hitrejšemu dvigu življenjskega standarda v ptujski občini. -tf Cesta na Tisovcu že v gradnji Cesta na Tisovcu bo končana do konca 1961. leta - »Dravinja« za go- spodarski napredek haloških predelov - Največja strmina ceste 11 odst. - Mehanizirana graditev - Za dve tretjini nižji prevozni stroški po novi cesti - Cesta bo amortizirana v 7 do 9 letih samo z gozdarskimi prevozi v družbenem planu gospodar- skega razvoja občine Ptuj v raz- dobju do 1961. leta je med naj- večjimi nalogami gozdarstva v ptujski občini graditev gozdnih cest v slabo dostopnih gozdnih območjih. Pri tem je mišljena predvsem graditev 9 km dolge gozdne ceste na Tisovcu, ki bi naj bila gotova do konca 1961. leta. Da bi o tej cesti in njeni gra- ditvi naši bralci kaj več zvedeli, se je podal naš sodelavec v to- rek, 23. avgusta ti. v družbi di- rektorja »Dravnje«, gozdnega in lesnega gcspcdarstva Gozdar- S'ke fakultete v . Ljubljani ing. Tanjška na samo gradbišče v Tisovec pri 2etalah. Graditev nove gozdne ceste na Tisovcu, na severnem pobočju Maclja, je začela 13. junija letos zapadnop od rampe v Tisovcu v smeri Zetal. Tukaj ima »Dra- vinja« 435 ha bukovih in igla- stih gozdov z velikimi zalogami za sečnjo zrelega lesa. Na dol- žini 1 km so že izvršena zemelj- ska dela. Zaposlenih je tukaj ne- kaj »Dravinih« delavcev pod vodstvom izkušenega graditelja gozdnih cest Bastardija, ki mu je v pomoč praktikant Milan Vogrinec. Nekaj delavcev pri- pravlja v kamnolomu nad ram- po kamenje za tlakovanje nove ceste, drugi del delavcev pa pla- nira škarpo, kjer je z delom končal buldožer. Ta seda,i prid- no preriva zemljo s 1. vzpetine v 9 m globoko grabo, kjer bodo položene betonske cevi za pro- pust vode iz jarka. Od začetka graditve je to delo opravljal 1 buldožer, v zadnjih dneh pa je Strojno-traktorska postaja Ptuj, ki je prevzela strojna dela, poslala na to delo- višče še 1 buldožer, da bodo vsa potrebna dela v razdalji 2 km opravljena v predvidenem času. Prvi kilometer nove ceste ima največji vzpon in sicer 11 "/o; na ostalem delu te ceste bodo dela lažja, ker bodo bolj na položnem terenu. Po izjavi inž. Tanjška ob ogle- du celotne trase čez parcele »Dravinjew in zasebnikov, se bo ta 4 m široka trdna gozdna cesta amortizirala v 7—9 letih po iz- gradnji samo z gozdnimi pre- vozi. Pri tem pa niso vštete vse ostale prednosti, ki jih bo pri- nesla za te od sveta odrezane predele občine s seboj nova ce- sta. Doslej je stal 1 m' lesa iz teh predelov okrog 900 din, po novi cesti pa bo stal največ okrog 300 din. Za spravljanje lesa s Tisovca so nastale sčaso- ma slabe gozdne poti in vlake. Po njih so včasih spravljali pro- storninski les s sezonsko naje- timi konjički iz Bosne. To ob- močje je bilo doslej več ali manj zaprto, kar je v veliki meri vpli- valo na gospodarski razvoj teh krajev. V te predele ni mogel avto z zdravnikom, s filmom, z izletniki, turisti itd., čeravno so tukaj krasni kraji. Prebivalci tega območja so pozdravili po- budo »Dravinje« za novo cesto in so tudi brez težav cdstopili za cesto potrebne dele svojih par- cel, ker se dobro zavedajo, kaj pomeni cesta v sodobnem času za vsako naselje. Sredstva za njeno graditev (eno tretjino) bo- do iz cestnega sklada, ostali dve tretjini pa bodo lastna sredstva »Dravinje«. Povprečen vzpon •^este bo od 1—11 "/o in bo tla- kovana ter gramozana. Kamenje imajo v lastnem kamnolomu nad rampo in ob sami cesti, gra- moz pa bodo navozili iz Dobrine iz gramoznice. Cesta bo zelo trdna, saj bo speljana po trd- nem terenu. Za gozdne ceste za- došča širina 4 m. Odvisno zem- ljo bodo porabili za zasutje več metrov globokih jarkov, čez ka- tere bo na nekaterih mestih te- kla cesta. Po zgraditvi ceste na Tisovcu '~io mnogo lažje izvesti vse ukre- pe za povečanje proizvodne zmogljivosti, za lažje gospodar- jenie z eozdovi, za njih obnovo, nego in varstvo ter izkoriščanje bogatih lesnih mas. (^Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. D.VE 26. AVGUSTA 1960 NEKAJ O DELU KZ »JOŽE LACKO« PTUJ Pri Kmetijski zadrugi ^Jože Lacko^ v Ptuju jc začelo t le- tu 1939 zanimanje za setev in- tenzivnih sort pšenice v kr>ope- raeijskili nhlikah z zadrupn vi- dno naraščati, kajti zadniffa je nudila svojim zadružnikom se- me, strojne usluge, dajala stro- kovna naviMlila in umetna gno- jila. Kooperacija je vr.^ena predvsem na podlagi akumu- lacije ter sta bila v letošnjem letu zadovoljna zadruga iu kmet. Hektarski donosi so bili pri kooperantih različni, kakor je pač kdo imel i)ripravijeno zemljo in so znašal; 3300 do 6400 kg italijanske pšenice Saii- pastoro na hektar. Umetnih gnojil je zadruga razprodala mHogo več, kakor v prejšnjih letih, saj so kmetje odkupili 20 vagonov različnih vrst umet- nih gnojil. Pri krompirju in koruzi ni bilo dosti pogodi). Kjer pa je le bilo sodelovanje med kme- tom in zadrugo, so se pokazali zelo lepi uspehi. Predvidevajo odkup 100 vagonov krompirja, kar je vsekakor lejia količina. Ogromno umetne^'a gnojila je šlo tudi za travništvo in sa- dovnjake. Računi kažejo, da je skoraj vsak kmet soudt^ležeu pri kooperacijskem sodelova- nju z zadrugo, nekateri pa so celo napravili pogodbo za vse svoje posevk(>. škropilna akcija, predvsem zirhskega škropljenja, je bila izvršena prvič 100 odst. Škro|)- Ijenje žit s herbecidi je bilo tudi izvršeno in je bilo pri mlačvi lahko ugotoviti, da so bila žita čista in brez plevel- Za jesensko setev t letu 1960/61 je zadruga pripravlje- na, saj ima na zalogi že vsa potrebna umetna gnojila in seme. Odkup saJožc Lac- ko« T Ptuju predvidevajo le- tos okrog 200 milijonov dinar- jev - bruto prometa ter bodo imeli nekaj sredstev tudi za svoje sklade, ki so Za pravilno in dobro vodenje tako velike krnel ijske zadruge neobhodno potrebni, /.idniga inm sedaj 7 traktorjev, 3 mlatilnie in še le- f)o število potrebnih priključ- kov k traktorjem ter lahko vrši usluge vsem svojim za- družnikom, ki brez njih' skoraj no bi mogli' več izhajali. IVa svoji elconomlji j?(iji tudi ple- mensko sivino, k je ima sedaj 23 glav. Živina je lepa iti' ]e namenjena za pleme in za pi- tanje. Delt) zadruge jo obsežno, pe- stro in plodovilo, ,V kooperaci- ji s kmeti zanje, vedno lepše uspehe, s svojimi strojnimi in drugimi uslugami pa nepresta- no dviguje naše kmetijstvo. .-tf na ptujskem živilskem trgu V sredo, diie 24. avgusta 1960. 'iPbvrtitiina: krompir 13-^20, ■ ?ebula 40—50, česdn 120, t^eia pesa 40—50, korenček 60, peter- šilj 60—80, luščeni fižol 60, stročji fižol 25—30, špinača 100. solata 30—50, kumare 20—30, kumare za vlaganje 40—50, zelje v gla- vah 20—30, cvetača 40— 50, ohrovt 30—40, koleraba 30, pa- prika 50—60, feferoni 190, rdeče zelje 30, ribane buče 30, para- dižnik 50. Sadje in sadeži: jabolka 20— 30, hruške 25—50, lisičke 140, gobe 200, breskve 100, slive 25 do 40. 2itariGe in mlevski izdelki: pšenica 40, koruza 40. proso 50. koruzni zdrob 50, ajdova moka 60, koruzna moka 40, repno seme 300 din. Mleko in mlečni izdelki: mle- ko 30—35, smetana 180—200, sir 30—40, surovo maslo 500 din. Perutnina in jajca: kokoši 400—600, piščanci 400—800, jajca 17 din za komad. Maščobe: zaseka 300 din. Lep pridelek pšenice v ptujski občini Letošnje povprečje pridelka pšenice v ptujski ob- čini 42 stotov na hektar Na osmili fiektarih po- vprečno po 79 stotov Letošnja žetev je že zdavnaj končana, pridelek je zmlačen, zmerjen in spravljen. Zopet so spregovorile statistike, ki kažejo na razne pomanjkljivosti, ali pa potrjujejo napredne zamisli naših kmetijskih strokovnjakov. Naše kmetijstvo se izboljšuje iz leta v leto, o čemer najlepše pričajo do- seženi in vedno večji hektarski donosi. Tudi v ptujski občini se opaža znaten napredek. Kmetje so v so- delovanju z zadrugami pridelali povprečno po 42 stotov itaMjan- ske pšenice-na hektar. Za takšen pridelekso^, pprabilj ..krnetovalci '400-800 kg gnojil, nekateri ,pa ce- lo do 1200 kg. Pri večini kmeto- valcev se giblje hektarski donos med 40 in 50 stoti. Še najboljše pridelke so imeli na celotnem pod- ročju Slovenskih goric, kjer je težka in za pšenico najprimernej- ša zemlja. Na takšni zemljj je ekonomija ptujske zadruge pri- delala celo 62 stotov italijanske pšenice na ha. Najslabši pridelek pa so imelj okrog Cirkovc, kjer so pridelali povprečno 24 stotov na ha. Tukaj je zemlja mnogo pri- pravnejša za krompir, mraz pa zelo hitro prodre tudi do koreni- nic in tako uniči posevke. Na posestvu »Dravsko polje« so letos pridelali skupaj 750.000 ki- logramov pšenice, rži, ječmena in ovsa. Največji pridelek sta dali italijanski sorti »Funone« in »San Pastore«. Teh so na 8 ha pridela- li povprečno po 79 na hektar. Sor- ta »Funone« ^^e na neki parceli po zatrjevanju traktorista dala -celo 100 stotov zrnja na ha, vendar ta pridelek ni potrjen, ker temu pšenišču spočetka pri tehtanju ni- so posvečali dovolj pozornosti. »San Pastore« pa so na preoranih bivših lovrenških gmajnah na- tehtali 47 stotov na hektar, »Pro- duttora« v Turnišeu povprečno 50 stotov itd. Kljub tem lepim pri- delkom pa znaša povprečje na tem posestvu le 3500 ki'ogramov. Moč- no ga je namreč znižala sorta »San Marino«. Te so na najslab- ših, najbolj ■ peščenih zemljiščih posfejalf irhrf.' Mr^z ^S^Jfe ffldčno poškodoval ■' in razredčil fn zato ni bilo zadovoljivega prlddilka.'"' Na vseh teh izkušnjah'gradirno svoje znanje, ki nam bo v bodo- če pomagalo do novih gospodar- skih uspehov. -tf vremenska napoved Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 27. avgusta do 3. septembra 1960 Prvi krajec bo 29. avgusta ob 20.22. Vreme bo lepo in vroče. Oli mesecu telinilie ING. EGON ZOREČ V času od 15. oktobra do 15. novembra 1960 bodo na področju naše občine v okviru meseca teh- nike organizirali posebne manife- stacije (posvetovanja, predavanja, razstave fotografij, grafikoni go- spodarskega razvoja občine itd.). Posebej bo prikazan poseben po- udarek v tehničnih dosežkih naše Občine, kakor v kmetijstvu, tako tudi v ostalih panogah. Nedvomno kaže tudi naša občina v letih po osvoboditvi znaten napredek pri uvajanju sodobnih, tehničnih me- tod dela v influstri,;!, kmetijstvu in drugod. Kakor Je znano, Je bilo pred ne- davnim ustanovljeno v Ptuju ob- činsko društvo inženirjev in teh- nikov. Potreba po' enotnem dru- kuie kot zadružna teritorialna družbeno gospodarska enota in prevzema vedno večje dolžnosti, odgovornosti in pravice. Iz tega vidika je tudi V. kongres inženir- jev in tehnikov Jugoslavije naka- zal težišče dejavnosti tehničnih »trokovhjakov v ot)čini. Občinsko društvo inženirjev in tehnikov bi naj pomenilo to, kar pomeni stro- kovni kolegij v dobro organizira- nem podjetju. Računamo, da bo ob razumeva- nju in pomoči političnih činite- Ijev za delo društev organizacija inženirjev in tehnikov postalo na- še društvo važen člen v družbe- nem organizmu občine. 2e'eti Je, da postane žarišče tehnične misli in element gospodarskega na- predka. V mesecu tehnike bo lepa priložnost, da novo občinsko dru- štvo poiodarskega, strokovnega in splošnega izobra- ževanja, ki jih je poslušalo nad tri milijone obiskovalcev. Delav- ske univerze so .še neprestano razvijale v središča izvenšolske- ga ideološkega, splošnega in stro- kovnega izobraževanja delavskega razreda. Medtem ko je bilo leta 19b4 samo 32 delavskih univerz, se je njihovo število po štirih letih potrojilo. Pričakujejo. da'6o jeseni delalo v Jugoslaviji nad 150 delavskih univerz. Najnovejši predpisi in sklepi na p>odročju šolstva bodo nedvomno vplivali na spremembo dela delavskih in ljudskih univerz. Ker bodo v pri- hodnje središča za strokovno iz- obraževanje ustanavl.jaii v pod- jetjih, bodo delavske univerze razbremenjene enega dela te na- loge in bodo lahko ix>svetile več- jo pozornost ideološko politične- mu izobraževanju delavcev in uslužbencev. Razen tega bodo lahko nudile večjo pomoč kandi- datom brez šolske usposobljeno- sti, ki se pripravljajo za vpis na fakultete. Prihodn.]e šolsko leto bodo pri delavskih univerzah od- prli v okrajnih sredi.ščih v Slo- veniji tehniške servise za izpo- so'janje pninjčniih -avdio-vizualnih sredstev. Ti .servisi bodo oskrb- ljeni s kinoprojektorji, magneto- foni, diaprojektorji in drugimi tehniškimi sredstvi, ki jih bodo uporabljale razen šol družbeno- F>olitične organ;izacije n podjetja. Ptujska pralnica in čistilnica uspešno obratujeta Čistilnica in pralnica stano- vanjske skupnosti v Ptuju si je tekom dosedanjih 14 dni obrato- vanja pridobila nekaj poslovnih izkušenj, ki potrjujejo upravi- čenost njene ureditve in opreme 8 sodobnimi stroji, ker imajo razni obrati in gospodin,jstTa za njo dovolj dela tudi ob sedanjih začasnih cenah, ki pa bodo lah- ko še deloma znižane. V torek. 23. avgusta 1.1., po 12-dnevnem obratovanju, sem obiskal nov lepo urejen obrat na Slovenskem trgu. Je še brez poslovne table, da bi ga lahko odkril in našel vsakdo, k; &e si- cer v Ptuju še ne znajde, vendar je tudi brez nje obrat doslej obiskalo skoraj 200 strank, pod- jetij, gospodinjstev in zasebni- kov, ki so dali v pranje in čišče- nje delovne obleke, prte, zavese, pregrinjala, koce. plašče, obleke, perilo itd. V prevzemni pisarni se tov. Blagovič pomeni s stran- kami o vsem ob prevzemu bla- ga v čiščenje, pa tudi o začasnih cenah uslug tega obrata. Neka- tere stranke glede cen ne ugo- varjajo, zlasti ne moški, gospo- dinje pa so mnenja, da bi se morale nekatere začasne cene Cesta na Tisovcu 2e v gradnji (Nadaljevanje s t. ttrani) LApor in UovnatA nmlja ita, kot pravijo tam zapoaleni de- Uyoi ptk tudi buldoivrlat, precej težka zft obdelavo. Zdaj še gre. ' ■ ko je suho vreme, xato tudi mo- rajo hiteti, da bodo glavna dela opravljena pred Jesenskim dež- jem, ko bo buldožer polzel po mastni ilovici, ki se tako rada oprijema tudi čevljev. Pravijo še, da bu najlepše, ko bo cesta KotovB in izročena prometu. Ta- krat tudi Varva selo in druga naselja na tem območju ne bodo več tako odtrgana od sveta. Lažje bodo spravljali pridelek in bržkone bo tudi sem zapeljal avtobus katere izmed bližnjih tovarn, ko bo prihajal in vračal delavce. J. V. Minimaine agrotehnične mere Občinski ljudski odbor Ptuj bo še pred jesensko setvijo sprejel dva odloka o agromini- mumu pri pšenici in travništvu, povezanima s sadjarstvont. Po republiški odredbi o osnovnih načrtih ter o ekonomsko-tehnič- ni dokumentaciji za sprejetje agrominimumov pri raznih kul- turah, bodo občinski ljudski od- bori, kakor tudi naš Obč LO Ptuj, sprejeli odloke o obveznih minimalnih agrotehničnih me- rah. Ti ukrepi se lahko izvajajo pri pšenici, ječmenu, travništvu, sadjarstvu, pri okopavinah ter pri obdelavi tal. Na predlog kmetijskih zadrug naj bi bil za pšenico sledeč agrominimum: 1. obvezna zamenjava semena vsako pelo leto s priznanim semenskim blagom sledečih sort: San pastore, San marino, Hell- korn, Leonardo, Ui in Bavarka. 2. Obvezna strojna setev. 3. Gnojenje z umetnimi gno- jili. Pri visokoproduktivnih sor- tah bo potrebnih najmanj 600 kg umetnih gnojil na hektar. Pri manj produktivnih — do- mačih sortah pa 400 kg umetnih gnojil na hektar. 4. Zatiranje plevelov s herbe- •cidi. To so minimalni agrotehnični ukrepi, ki jih bodo v bodoče morali upoštevati vsi pridelo- valci. Kmetijske zadruge so dalje predlagale naslednje agromini- mume za travništvo: potrebno ,-bio obvezno čiščenje travnikov in obvezno kopanje manjših jarkov, katere pa bo i>otrebno čistiti. Na hektar travniške po- vršine bo potrebno potresti naj- manj 500—600 kg umetnih gno- jil. Kositi bo treba v začetni fazi cvetenja trav. Pri travništvu predlagajo kmetijske zadruge, naj pridejo pod uredbo o agro- minimumu vsi travniki na ob- močju Obč LO Ptuj, kjer se najmanj dvakrat kosi, razen poplaynih področij. . Tu zraven so všteti vsi travniki s sadnim drevjem, ki jih je 1779 hektarjev. To so predlogi kmetijskih za- drug. Ko jih bo potrdil Ob. LO Ptuj, bodo stopili v veljavo in bodo po rhnenju strokovnjakov mnogo pripomogli k dvigu na- šega kmetijstva. —tf Slike tedna Graditev gozdne ceste na Tisovec s pomočjo buldožerja V hmeljiščih pri Ptuju je te lepe sončne dni zole živahno. De'o na- preduje in tudi sušilnica zmaguje Tekstilna tovarna Ptuj doorajuje prostore za nove stro.ie Novozgrajeni! betonski most čez Pesnico v Gorišnicl Popoldne imajo ribiči v Ptu.ju na Ikoncu parka svoje opazovalce ivj^ ^^efliaa u J^Ojfc^ezja pri Ptuju v&ako |etg kosi v Studenčnici ^ PTL-J, DNE 26, AVGUSTA 19«« FTUJSKI TEOHIK Strm 3 Edvardu Praprotniku v slovo Preteklo soboto smo spremili k zadjemu počitku na ptujsko ix>- kopališče Edvarda Praprotnika, enega izmed učiteljskih vetera- nov, ki je posvetil največji del svojega vzvišenega poklicnega delovanja od konca prve svetov- ne vojne dalje ptujski mladini. Z izgubo njegove markantne osebnosti je nastala v naši druž- bi, zlasti v vrstah zaslužnih pro- svetnih delavcev in uipokojencev velika vrzel, in ga bomo težko pogrešali zaradi njegovega aktiv- nega sodelovanja. Pokojni Edi je okusil že v zgod nji mladosti težke tegobe. S šti- rimi leti starosti je izgubil v Ko- čevju, kjer so mu rojenice 1883. leta poklonile življenje, očeta, višjega finančnega inšpektorja. Njegova plemenita mati se je na- to s štirimi hčerkami in malim Edijem preselila v Ljubljano, kjer je pokojnik dovršil 4 razrede gimnazije. Zaradi šolanja vseh je tudi mati preselila v sončno mesto goriškega slavca, pesnika Gregorčiča. Tu je končal Edi še- sti razred gimnazije. Ker se je odločil tudi on za učiteljski po- klic, se je vrnil v Ljubljeno, 'kjer je leta 1905 opravil na učitelji- šču zrelostni izpit. Po enoletnem službovanju kot šolski upravitelj v Devinu je služ- boval pred prvo svetovno vojno še v Mimu pri Gorici, kjer si je izbral v ugledni Faganelijevi dru- žini svojo življenjsko družico Marto, kateri je postal vzoren in zvesti tovariš. Že v Gorici in FK>zneje na služ- benih mestih je dobro spoznal n^- šo sončno Goriško in njeno za- vedno ljudstvo, ki je bilo težek boj z italijansko iredento. Razvil se je v odločnega, narodnozaved- nega, naprednega borca za pravi- ce slovenskega primorskega člo- veka, kar se je posebno odražalo pri izvrševanju njegovega težke- ga poklica. Prva svetovna vihra je zajela tudi pokojnika. Morail je v vo.isko, kjer so mu zaradi njegovega na- rodnega naprednega prepričanja in sokolstva kmalu pripisali ozna- ko pf — politično nezanesljiv. Ob razpadu Avstrije je zašel v italijansko ujetništvo. Po vrnitvi je bil po kratkem službovanju v Ljubljani in Vito- marcih poklican v Ptuj na deško osnovno šolo, kjer so manjkali slovenski učitelji. To je nekaj ča- sa tudi upravljal, tik pred drugo svetovno vojno pa je zaprosil za up>ckojitev. Med službovanjem v Ptuju si je oskrbel skromen, a lep in prijeten dom ter tako ustvaril svoji šestčlanski druži- ni toplo ognjišče, ki mu ga je iz- trgala okupatorska drhal. Ko je bila pred devetnajstimi leti vsled nenadnega vdora naci- fašističnih nasilnežev naša do- movina razkosana' in je vsem ju- goslovanskim, posebno pa naše- mu slovenskemu narodu pretilo Ix>poIno uničenje, se je znašel v prvih dneh okupacije točno opol- noči pred pokojnikovim stano- vanjem domači izrcdek ntujske petokolonaške klike. Vstopil je z rlvema gest-movcema ter v za- dregi hinavsko izbrbral povelje, naj se pokojni Edi odpravi z nji- mi na kratko zaslišanje. Odvedli so ga v zapore okrajnen^ sodišča, kjer se je z-čelo »zasliševanje« z mučenjem in pretepanjem pod lažno pretvezo, da Je strelja! pre- ko Drave na Nemce itd., čeprav ni irnel nobenega orožja. 'mel pa Je pokojnik res orožje, ki Je bilo za izdajalske zlikovce zelo nevarno. Bila je to velika in trdna narcdna zavest, da vsa ne- človeška nasilja ne morejo zlo- miti in uničiti naših narodov, ki bodo vstali, se otresli vsakega su- ženjstva in zatiranja ter zaživeli lepše in svobodno življenje. Šele po enem mesecu so muče- nika prepeljali v taborišče na Borlu. od koder so ga izjselili z družino na. Hrvatsko. Odšel je v Daruvar, kjer je nenehno poma- gal izseljencem in našel zvezo z osvobodilnim gibanjem. Junaško Je prenašal trpljenje, pomanjka- nje in vse udare usode. Ob osvo- boditvi Je kalila njegovo srečo in veselje rana v srcu. Njegov naj- mlajši sin Branko jc padel v partizanih v borbi z okupatorjem že leta 1942 na Papuku. Tako je prispevala pokojnikova družina krvni davek za osvoboditev naše sociali.stične domovine. Ocenit: blagega po£HIMO« (Hidromontaža Mari- bor) in še 2 ali 3 pralne stroje. Sedaj delajo v eni izmeni, sčaso- ma pa bo potrebno preiti na dve izmeni, ko bo toliko naročil, da ena izmena dela ne bo zmo- gla. Po zagotovilih upravnega odbora servisa se bodo trudili, da bodo usluge najboljše pripo- ročilo za njiliovo delo in da se bo krog njihovih strank iz dneva v dan večal. To bo v največji meri koristilo zaposlenim ženam, ki bodo laže utrpele zmeren iz- datek za pranje v servisu kot če bi se same lotevale pranja. Ze kratek čas obratovanja pralnice in čistilnice v Ptu.ju je poka/al. da sta bili Ptuju nujno notrebni in da je prav, da se jc Stanovanjska nprava nai^rei lo- mila te?a vprašan.ia. Ostalo ji je še več drucih važnih vorašanj sUrbi za deln^nesra človeka, re- šila pa bo tudi te, če bo za vse toliko razumrvania in opore podjetij v občini in pri organih *>bia«:fi. kof ea je bilo pri »ral- nici in čistilnici. VJ. ČEMU SE SMEJEMO PRI NAS IN DRUGOD Rudolf Virhov, eden najslavnej- ših zdravnikov 19. stoletja, je ne- koč poslal študenta, ki je pri nJem opravljal izpit, k postelji nekega bolnika, da bi ga pregledal in po- dal diagnozo, pri čemer pa bolni- ku seveda ni smel postavljati no- benih vprašanj. Mladi mož je pre gledal bolniku jezik, trkal in tipal po njegovem telesu, mu izmeri! vročino, krvni pritisk — toda vse zaman. Naj se je še tako trudil in motal okoli bolnika, njegove bo- lezni ni in ni mogel ugotoviti. Končno mu pade v glavo misel, ki bi ga utegnila izvleči iz kaše. Pri- bliža se profesorju in mu reče: »Gospod profesor prosim, da mi oprostite. Ne bilo bi pošteno od mene. če bi nadaljeval preiskavo. Pacient mi .je namreč pravkar sam povedal, kaj mu manjka.« »A tako. povedal vam je,« mu Virhov po- rogljivo odvrne. »To Je pa res za- nimivo Doslej je bil moz namreč popolnoma nem.« SINDIKATI Bodoče naloge sindikatov Občmski smdikalni svet in sin- dikalne podružnice bodo v bodo- čem delovnem obdobju poskrbele za kulturnoprosvetno dejavnost in kulturno razvedrilo delovnih ljudi, zato bo čim več skupnega de'a z DPD »Svobodo«, ki bodo prirejale kulturne prireditve po delovnih kolektivih in v indu- strijskih centrih. Delovni človek najde v kulturni dejavnosti raz- vedrilo. Naloga sindikalnih orga- nizacij je razvijanje čim močnej- še ku'turnoprosvetne dejavnosti in množično vključevanje delovnih ljudi v DPD »Svobode«. Te je po- trebno zlasti materialno podpira- ti, da bodo lahko izpolnjevale za- htevne naloge na področju ku'tur- ne in prosvetne dejavnosti. DELAVSKI KLUBI IN DELAVSKI DOM Med najvažnejšimi nalogami sindikalnih organizacij v ptujski občini je akcija za ustanavljanje de'avskih klubov v Ptuju, Kidri- čevem in Majšperku. Ti klubi bodo delovnim ljudem v razvedrilo in za izobraževanje zato bodo morali bili čimijolj opremljeni. Klubj bo- do ustanovljeni v jesenskem ob- dobju, ko bodo tudi pričeli s po- slovanjem. Akcija za graditev Delavskega doma v Ptuju bo ena izmed naj- važnejših v bodočem obdobju. Ko bodo gotovj vsi podrobni načrti, bodo začele sindika'ne podružnice s prostovoljnimi delovnimi akcija- mi pri gradnji doma. Čim bodo gotovi načrti, ne bo težav za nji- hovo odobritev. PROSTI ČAS IN LETNI ODDIH Letos bodo jesenske in zimskf in prihodnje leto spomladanske delavske športne igre. Njihov na- men je, da bi bilo športno življe- nje naših delovnih ljudi čimbo'j množično. Nadalje bodo sindikalne podružnice organizirale vrsto iz- letov, ki pa bodo tudi v občin- skem merilu. Najvažnejša pa bo ustanovitev Počitniške skupnosti Ptuj. Občin- ski sindikalni svet bo predlagal Zboru proizvajalcev, da bi na svo- ji bodoči seji sprejel sklep o nje- ni ustanovitvi. Letošnji čas dopu- stov Je ponovno dokaza", da je nujno ustanoviti Počitniško skup- nost ptujske občine. Za letni od- dih se je prijavilo nad šeststo delavcev, na letni oddih pa je lahko šlo v Počitniške skupnosti delovnih kolektivov mariborskih občin le 225 delavcev, nekaj več kot ena tretjina. DRUŽBENA PREHRANA Že več let je govora o družbeni prehrani v Ptuju, vendar to vpra- šanje ne more z mrtve točke. Ob- činski 'judski odt>or in Občinski sindikalni svet bosta skušala reši- ti problem izboljšanja prelirane naših ljudi. Mnogi bi se hranili v gostinskih obratih, pa jih ne mo- rejo sprejeti. Uvajanje toplih ma- lic v delovnih kolektivih ima svoje velike prednosti in je treba stal- no izboljševati življenjske in de- lovne pogoje delovnih ljudi. Občinski sindikalni svet ima še mnogo drugih nalog. Vse so med seboj najtesneje povezane, izva- jajo pa se za lepše in boljše živ- ljenje naših delovnih ljudi. FB Sindikalni koledar OBJAVA Vodstva in članstvo sindikal- nih podružnic, gospodarske or- ganizacije, ustanove, zarode, društva in vse ostale organiza- cije obveščamo, da se je Ob- činski sindikalni svet Ptuj pre- selil v stavbo na Trgu mladin- skih brigad 4-1. (nad trgovino .\A-MA Ptuj). Številka telefo- na 45. Obč. sind. svet Ptuj SINDlKAfl Pokal 10. obletnice delavskega samoupravljanja podeljen Y počastitev 10. obletnice de- lavskega samoupravljanja 'e Občinski sindikalni svet Ptuj razpisal tekmovanje za pokal 10. obletnice delavskega samo- upravljanja. V tekmovanju jc zmagala sindikalna podružnica Tovarne avtooprcme Ptuj, ki je v letoš- njem letu dosegla najlepše uspehe pri razvijanju delavskih športnih iger iu zasluženo osvojila pokal. Letošnji zmagovalci v delavskih športnih igrah Sindikalna podružnica To- varne avtooprcme Ptuj je osvojila v streljanju prvo me- sto in prejela kot nagrado ma- lokalibrsko puško, ki jo je po- delil Občinski sindikalni svet Ptuj. * Sindikalna podružnica Go- zdarske i)oslovne zveze Ptuj je osvojila v malonamiznem teni- su prvo mcsi > in prejela prak- tično nagrado. * Sindikalna podružnica Okraj- nega sodišča Ptuj je dosegla drugo mesto v malonamiznem tenisu ter prejela praktično nagrado. * Sindikalna podružnica trgov- skega podjetja Izbira.: Ptuj je v šahu osvojila prvo mesto ter prejela praktično nagrado. Sindikalna podružnica trgov- skega podjetja >Merkur« Ptuj- je t kegljanju osvojila prvo mesto ter osvojila pokal, ki ga je podelil občinski sindikalni svet. * Sindikalna podružnica To- varne glinice in aluminija -^Bo- ris Kidrič« t Kidričevem je s svojo strelsko ekipo sodelovala na okrajnem strelskem tekmo- vanju v Mariboru in zasluženo osvojila drugo mesto. * Sindikalna podružnica Želez- niških delavnic Ptuj je s svojo strelsko ekipo sodelovala na okrajnem tekmovanju v stre- ljanju v Mariboru in osvojila sedmo mesto. * Sindikalna podružnica trgov- skega podjetja j>MerkurBoris Kidrič« Kidričevo, Tovarna avlooprenie Ptuj, Bolnišnica Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj, Lesno in gozdno gospodarstvo »Dravinja« Ptuj ter Tovarna ^olnenih i/.delkov Majšperk, ostala podjetja v ptujski ob- čini |)a štipendirajo po 1 do 2 študenta. Vprašanje zasedbe delovnih mest s kvalificiranimi in štu- diranimi strokovnimi delavci po uradih, zavodih, tovarnah iti podjetjih in obratih, po .šolah in vzgojnih zavodih, po kmetij- skih zadrugah itd. Je vezano na vprašanje* absolventov šte- vilnih šol in novih karlrov, ki bodo šli skozi vedno večji krog našega strokr>vnega in višjega šolstvu. V loj skrbi bo tudi v bodoče odpadel precejšen delež na občinski ljudski odbor Ptuj, na podjetja in kmetijske za- druge, ki l)odo ob danili mož- nostih in po izkušnjah sedanje komisije za štipendije tudi v bodoče poinagali študentom, da bodo čimprej končali študije in nastoniii službo na delovnih tnestih, Letošnje nestalno poletno vre- me je na našem Jadranu neko- liko prijetnejše, saj ne skopari z lepimi in toplimi sončnimi dnevi. Morje je prijetno toplo, vzdušje v počitniških domovih in taboriščih pa je še prijetnejše. V Biogradu na moru ima ptuj- ska občina svoje letovališče, kjer letujejo otroci, člani sindi- katov z družinami in drugi. Le- tos je že letovalo okrog 1000 šol- skih otrok in vajencev. Prišli so tudi iz Maribora, Brežic, Črnom- lja, Slovenske Bistrice itd. Z le- tovanjem so bili vsi izredno zadovoljni, saj je bila oskrba najboljša, vzdušje pa je bilo od- lično. Trenutno letuje okrog 150 šolskih otrok in članov sindika- tov z družinami. Proti koncu avgusta in v začetku septembra pa se bodo udeležili letovanja tudi študentje-brigadirji, ki so delali pri izgradnji ptujskega vodovoda. Drugo, izredno priljubljeno letovališče naših otrok pa je v Ribnici na Pohorju, kjer letuje 37 otrok iz ptujske občine. To letovanje je organiziral RK- Maribor. Zraven Plujčanov so še otroci iz celotnega maribor- skega okraja. Vsi so zelo zado- voljni in jim je skoraj žal, da bo tako kmalu konec počitnic. Cas letovanj in dopustov se bliža koncu. Zopet se bo pričela šola, kjer bodo učenci z novimi močmi poprijel! za učenje. Tudi v naših delovnih kolektivih bo delo znova nemoteno steklo. Vsakdo bo vedel pravilno izra- biti nove moči In .svežino, ki si jih je nabral na dopustih in le- tovanjih. Šolski paviljon zgrajen v treh mesecih .5. septembra bo otvoritev no- vega šolskega paviljona, ki je bi'' zgrajen v rekordnem času treh mesecev. Nova, prikupna in mo- derna stavba, ki stoji na gričku ob Ljutomerski cesti, je stala pri- bližno 19,5 milijonov dinarjev. Paviljon bo služil kot začasna šola, vanjo pa se bodo preselili učenci osnovne šole »Franca Osoj- nika«. Ima štiri, z novo opremo moderno opremljene učilnice, kjer se bo 5. septembra že pričo! po- uk. Šola bo gostovala v paviljonu vse dotlej, dokler ne bo gotova nova šola, ki jo bodo pričeli gra- diti prihodnje leto in za katero so projekti in programi že v iz- delavi. Paviljon se bo pozneje do- polnil še z nekaterimi drugimi prostori in bo služil svojemu pr- votnemu namenu kot otroški vr- tec. NI UMETNOST I>ve gledališki igralki se sre- čata. — Se nikoli — je pripove- dovala prva — ni prišla preko mojih ust kakšna laž. Druga se pa mirno nasmehne in pravi: — To pač ni nobena umet- nost, saj govoriš vedno skozi nos! OH, TI TELEFONI...! — Pvem ti, odkar so te'efone avtomatizirali, je vedno več na- pačnih zvez. Pred dnevi sem iz pisarne klica'' domov, da ženi ne- kaj važnega povem — pa veš, kdo se mi je po telefonu oglasil? Moj prijatelj, ki ima čisto drugo te- lefonsko številko! NE BOJI SE — Irena — .svarim te! Nikar ne zbujaj v meni živali! — Oh — !naj se kar zbudi Pred mišjo me še n[ bi'o nikoli strah! SAMO TAM — Poslušaj me, dragica! Si lahko misliš, da bi mogla živeti z mano čisto sama na kakšnem za- puščenem otoku v Tihem oceanu? — Da, prav lahko — toda samo tam! Ptujski Študentje, ki so vsak po svoje preživljali počitnice, se pripravljajo na odhod v Ljubljano. Mnogo jih je že v paši prpsto'ni- ci, kjer se z veliko vnemo pri- pravljajo na izpite, ali pa jth že opravljajo. Tisti »nesrečni pogoji« za vpis v nask?dnji letnik visijo nad glavami kakor Damoklejev meč in grozijo, grozijo. Zato se vsakdo raje n^^koliko potrudi, da bo končno rešen nevšečnih skrbi in da se bo lahko vpisal v nasled- nji letnik. Večina jih sicer že ima pogoje, toda marsikomu sreča v spom'adanskem roku ni bila na- klonjena, zato pa se bodo sedaj potrudili in opravičili sloves do- brih ptujskih študentov. Letošnje počitnice so za Klub ptujskih študentov zelo plodonos- ne. Organizirali so mladinsko de- lovno brigado, ki je uspešno sode- lovala pri izgradnji ptujskega vo- dovoda. Študentom .je priskočil na pomoč Okrajni mladinski komi- te iz Maribora, ki je poslal na de- lovno akcijo v Ptuj 32 Korošcev iz Raven, Prevalj in Črne. Razu- mevanje je bilo nadvse prisrčno in tudi disciplina je bila dobra. No- tranja organizacija brigade je bila temeljito pripravljena vsi pa so bili nejbolj zadovoljni s hrano in stanovanjem. Brigada je na dclo- višču presegla vsa pričakovanja, saj je izpolni'a delavske norme s 150 odst. Za dobro organizacijo in uspešno delo je Mladinski občin- ski komite iz Ptuja proglasil bri- gado za trikrat udarno in enkrat specialno pohvaljeno. V soboto, 27. avgusta 1960, bo šla na krajše letovanje po morju skupina študentov, ki bo taborna nekje ob slovenski obali. V poštev bodo prišli predvsem študentje brigadirji, k udeležbi pa so pova- bi'i tudi koroške brigadirje, ki so delali na delovni akciji v Ptuju. Sredstva je priskrbel Klub ptuj- skih študentov, ki je z dolgotraj- nim delom le uspel nabrati nekaj sredstev za krajše letovanje. Športno življenje je med štu- denti vedno zelo živahno. Najraje se zbirajo na Bregu, kjer igrajo predvsem košarko in nogomet. Žal, pa je igrišče zelo s'abo in ga morajo popravljati od tekme do tekme. Tudi z žogami so velike težave. Kljub temu. da se za športno življenje študentov nihče ne zanima, študentom nikoli ne zmanjka dobre volje in poguma. Mislijo pa, če bi odgovorni foru- mi poznali tisti izrek: »Zdrav duh v zdravem telesu!«, bi mogoče bolj skrbe.'j za športno življenje mladine. V gradu v Dcrnavi je bilo tudi m ed počitnicami zelo živahno »In spet se bodo odprla šolska vrata!« Kolikokrat je bil izrečen ta stavek, pa ga kljub temu še vedno slišimo. Skoraj vsakdo občuti ob tem stavku nekakšno pričakovanje. Mladi, nadebudni prvošolčki- »prkači« se bodo postavljali z novimi aktovkami, lepo povito knjigo in zvezki. Ostali »šolarčki« pa bodo orav važno hodili po šoli, misleč: »Kaj bodo ti prkači, mi smo ne- kaj, ki smo že drugo, tretje ... leto v tej šoli.« Gimnazijski »bruci« z rado- vednostjo ogledujejo svoje novo zatočišče, staro, ptujsko »cvek- fabriko«. Največ pa od novega šolskega leta pričakujejo profesorji in učitelji. Vsak goji v svojem srcu tiho upanje, da ne bo dobil v roke več takih »divjakov«, kot jih je imel prejšnje leto. In kaj pričakujejo tisti, ki ne hodijo v šolo ali ne poučujejo? Starši imajo polno novih velikih skrbi. Tisti, ki še niso »godni« za šolo, se bodo morali sami igrati, ker se bodo njihovi starejši bratci in sestrice učili. Bližnja »okolica« šole lahko pričakuje razbita okna, »okame- njane« mačke in pse ... Šoferji bodo videli zopet kak- še nrazburljiv dogodek pred ko- lesi svojega vozila. Šola sama pa mnogo novih malih razgrajačev. F. F. MLADINA v letošnjih akcijah Letošnja dela na avtomobfski cesti »Bratstva in enotnosti« pre- hajajo v "drugo fazo. Letos so že popolnoma zgradili 27 km cesti- šča. V začetku avgusta je na tra- si delalo 297 brigad, zdaj pa jih dela 93. V Srbiji je delovišče dol- go 105 km. Lotos bodo dokončali 53 km ceste. V Grdelički klisuri izvajajo namreč samo zemeljska dela, asfaltirali pa bodo drugo le- to. Na področju Makedonije bodo do 29. novembra dokončali vseh 30 km ceste. Tako bo do Dneva re- publike zgrajeno v Srbiji in Ma- kedoniji 83 km nove avtomobilske ceste, ki bo izročena svojemu na- menu. Čez Moravo in Vardar bodo zgradili sedem velikih mostov in dva večja viadukta, ki bodo v elegantnih zavojih speljal,- novo avtomobi'sko cesto skozi Srbijo in Makedonijo. V letošnjih akcijah je sodelova- lo nad 35.000 fantov in deklet. V brigadah je sodelovala kmečka, delavska, srednješolska in štu- dentska mladina, ki se je med se- boj dobro razumela in zares slož- no gradila cesto, ki nosi naziv bratstva in enotnosti. Trenutno dela na trasi; še 93 mladinskih de'ovnih brigad in 19 gradbenih podjetij, ki bodo do Dneva repub- like dokončali delo na letošnjih odsekih in predali cesto prometu. Tudi letos se je precej ptujske mladine, k,- ni sodelovala na lo- kalnih delovnih akcijah v Ptuju in Lenartu, udeležila zvezne de- 'ovne akcije na avtomobilski cesti. Sodelovali so v raznih brigadah in dosegli lepe uspehe. Mnogo se jih je vrnilo z udarniškimi značkami in s prijetno zavestjo, da sc se potrudil; in storili vse, kar so mogli in kar je bila njihova dolž- nost, -tf Sobne cvetice o Lončnice v stanovanju posta- vite vedno tako, da jih bo dosegel zračni tok, kadar zračite. Ne imej- te jih blizu peči in si zapomnite, da vam ne idodo uspevale, če bo soba izpostavljena hitrim spre- membam temperature. o Kupite vedno mlade rastline, ker se bodo laže prilagodile oko- lju. Pustite jih vedno na enem mestu, ker rasfina potrebuje mir. Tudi v naravi jo korenina drži na istem kraju. o Zalivajte lončnice z vodo, ki ima približno temperaturo zraka v sobi. Ledeno hladna voda je izre- dno škodljiva. Ne zalivajte preveč, pa tudi ne premalo. Vrtnar vam bo natančno razložil za vsako rastlino posebej, če ljubi vlažno ali suho zemljo. Krastača Bilo je ob mral-cu. Nebo se je po nevihti jasnilo v čistejši in svetlejši sinjini. Po vijugasti in blatni poti se je premikala kra- stača. Gledala je nebo, še vlažno od komaj minulega dežja, orosele liste in bežeče rožnate oblake ... V trenutku, ko jc dan že skoraj umu-al, je tudi ščinkovec pel tiše. Mir je bil v višavah in na zemlji. Tam mimo je šel možakar. Videl je gnusno žival ter jo poteptal z nogo. Bil je surov in divji. Šla je mimo mlada žena in ko je ugleda- la krastačo, ji je prestrašena za- bodla dežnikovo konico v oko. Za njo so prišli štirje lepi, brezskrbni in veseli dečki. Vsak izmed njih je imel mater. Vračal so se iz šole, doma pa so jih čakali starši. — Joj, kako grda žival! — so rekli. Krastača je odskakovala po kamniti poti in zaman iskala teme, noči. Štirje paglavci pa so jo zba- dali, tepli, drezali so vanjo. Žival je imela eno nogo prelomljeno in eno oko iztaknjeno, na ustih polno pene, bila je vsa krvava, vendar še živa. Dečki pa so se sklonjeni, opazovaje vsak njen najmanjši gib. smejali, kakor bi bili prav srečni. — Poglej, Peter, katco se vedno poskakuje! — Hugo poslušaj, vzemimo ka- men in jo pokončajmo. Njegovi ro. čici sta s težavo dvigali težak ka- men, on pa je. zagorel v obraz, z žilami napetimi od napora, poma- gaje si s koleni, dospel do krasta- če in se ustavil tam z odprtimi usti, ne da bi trenil z očesom. — Ena . . . dve . .. Nenadoma pa je ugledal voz, ki se je počasi bližal in katerega je vlekel reven, truden in siromašen osel. Prenapolnjen voziček je škripal, ko je drsel čez brazde, ki so jih kolesa začrtala. Voznik je kričal: »Hura« in udarjal z bičem po ubo- gi živali, ki je nadaljevala svojo pot in hropla med vpitjem in udarci. Pot je tam šla navzdol, zato je vsa teža vozička padala na osla. To trudapolnem dnevu je bil hlev še daleč, žival pa je bila trudna, do kraja utrujena. Dečki so videli in enoglasno zaklicali: — Ne gani se s kamnom! Voz bo šel čez krastačo, lepše bo tako. Dečki so čakali in široko odpi- rali svetle, smejoče oči, negibni in tihi. Osel se je bližal z vso težavo in sklanjgl glavo. Na tleh je ugle- gal okrvavljeno krastačo in, ta revna žival, se je sklonil k njej, ki je bila še bolj trudna, polom- ljena, skoraj mrtva. Kakor bi ra- zumel . . . Zbral je svoje skoraj ugasle moči. nategnil vrat, se uprl na šibke noge. Na obdrgnjenih mišicah so se napele vrvi. dvignil je tovor, ostro je zaškripalo in kolo je zavozilo v stran, osel pa je počasi nadaljeval svojo pot in pustil za seboj nedotaknjeno kra- stačo in osuple, začudene dečke. Profesor premišljuje: Ko bi to, kar je, ne bilo. in ko bi ničesar ne bilo in ko bi tukaj kak »nič« ne bil, — kaj bi tedaj bUp' Francelj in hruška Francelj in Tonček sta dolgo, dolgo gledala na drevo in Francelj je nenadoma zaklical: »Še eno hruško vidim! Pa kako debela je.« Prav takrat je tudi Tonček za- gledal en sadež, le da je bil pre- cej drobnejši. »Daj, splezajva gor,« je predla- gal Tonček. Francelj pa se je sa- mo obregnil: »Meni ni treba nič plezati. Prej ko boš ti prišel gor, bom svojo že sklatil.« In res je začel klatiti s kamenjem. Metal je in meta!', to- da hruške ni in ni mogel zadeti, bila je previsoko. Tonček pa je svojo že utrgal in se je sedaj vračal nazaj. »Moram jo prej do- biti, ko pride na tla,« je sprele- telo Franceljna. Začel je meriti bolj natančno in res: sklati!' jo je. »Hura, pa jo imam!« je zavpil. Toda hruška se je skotalila po bregu navzdol in obstala na cesti. Prav takrat je privozil mimo ka- mion in kolesa so šla prav čez nj'0. ZINKA : Ribica in dekle Prišlo je dekle do bistre vode. čez brv jo pelje pot na delo, zagledalo je spotoma ribice, kako plavajo v vodi veselo. »Srečne ve ribice,« pravi dekle, »brezbrižno po vodi drsite, ne veste, kako človek se muči za kruh, brez dela veselo živite.« »Ne zavidaj tega nam. dekhca ti,« nbica v vodi ji pravi, »ko se hoče človeku zabave in rib, pa pride in trnek nastavi.« Sla je dekle na delo molče in merilo pot čez dobravo, o raznih živalih razmišljalo je je, da vsaka ima svojo težavo. FRANC FERCiC: Narodni park Logarska dolina O j, lepi si kraj. Gore, cvetlice, ravnina. Ah. vse je tvoj raj! Reka Savinja v tebi izvira. Slap Rinka lepo te krasi, Koliko na Okrešelj sc jih ozira. A mnogo gor jih hiti. Deroči potoki v tebi šumijo, Okolico gozd vso krasi. Lepa si, sinja — pečine molčijo In lepe so v tebi vaisi. Narodni park zares si — A, vsak tvoj košček pritegne oči! LJUBLJANA NEDELJA. 28. AVGUSTA 6.00—6.30 Jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 poročila, vremenslia na- poved in dnevni koledar. 6.30—k.40 Re- klame. 6.40—B4.'i Prireditve dneva. 6.45 Popevke za nedeliiko jutro. 7.00 Vapo- ved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 7.1.') Koncert pihalne godhe L.M p. v. Rudoila StariCa. 8.00 Mladinska radijska i^ra, — James Kriiss: .Srajčk-i srečnega človeka. 8.37 Soprandst- ka Zlata Ognjanovic poje mladini poslu- šalcem. 8.,")2 7. vedro glasbo v novi te- den. 9.43 Anton Laiovic: Gozdna samota, kantafa (zbor in orkester Slovenske fil- harmoitije. dirigira jože Hanc). 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Radko Polič: Hura. italijani' so kapitulirali. 10.30 Iz domače skrinje fnonovitev javne oddaje z dne 21. 12. 1058). 11.30 Nace Grom: Potujem v Ohrid (reportaža). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obveslilvi in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 ReklPme. 15.30 Nekaj samospevov in zborov Josipa Pavčiča. 15.45 Melodije za vas. 16.45 Operetni zvoki z orkestrom Hans Ca^ste. 17.00 Radijska igra — Iorzyv Janicki in Sta- nislav Stampfl: Številko sporoči cen- trala. 17.35 Matija Bravničar: Belo- kranjska rapsodija (orkester Slovenske filharmoniie dirigira Samo Hubad). 17.45 Zabavni orkester Rarhacie. 18.00 Šport in glasba. 19.00 Obvestila, reklama in zabavna glasba. 19,30 Radiiski dnevnik. 20.05 Glasbeni variete. 21.00 Športna poročila. 21.10 johannes Brahm: Kon- cert za klavir in orkester štev. 2 v B- duru (orkester Berlinskih filharmonikov dirigira Pari van Kempen. solist Adrian Aeschbacher) 22.00 Napoved časa. poro- čila, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Koktai! pred pol- nočjo. 23.50 Prijeten počitek' 24.00 Zad- nja poročila in zaključek oddaje. TTCl. DVE 26 AVGUSTA 1960 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 »ARLECCHINO" -180 kilometrov na uro Nov električni vlak na progi Milano-Rin: "?ape!j med olimplfado Na progi Milano—Verona so preizkusili novo vrslo e'ektričnega vlaka, ki bo vse naslednje dni cirnptade, vozil na progi Mi- lano—Rim—Neapelj. Med preiz- kušnjo je novi vlak nekajkrat do- segel brzino 180 kilometrov na uro, to pa je največja hitrost, ki je bila dosežena na italijanskih žezelnicah po vojn . Namen vožnje pa kajpak ni bil doseči hitrostni rekord, temveč zgolj preizkusiti razne aparate ob ve'iki hitrosti. Nov električni vlak so krstili za »Arlecchina« zaradi njegove no- tranje ureditve. Njegova zunan- jost Pa bo podobna že znanemu električnemu vlaku »Settebellu«, le s to razliko, da bo novi vlak sestavljen samo iz štirih vagonov in ne iz sedmih, v vsakem pa bo 148 sedežev. V načrtu imajo izdelavo štirih »Arlecchinov«, ki so preizkušnjo sijajno prestaM, razen tega pa so tudi zelo udobni. Stroški za izde- lavo enega modernega električne- ga vlaka pa niso niti pretirano visoki, znašajo vsega skupaj 350 milijonov lir. Pred petdesetimi leti Pred 50 leti Slovenci v Ptuju in bivšem ptujskem okraju niso imeli svojega časnika. Pač je iz- hajal v Ptuju tednik »Sta.ierc«, pisan v slovenščini — ali kakšni! Človek bi se jezil ali smejal. Uredniku Karlu Linhartu, ene- mu glavnih ptujskih nemčurjev, je bil slovenski pravopis deveta briga. Se nalašč je mrcvaril naš jezik in vpletal vanj nemške be- sede. »Stajerc« je bil glasilo nemčurske stranke, ki jc vcep- ljala slovenskim ljudem mržnjo proti lastnemu narodu, hujskala proti zavednim slovenskim vodi- teljem in vedno iskala priložno- sti, da bi jih sramotila. Vsako sredstvo, bodisi laž, zvito hinav- sko namigavanje, ovaduštvo in podobno, je bilo tej nemčurski kliki dobrodošlo, če je šlo za to, da bi ponižala in osramotila Slo- venca. »Stajerc« se je tiskal v 15.000 izvodih in so ga razpeče- vali večinoma brezplačno. '>Sta- jerc;< in Hutterjev šnops sta v ti- stih letih zastrupljala naše '.jud- stvo v Ptuju in okolici. Priobčujemo nekaj »Štajerče- vih« (pravopisno popravljenih) notic iz meseca avgusta 1910, to je iz dobe pred petdesetimi leti. Regulacija Grajene pri Ptuju. Velika potreba je razširjenje ptujske bolnišnice in hiralnice. V ta namen pa je potrebna ka- nalizacija Kaniže in v isti na- men zopet regulacija Grajene. Stroški bi znašali kakih 62.000 kron. Mestni zastop ptujski je zdaj dotične načrte predložil in državo za podporo prosil. De- želni zbor je že 30 "/o stroškov dovolil, ako da država 50 "/o. Upati je, da bo ta velevažna za- deva kmalu rešena. Bela zastava frfota raz sod- nije pri Sv. Lenartu v Sloven- skih goricah kot znamenje, da ni nihče zaprt. V dravski most se je v Ptuju zadel splav. Splav, ki je bil naj- manj 1500 kron vreden, je bil popolnoma razbit in je tudi most hudo poškodoval. Pionirji so most od teže oprostili in les spustili. Lastnik ima precej škode. Toča v Halozah. Dne 5. in 6. avgusta t. I. (t. j. 1910) je toča v debelosti oreha strašansko div- jala po občinah Stoperce, Sv. Mohor, Zetale, Sitež, Sv. Bol- fenk. Janžki vrh. Rodni vrh, Strajno. Kočice, Sedlašek, Gruš- kovje in Okič ter večinoma vse kulture uničila. Toča je tako na debelo zapadla, da si pol ure daleč bregove bele videl, ravno tako, kakor da bi sneg zapadel in še drugi dan si jo našel pod kapi. Sedemdeset let stari ljudje tega ne pomnijo. V vinogradih je od daleč videti kakor v me- secu oktobru; če pa vanje pri- deš, tedaj se moraš razjokati, ako vidiš, da ležijo kot palci debele rozge pod trsom odse- kane na zemlji, grozdje pa je večinoma na tleh pod trsom; čeravno še kateri visi, je pcn- kovlje nasekano in se mora po- sušiti. Se drugo loto ni pričako- vati branja. Tudi na njivah in krčah je vse uničeno, koruza razsekana, ajda v zemljo zbita in skoraj ni poznati, kako silje je na njivah. Ravno tako je toča s sadjem naredila .. . Šolstvo v Ptuju. Prav malo je mest, ki imajo razmeroma tako lepo razvito šolstvo kakor Ptuj. Glavna zasluga za to gre vrle- mu županu Ornigu. Zadnja leta sem so bile ptujske šole gro- zovito napolnjene, tako da so morali posamezne razrede že v zasebne hiše preseliti. Mestni zastop je vsled tega skleiyi, da bo proučil vprašanje zgradbe nemške šole za ptujsko okolico. Ker pa so nemške šole v mestu prenapolnjene, se baje ne bo več zunanjih otrok sprejemalo. Mesto ne more iz lastnih sred- stev nove šole zgraditi, okoliške občine pa večji del nočejo ni- česar prispevati, čeprav je ho- dilo doslej več kot 200 otrok i? okolice v mestne šole. Bržča? bodo morali zdaj vsi ti otroci v slovenske šole hoditi, katerih pa se starši kakor deca bojijo. Teh razmer naj se s^somnijo prvašk; (slovenski, opomba pisca) huj- skači, kadar v svoji slepi bos- nosti proti nemški šoli divjajo Dezertcrji. V Mariboru je po- begnilo 8 huzarjev. Klatili so sc po Ptujskem polju okrog. Konč- no so prišli k orožnikom v Cir- kovce in se pustili nrostovoljno zagreU. ^ Rim - dvomilijonsko mesto Rim je dosege! 2 milijona pre- bivalcev. Ta zgodovinski dogodek je mesto doživelo 15. p. m. ob 12.47, nekaj dni pred 2712. rojst- nim letom »večnega mesta«. Ta- krat se jo namreč rodil nov Rim- ljan, oziroma boljše rečeno: nova Rimljanka, po imenu Patricia Se- verta Cedroni, hčerka nekega ho- telskega uslužbenca. Rimski časni- ki so ji v »duhu časa« nadeli ime »Signorina due milion« — gospo- dična 2 milijonov. Vse za zaščito ali uničenje človeštva? Ameriška vojska je sporočila, da pripravlja novo t^no orožje. Gre za raketo vrste »bazooka«, ki bo nosila irsko ime »Shillelagh«. Novo orožje bo lahko preluknjalo ze'o debel cklep, hkrat'' pa bo do- volj kratko in lahko, da ga bodo mogli pritrditi na vozilo. Načrti predvidevajo, da bodo orožje v petih letih izdelovali serijsko. Imena, ki se ponavljajo v Beogradu živi okoli 21.000 ljudi z imenom Jovanovič, 18.000 Petrovičev in okolj 15.000 Pcpovi- čev. Eskimi so dobili svoje ime po indijanski besedi Eskimantjik, kar pomeni »'judje, ki jedo surovo meso.« Eskimi sami pa se imenu- jejo Inuit, kar pomeni po naše »vzorni ljudje«. Slab filmski zgled v Mehiki so prepovedal; pred- vajanje francoskega filma »Zaljub- ljenca«, vendar šele potem, ko so ga že šest tednov predvaja'i. Ob filmu je bilo mnogo polemik in mnogi kritiki so ga označili za nemoralnega. Oblast je s prepo- vedjo predvajanja napravila konec vsej gonji. To je že drugi franco- ski film, ki je bil v Mehiki prepo- vedan v podobnih okoliščinah. Pred tremi leti so umaknili s spo- redov fi'm »Riffi« po 32 tednih predvajanja zaradi številnih tatvin, pr,- katerih so tatovi uporabili isti sistem kot tatovi v filmu. Kovček z motorjem v Sovjetski zvezi so začeli izde- lovati zložljiva motorna kolesa. Tehtajo 25 kg, motorji imajo po eno konjsko silo, uporabiti pa jih je mogoče tudi za prevoz blaga. V treh minutah lahko lastnik z'o- ži svoje vozilo in ga spravi v kov- ček. Plavolaske izumirajo število pravih blondink na svetu nazaduje. Se pred 60 leti je bila na Angleškem vsaka druga ženska plavolasa. danes je samo še vsaka šesta. Zdravniki pravijo, da je vzrok za to iskati v dvigu življe- njske ravni. Pravi lasje so le ža- lostna posledica slabe prehrane — pravijo strokovnjaki. — Po tem odkritju bo marsikateri plavolasi pošla želja, da bi si še dala lase »plajhati«. Mladi morilci Poročajo, da doživlja Japonska letos pravo poplavo umorov, ki je potolkla vse povojne rekorde. V času od januarja do marca 1959 je imela policija opravka s 46 umori, do srede aprila pa so zaznamovali še tri umore. V istem obdobju lanskega leta so zabeležili 39 umorov. Večino letošnjih umorov so zagrešili mladoletniki in moški, ki še niso prekoračili 25. leta sta- rosti. Razen sedmih primerov je po'icija vse druge umore kmalu pojasnila in odkrila morilce. V fe- bruarju se je zagovarjal pred so- diščem neki 18-lctni mladenič, ki je zadavil neko 23-letno'žensko in 16-letno sošolko. Od 19 mladolet- nikov pod 20 leti, k,- so bi'i v po- vojnih letih obsojen; na smrt, jih je bilo le šest usmrčenih. V dva- najstih primerih je bila smrtna kazen spremenjena v doživljensko .ječo. v enem primeru pa je moril- ca vrhovno sodišče oprostilo vseh Mnogi ljudje hočejo opraviti svoja dela prej kot jim je to mogoče. Cenij Leonardo Da Vinci je dejal, da ima sleherni časa na pretek, čo ga zna pravilno uporabiti. Na kratko: ali razpolagate s časom ali razpolaga čas z vami? To boste ugotovili z odgovori na nasledn,;a vprašanja; da ne 1. Ko se vzpenjate po stopnicah, ali stopate na- vzgor po dveh stopnicah hkrati? (Če to ne mo- rete zaradi zdravstvenih razlogov, ali ste zaradi tega nervozni?) ...... 2. Ali vaši obrokj jedi trajajo manj kot 10 minut? ...... 3. Ko počivate, ali menite, da izgubljate čas ...... 4. Ko greste na vlak, ali vedno mislite, da ga bo- ste zamudili? ...... 5. Alj na sestanke redno zamujate? ...... 6. Ali menite, da avtomobili, s katerimi potujete. vozijo prehitro? ...... 7. Ali se vam dogaja, da hitite tudj takrat, kadar vas k temu nihče ne sili? ...... 8. Ali si vzamete čas, da izdelate načrt dela, pre- den pričnete z nekim delom? ...... 9. Alj vam je takoj dolgčas, če se ne ukvarjate z nekim delom? • ...... 10. Ali menite, da je čas denar? ...... 11. Ali lahko čakate na neki sestanek več kot četrt ure, ne da bi bili pri tem nestrpni? ...... 12. Ali lahko živite brez ure in vas to nič ne moti? ...... 13. Ali menite, da je bolje prečitati knjigo kot po- gledati film, sneman po tej knjigi? ...... 14. Ali se razen, svojega običajnega dela ukvarjate še s kako drugo rečjo, samo da ne izgubljate časa ? ...... 15. Ali imate prijatelja, katerega — proti svoji želji — redko vidite samo zato, ker za to nimate časa ? ...... Preštejte vaše točke! Dodajte vsakokrat po eno točko, kadar ste odgovorili DA na naslednja vprašanja: 1, 2, 3, 4, 7, 9, 10, 14, 15. Prav tako, kadar ste odgovorili NE na vprašanja 5, 6, 8, 11, 12, 13. Ce imate več kot 10 točk pomeni, da ste oseba, ki v življen.iu preveč hiti. Zaradi tega si vzemite čas za življenje in življenje vam bo prav gotovo lepše. Če ir.-ate 5 do 10 točk pomeni, da vas nosi struja modernega življenja, a vendar ne dopustite, da bi se ji povsem prepustil. Če imate manj kot 5 točk, je dobro z.a vašo osebno udob- nost ... Vendar pazite, da vas hitrejši od vas ne prehiti. Kalirc, dr. Franc Krištofelc; 29. t. m. dr. Franc Krištofelc, dr. Ladislav Pire; 30. t. m. dr. Emil Blagovič, dr. Ljubo Toš; 31. t. m. dr. Franc Rakuš, dr. Slobodan Zakula; 1. sept. dr. Ladislav Pire, dr. Franc Krištofelc. Zdravstvena postaja v Jur- šincih posluje ob ponedeljkih od 14. do 19. ure, ostale dneva od 8. do 13. ure; 2^avstvena postaja F*odleh- nik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje; Otroške posvetovalnice: 26. t. m. v Ptuju od 14. ure dalje. Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema dežurni center Zdravstvenega dcma Ptuj, telefon štev. 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah. Pozneje na- ročeni hišni obiski se bodo iz- vršili samo v nujnih primerih. Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj po- sluje do nadaljnjega vsak dan razen torka od 7. do 13. ure. Rentgenski pregledi pljuč bol- nih na TBC in zdravljenje se vrši ob torkih od 13. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Ob sredah so rentgenski pregledi pljuč za vse ostale osebe. Specialistične ambulante po- slujejo: Internistična dnevno razen srede in sobote od 12. do 14. ure. Očesna specialistična ambu- lanta ob torkih od 17.30 dalje; ob sredah in sobotah od 13. ure dalje; Specialistična ambulanta za ušesa, nos in grlo ob sredah in sobotah od 13. ure dalje; Neurološka specialistična am- bulanta ob ponedeljkih od 13. ure dalje; Dermatovenerološka ambu- lanta ob torkih in sobotah od 13.30 do 16. ure. Nove splošne ambulante: dr. Franc Krištofelc od 6. do 9. ure; dr. Ljubo Toš od 14. do 16. ure. Uprava ZD Ptuj ZAVRČ Kino Zavrč ima na sporedu 4. septembra jugoslovanski film »Zenica«. Kino predstavi sta ob 16. in 18.30. Kino MuretIncI Kino Muretinci predvaja 27. in 28. avgusta ruski film »Dvo- boj«. Predstave so ob 18. in 20. uri. 3. in 4. septembra pa je na sporedu mehiški film »Midva«. Predstave bodo ob 18. in 20. uri. REKLAMA CEZ VSE Amerikanci so mojstri reklame. Nad nekim lepotičnim salonom je takle napis: »Ne dvorite mladim lepoticam, ki prihajajo iz našega salona. Med njim,- bi utegnila biti vaša stara i.:ati!« Nevoščljivost »Kako da si kupila kar ce!o balo tega blaga?« »Nočem, da bi srečala še katero v enaki obleki.« Daber prašek »Možu sem nasula v kavo pra- šek, ki človeku prignusi alkohol.« »Pa je nehal piti?« »Ne vem, kako bi rekla? Kave res več ne pije.« Mestni kino Ptuj predvaja od 26. do 28. avgusta ameriški barv- ni cinemaskopski film ^Dirkači« s tednikom. Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, v nedeljo pa ob 16., 18. in 20. uri. Od 30. avgusta do 1. septem- bra je na sporedu ame.i-iški barvni film »Dan, ko so delili otroke«. Predstave vse dni ob 18. in 20. uri. KIDRIČEVO Kino »Svoboda«, Kidričevo, predvaja od 27. do 28. avgusta ameriški črno-beli cinemaskop- ski film »Interpol«. 31. avgusta in 1. septembra pa je na sporedu italijanski črno-beli film »Kro- nika revnih ljubimcev«. MAJŠPERK Kino Ma,išperk predvaja od 3. do 4. septembra češki film »Šola očetov«. ŠPORT fRICETEK OLIMPIJSKIH IGER V RIMU V četrtek so se pričele v Ri- mu tradicionalne olimpijske igre. na katerih sodeluje 87 držav. 126 Jugoslovanov je te dni obleklo olimpijske uniforme z državnim grbom, ki bričela v sep- tembru. Po znanih neuspehih v kvalifikacijskem tekmovanju je pričel nogomet v Ptuju na- zadovati. Na zelenem polju med tednom redkokdaj vidimo kom- pletno moštvo Drave, ki bi moralo že pričeti z resnimi tre- ningi. Zelo resno vprašanje je tudi trener, ki bi lahko mnogo pripomogel k boljši igri doma- čih nogometašev. V ekipi Dra- ve ni bistvenih sprememb, le najboljši igralec Artenjak je zaradi študija vzel jzpisnico, v ostalem pa so vsi igralci pri- pravljeni nastopati v novi se- zoni. V nedeljo smo opazili, da je v moštvu Drave nekaj mlaj- ših igralcev, ki bodo sčasoma zamenjali starejše. Ti igralci bi kljub temu. da še nimajo ruti- ne, morali imeti voljo, borbcr uost in požrtvovalnost. DRAVA : UDAR.MK 1:2 (1:1) Ob zelo deževnem vremenu je v nedeljo bila odigrana pri- jateljska nogometna tekma med Udarnikom in pomlajenim moštvom Drave. Bila je precej nezanimiva, saj sta obe ekipi šele odigrali prve tekme po daljšem odmoru. Gostje so bili nekoliko boljše moštvo, v bor- benosti in v startu na žogo so v prvem polčasu prevladovali. Domačini so se borili, vendar jc napad kakor vedno zatajil. V 26. minuti je nepričakovano ostro streljal Silak in povedel domače moštvo v vr>dstvo. Ne- kaj minut pred koncem gostje zaradi nesporazuma obrambe izenačijo. V drugem delu gost- je prevzamejo iniciativo in stalno ogrožajo vrata domači- nov. Obramba Drave je bila stalno na svojem mestu in od- klanjala vse nevarne prodore gostov. V 81. minuti dosodi sodnik najstrožjo kazen proti Dravi. Srednji napadalec go- stov brez velikih težav poviša rezultat ter postavi končni re- zultat tekme. Gostje so zmagali zasluženo. Tekmo je sodil Vav- potič iz Maribora dobro. V predtckmi je mlada ekipa Dra- ve brez velikih težav prema- gala sindikalno ekipo Avto- opreme z rezultatom 5:3 (3:1). NOGOMET V nedeljo gostuje v Ptuju dobra nogometna ena.jstorica Olimpa iz Celja, ki si je letos priborila pravico nastopa v conski ligi. V nedeljo je na do- mačen igrišču premagala stal- nega člana slovenske lige Kri- ma iz Ljubljane z rezultatom 6:1. pa ROKOMET V nedeljo, 28. avg. 1960. ob 15. uri popoldne bo na stadi- onu Drave rokometna tekma med letošnjim prvakom Slove- nije Slovanom iz Ljubljane in domačo Dravo. Ker sta obe ženski ekipi zelo izenačeni in ker je tekma prvenstvenega značaja se bo nedvomno razvil hud boj. Osebna kronika NOVI DAROVALCI KRVI Pretekli teden so darovali kri darovalci iz Bukove, Trnovske vasi, Vidma in Podlehnika, po- sebej pa še z Veterinarskega za- voda, ki je v sili priskočil na po- moč s 7 krvodajalci in da- rovalci iz Tomaža, ki so daro- vali kri za upravnika KZ. Vsem darovalcem in organizatorjem najlepša hvala. Darovalci so: Ozvald Alojzija, Cuš Marjeta, Sterbal Marija, Štrafela Marija, Horvat Liza, Feguš Marija, Potrč Kata, Smi- goc Tereza, Foštnerič Marjeta, Vajda Tereza, Kovačič Ivana, Ciglar Marija, Vajda Genovefa, Strafela Marija, Majer Franc, Brenčič Marija, Kukovec Franc, Veronek Jože, Vindiš Marija, Šuta Marija, Hrga Angela, Hor- vat Marija, Štumberger Matilda, Kranjc Anastazija, Menoni Loj- ze, Rojko Marija, Požegar Franc, Gale Mirko, Cafuta Marija, Ceh Terezija, Cafuta Ivan, Ciglar Terezija, Kajnik Veronika, .Joha Štefan, Lorger Anton, Mlinaric Rozalija, Vrabl Ana, Ljubeč Marjeta, Kos Marija, Lovrenčič Avgust, Ropič Alojz, Roje Jože, Hvaleč Martin, Cafuta Peter, Duh Avgust^ Duh Terezija, Hržič Ana, Ceh Terezija, Sed- lašek Anton, Vičar Franc, Ga- brovec Jožefa, Koletnik Ivanka, Kmetec Rudolf, Smolinger Ju- lika, Brusar Ana, Pernek Ma- rija, Duh Terezija, Vidovič Er- na. Hvaleč Terezija, Vidovič Liza, Sedlašek Anica, Gabrovec Marija, Rober Jože, Mere Ja- nez, Duh Anton, Roje Roman, Osterc Genovefa, Pihler Eliza- beta, Vuzem Štefka, Hajduk Ma- rija, Petrovič Cecilija, Lovren- čič Marija, Drevenšek Ivana, Podgoršek Karel, Golob Eliza- beta, Primožič Marija, Hrgula Frida, Slanic Stanko, Megla Ivan, Drevenšek Angela, Megla Ana, Filipič Danica, Žemljic Ro- zika, Filipič Ida, Miklašič Jože, Hebar Jože, Podplatnik Franc, Gračar Alojz, Janžekovič Ven- česlav. Plohi Jože, Hameršek Franc, Vindiš Ivan, Draganič Miroslav, Majcenovič Anton, Lesjak Marija, Bauman Jernej, Cafuta Janez, Purg Marija, Mo- horko Katica, Hostnik Terezija, Mohorko Marija, Belšak Jakob, Hliš Ivan, Repec Nežka, Kacjan Stanko, Kirič Franc, Vavpotič Ivana, Mlinaric Ivana, Veder- njak Hugo, Draganič Olga, Pod- hraški Barica, Petek Matilda. Rdeči križ Ptuj, Siriošna bolnišnica Ptnj Sesreča ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Tacinger Ivan, Medvedce 15 — na kosi si je poškodoval desno roko; Burjan Vinko, Skorba 44 — padel je s kolesa; Donaj Franc, Gorišnica 76 — z roko je udaril po steklu; Feguš Pavla, Gorišnica 77 — s sekiro se je vsekala v levo roko; Horvat Jo- že, Svetinci 28 — padel je z motorja in si poškodoval levo nogo in hrbtenico; Kokol Eli- zabeta, Osluševci 7 — hlod ji je padel na levo nogo; Kramber- ger Marjan, Ptuj, Mlinska c. 1 — padel je z motorja in si po- škodoval glavo; Lovrec Marija, Slavščina 56 — s krop>om se je popekla po telesu; Zavec Mar- jeta, Polenšak 17 — padla je po stopnicah in se poškodovala po telesu; Jaušovec Janez, Podvinci 132 — pri padcu si je poškodo- val desno nogo; Erhatič Jože, Ptuj, Muršičeva 4 — padel je z motorja in si poškodcal roko in nogo; Smid Ivan, Kicar 76 — žaga mu je odrezala palec desne roke; Štuhec Marta, Koračice 29 — brana ji je padla na dssno nogo; Mislovič Marija, Kidriče- vo 14 — nekdo jo je udaril po glavi; Hvaleč Jurij, Veliki Ofcič 38 — pri padcu si je poškodoval levo nogo. Rojstva, poroke in smrti na matičnem področju Ptuj Dečke so rodile: Ana Ozvaidič, Krapina; Zofija Škorjanec, Ptuj, Ljutomerska 33 — Darka; Ma- rija Goričan, Stražgonjci; Ag- neza Nestorov, Ptuj, Jadranska ul. 12; Terezija Plazar, Ziato- ličje 22 — Danijela; Josipa Ko- lar, Babinec 74; Marija MLkša, Grlinci 26 — Ivana; Barbara Kotolenko, Goričak 5; Neža Bernhard, Ptuj, Muršičeva ul.: Marija Zorko. Kicar 24. Deklice so rodile: Angela Roz- man, Kidričevo 80 — Zdenko; Marija Avguštin. Lešje 37 — Regino: Angela Mesaric. Kidri- čevo 12 — Marinko; Marija Meznarič, Stojnci 86 — Marijo; Sonja Bercko, Ptuj, Zagrebška cesta 11 — Sonjo. POROKE Anton Urek, Mestni vrh 30, Ptuj, in Ana Rojko, Nova vas pri Ptuju 8; Emil Pižmoht, Ptuj, Murkova 7, in Otilija Turk, Ptuj, Bezjakova 1; Franc Mu- zek, Sela 18, in Ivana Polajžer, Ptuj. Gregorčičev drevored 5; Franc Kregar, Reka, in Ana Bu- tolen, Ptuj. Ljutomerska c. 35. SMRTI Edvard Praprotnik, Ptuj, Mlinska 3, roj. 1883, umrl 18. t, m.