1 llKIM ti.l l ho Hprojllllllljo lil Vdljl*
'rl»in|iim vrniti:
H kr., <io mi Unht I k ml.,
» i> n i* ^ i»
d u ,, »	n
Pri voolmitnoiii t IhIi unj i hii «oim primarno mnaujfiii.
Rokop 1*1
no n« vriionjo, nofriiiikovnuii piHimi ho no h|>rojoiniijn.
Narooidjio luojomu o|iravidSlvo -fftdnilnlHtriioijiO in oknondiolja na vullkeiii trgu ti. ntov !), U. und-itropjl.
Zemljino in kapital.
x.
Sedanji r,(amljiACui kredit jo tedaj protlna-rnvon m škodljiv, on pelin kinet.ii v proletii rljat, jemlje zemljišču ceno, slabeč in uničujoč je, Za to Smo nnvell dosti dokazov, ktorih vrsto hočemo zaključiti z naiveljnvnejšlm, to jo matemntičolm dokazom. Številko, ktero tu priobčujomo, ho vho avtentične, ker ho posnete ir, uradno »Stntistiscbo Moiiatschriil". Omeniti moramo, dn ho te številko ozirajo Hsmo nu Gislajtanijo.
Blepurilo ho jo, da kopitni zemljo plodi, dn povzdiguje zomljiftčno moč. So li knplt.nl rrfl obrača za zemljišče? Kaj še. Največ »e narodi dolga z dotami in kupnimi pogodbami Apelira ho nu kredit, dn ho dedičem Izjilu-čajo deleži uli pn kor kupec nimii toliko, dn bi mogel plačati kii|iljono zemljišče. Nu vhii velika iii mala zemljišču ho jo v dveh lotili (IH7H in 18/11) ua novo intnbulirnlo 4118 mili jonov gl., n dolgu odpiHnlo 388 milj, gl.; t.oduj v dveh lotih 105 mihioiiov gld. novegu dolgu. V ravno teli dveh letih ho jo jih nurodilo dolgu zsrad dedičnih deležov 40f> mili), in zarad os'nukov kupnino <>3 5 m., Hkiipno 101 milijone. (Nrvejih dat o vzrokih zadolževanju mi ni mamo). Koliko ho jo novega dolga napravilo v povzdigo zemljišču« moči V Menila prav mulo, kakor statistika kaže.
Kmetje vodno bolj v dolg lezoio, dolg hi od leta do lota zelo množi. Nu samih kmotHkih zemljiščih (brez volieih posestev) ho )t dolg pomnožil lotu 1870 zn 4 mlljono; I. 1871 ta 24 m.; I. 1872 zu 38 m.; I. 1H73 za 78 m.; I. 1874 za HI ni.; I. 1876 zu 71 miljonov;
t i-i y m "V
I. 1870 r.u 71 m. j I. 1877 za 31 m. t 1. 1878 za .'II m. 1. 187!) zu 80 m. iu I. 18(0 zu 30.5 miljonov.
Zadnja leta ho dolg množi uli no tuko rupnino kakor v lotih 1873 —187(1. Jo lito vo-selo zuamouje, da bo bolj? Ne, ampak narobe, zemljišču ho vodno manj vredna m z dolgom proDSBičenu. Leta 1878 no jo n« proNto roko prodalo 134.601) »omljilfi iu pitiool v spoznani vrednotiti »87,980.418 gold., lota 1871) pa 129.188' v Hpoziuini vrednosti 217,058 116 gl. SujviIo prodanih zemljišč in parcel jo tedaj I. 1879 ca 4%> "jih denarna vrednimi, p u celo /.u 8'///„. Du zduj v tem oziiu ni bolje, ho razume, mi hiho hi pu zbrali 1. 1879 zategadelj, ker jo bilo točim žo koj h poflotku leta mi borzi toliko denarju, da jo kur/, vneli vrudnoHtili papirjev poskočil in obrestno merilo ho znižalo a zemljišč tudi 81'/,, canejih iiiho marali kupovati.
Koliko kmetov jo bilo pognanih po sveto ter potianenih v proleturijut? Samo kmotskih zemljišč, je bilo na ttkNokntivnlh dražbah prodanih 1. 1H70: 4(10(1, 1. 1871: (1111), letu 1872: 411(11), I. 1873: 465«), letu 1874: 4113, I. 1875: 4586, 1.18711: 6576, I. 1877: (1948,1. 1878: 9123 I. 1879: 11288, l. 1880: 12640. Tedaj 74725 v jfdnnjHtih letih ali (1793 nu leto ho jo kmot,-nkik družin prepodilo od domačih ognjišč. Groza obide človeku, ko vidi, dn ho Vsako loto na ti suče kmetov prežene r zemljišč, nu kterih ho morebiti šo njih očetje zadovoljno živeli. To jo Uvulisani zemljlščnl kredit I
Kur jo protinnrnvnogn, ho mora utrniti ujosli, ako ho tudi z viuinjO Bilo no uniči Sove, po polno bi ho zemljlščnl kredit Se In tačan ujedel, ko bi bila vhii zemljišču v rolti'!) nekterih kit
Po poAtl pro|omon vel|ai
'/,» oolo loto . . 10 gl. — kr. '/,» pollotft . , ft „ . Za outrt lotu	-J „ BO
V »ilmliil«lrnrl|l v«l)a:
Za oolo loto . . H gl. 40 kr. 7,ik pol lotu	't „ 'iti „
Za notrt lotu . "J „ It) „
V Ljubljani on dnin poMIJ mi volja lit) kr. voo lin loto
VrmlrtlMvo na vullkuin trgu Ii H 1), II. iiAdHtrojijt.
l/h»|» p® trikrat n« tmlon iu nioor v torok, notrtok in lolioto.
T-
pltalistov. Ako hi miHlimo kredit, si moramo misliti tudi gotovost, vurnont, tla hu nam bo izposojeno reH vrnilo. Je li ta varnost šo pri
zemljiščih? Ni jo. Pri ektiekutivnih družbah kmotHkih zemljišč ho upniki pogubili 1. 1870 7 miljonov gl., I. 1871, 0 m, I. 1872, 4 m., I. 1873, 6 m., 1.1874, 5 iii., 1.1875, G m., lota 187ti, 8iii., 1.1877, 12 m, 1. 1878, SO m., lotu 1870, 18 m. iu I. 1880, 26 miljonov gld. Ali natančneje: I. 1874 ho imela vsa eksekutivno prodnim limetsku zemliiftčii 13,840.1 19 gld.
in od tega ho upniki pngubili 4 miljono «79.768 gold. ali 83 H°/0, 1. 1876 te je od 16,71)3.1)42 gl. dolgu zgubilo 0,342 661 ali dOl"/„, I. 187« od 20,845.674 zg. 7,779.302 uli 38 47,,, I 1877 ti d 27,38« 157 zg. 11,699.1)98 ali 42-7%, I. 1878 od 88,890.« 1(1 zg. 10,306.178 ali 52 2%.
L. 1879 jo bilo oa vseli (tedaj no samo kmotHkih) eksekutivno prodanih realitetah 13 t i h ti č 95 5 tirjatov z 32,227.781 gld., ki niso nič dobile iu I. 1880 so 10 772 tirjatov v znesku 47,848 202 gld. ui moglo poravnati. Tedaj ho v dveh lotih zgubili upniki skoro HO milijonov nu vseh realitetah. Prišli smo tako daleč, tla jo varneje igrati uu borzi nego posojevatl nu zemljišča,
Nu vseh velikih in malih zemljiščih ho jo dolg v joduajgtih letih (1870 mol. 1880) pomnožil zu 003 milijonov gl. in prav zu prav lu imeli k temu prlrnstku prištevati tudi ono, kar so upniki pri okmkutivnih dražbah pogu-bili in prirastek bi so zelo pomnožil. Škoda, tla nuni statistika lo pove, /n koliko ho jo zemljlščnl dolg v Jodniijstih lotih |>oinnožil, uo pu tudi, koliko jo bilo žo I. 1870 dolga m da tedaj ne vemo koliko jo vsega zeniljiSčnega dolgu v CiHlnjtunijl. Itiivno tnko ho šo vlun-
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881.
(Spimijo M. Milmoljov.)
(I lilijo.)
Velik miiterijiilen dobiček jo imel od 2000 romarjev, ker so nekturi bivali po 8, drugi tudi po 14 dni v Rimu. Puč lepo Hvoto du-nurjov, Hino tam |iustili I Tako nesramno zti-buvljunjo pa nam ]0 vračilo zn dobroto I Zadnji popoluduu v Hrmlo «. juliju hiho hI hotli še enkrat Iz griču ,.PIncio", ki ima, kakor žo prod omenjeno, lop razgled iu krnimo sprehajališče, ogledati Kun. Noknko tužno nam jo bilo pri niču, ko glodamo tjo čo/, Ttburo curkov hv. Potni in Vatikanski) palačo in v njej uušegu občnega očnta, žalibog jotnika, proljub-Ijenoga liooun Mil. Kdo vrt, koliko lot bo šo to žalostno jotnifitvo trajulo? Nokdtij ho jo vzdl-govttlu vhii Evropa v križarskih vojskah, da Htržeio sveto dež io i/, mohninodaiiHko ob lunti; zdaj pu molči vhii Kvropu ua to vuo bopijočo krivico, storjeno papežu in VHoj ku toliški oorkvil Oglodali smo hi v naglici tudi rakov v corlivi hv. Lovrenca tik prekrasnega
r iinkegu iiokojmltfiča, ktcjro »o nupnt Ijnll ravno tlstikrat zn poslednjo počivališče r. Piju I\. Nud šo prazno cerkvijo so v neli žo razni venci in v marinoruato ploščo no bilo v zlato vrezano slavna tljuuja tega nepozabljivega papeža. Potom greino šo razno cerkve površno oglodat, kakor ono hv. križu Juruzalotnakoga ; „nllo 8 1'iintauo" (k 3 studoucom) kjor imajo oČetjo francoski trapisti velikanski samostan vHted pred nezdravega in nerodovitnega kraju, kteri ho pa oni h hvojo neumorno dolalnnutjo priuneulll v krasno vrtove. Da ho po/.gpbi ali posrtfba mrzlični zrak, so nnsadaH mnogo čudnih dreves, „Kvkaliptus" (mondn iz Avstralije) Iti imajo to lantnost, da srebajo ali v/.emajo v ho slab »rak lit kraj postimo potom prav zdrav."') I/, listju istega drevosu pa nupravljiijo iruplstl Izlečok tekočine, klora je nek najboljši pHpomoČelt /.opor sleherno mrzlico. V H|iomin sem n< v/.ol tudi ju/, ono tnko steklenico zn I liro. Oorkvica „troh studencev" pu jo zarad togu nloveču, ker tu jo bil obglavljen sv. Paul;
*) Tu ilrnvoHii pntrolnijoju iniiogo vlago, totllij oiutinjo imuNvirnn ivut in tako i-.ink nboljfin Jejo.	Vrudn,
kjer )tt glrt''ii Škrat odskoČil«, je začelo izvirati rnv o toliko Btndoncov, iz kterih smo tudi mi vodo pil'. Vodu je pn v vsili studencih enuko okusna, no pu različno, kakor pravijo. Niizaj peljttje se, ho nas vojaki iz bližnjo vo-jašuico kuj pisano gledali; morda ho miHlili, du Mino kaki ogltduhi zu bodoči nupad uu Kun I
I/, Iti niti dnin u skoz Givltavochla, in I1' I o r o u c o II o I o g n o.
Sicer pa jo viditi, da pravi Rimljani oholega spola radi obiskujejo cerkve. V nedeljo 3. julija hiho vidih vho polno mlndoBti pri kr-Sanskom nauku po vsih farnih cerkvah, v ktorih uči po mnogo duhovnov pred vsnkim oltarjem; dečko po starostnih letih razločen« učri duhovni, deklico od « 15 lot.ii stare pa kato-liiHtinie, neko go«|n\ kakor ne bero v kitajskih mlsljonih. Prav lopo jo bilo to viditi. V oer-lt"i del G,' u o lilo Izpostavljeno pretv. It,'P., oki>li kteregu Iti nud ktorim jo gorelo 21 krušnih iimteaov m polno ljudi je kUčulo prod njim, uo le bolj priprostih, marveč pravo gospAdo> Lop Izgled slovenski gosjuVlil Tudi štneuno m bilo v nedeljo v notra jneui mestu do malo
t
sko leto niso HtatiHtiču« dat« priobč le ; ko pridejo to, tačas bomo do lo strmeli.
To jo napredek kapitalističnega liberalizma, da ho Bogu usmili. Iu tega napredka ue morejo čisto nič ovirati posojilnice, ki bi jih bilo tudi toliko, kolikor jo vasi. 8 tem pa mi ne rečemo, da smo naravnost zoper nje, kjer vemo, da se včasih kak kmet ž njih pomočjo morebiti nekaj let umetno vzdrži ua svojem zemljišči.
lli Ii kaj pnmagalo, ko bi se obresti znižale V Prav nič. Recimo, da se obreati znižajo ua 1'Vot kar ju pa, se ve da nemogoče, kaj bi bilo? Zemljišče bi v ceni poskočila in prvo leto bi bilo Bog ve koliko milijouov več dolga in čez nekaj lot bi morali kmetje od svojega dolga ravno toliko plačevati, kolikor zdaj. In ker bi bilo veliko več dolga, bi bila tudi prava reforma še bolj nemogoča kot je zdaj.
Politični pregled.
V I^jub\jaiii G. novombrn.
AvHtrijHke dežele.
„Uleiier %eltliiiff" razglaša postavo dne 2. oktobra, s katero se prenareja več §. g. brambovske postave, in ukaz ministra za deželno brambo, kako ho ima izpeljati ta po-Btavo.
Po „HUdsteiriHche Post" obeta neki „Ma-riboržanka" uvMtrljMkl «lwll«vAAI»l
„Kanzelparagrafe", kakor hitro pridejo nemški liberalci spet ua vrhunec vlade. Zraven tega obdolžuje duhovščino tur natolcujo, brez storjenih dejauj in imunovanj oseb. — Prvo in drugo jo pri mišljeuji si. Mariboržanko verjetno; le dostavljamo, da prvo šo ni tako gotovo , drugo pa je zadržanje pouličnih ianta linov.
Po ravno tem časniku so v nedeljo o Bre žicah nupravili veselico (koncert) za poškodovane po povodnji, iz veselico so pa izključili slovensko pevcu in poHini. — Bos no le nesramno in neumno, ampak prav satanska zagrizenost nemčurjev I ln to v Brežicah, ki je na koncu Štajerske, ter nima drugih sosedov, kakor Kranjce in Hrvate 1 Mar li so bili dopuščen sloveski poslušalci ? Jo li bil sprejet njih denar?
I v. IiiOHiOMin. V soji središčnega pomožnega odseka je bilo sklonjeno dati 20.000 gld. okrajem po primeru, kakor ho jo mogla
škoda in potroba precenili. Ia teh denarjev ne imajo napraviti tudi naj potrebnojša pota in jezovi. Skoda obeh povodouj ho ima preceniti, iu izpiHok do 14. novembra predložiti, da se potem narodi splošno pregled in predloii deželnemu zboru, ki bode za to poklican. Hudournike bodo Hpomladi pregledovali, ker sedaj sa to ni časa in ao druga nujnejša opravita. V Iirunekoa bodo podali vojakov iz Francnn-falte, in v Dolce (DOliah) pri Liencu pa oddelek pionirjev ia Ptuja.
Ik lliHlnpe&te- Odsek za budgot avstrijsko delegacije jo sprejel nespremenjeno vse nastavke vojnega budgeta po vladnem predlogu. Poprej pa je vendar državni vojni minister odgovoril na vprašanje, katera so stavili njemu poslanci Groholski, Hturm in Barouther zoper preoHuove armad« s pridržkom , da ima to biti zaupljivo povedano.
Na vprašanje Groholskuga, kater« železniško črte ho bodo najprrj izdelala, odgovoril je vojni minister, da h« obravnava zarad neogibljevrga popolnenja žolozničnih črt z oboje stransko vlado, kakor brž bodo končan« obravnav«, s« bodo predložili dotični nasveti.
Nadnlje je rekul vojui minister, da v mirnih časih ne bodo nadomoHtivnih bataljonov, da bodo izvzemši Dunaj, veča posadk« iz polkov, kateri so v tem kraji razpostavljnni, da založna armada ho ne bodo sklicevala ob časih miru, le zastopstva bodo določuvula, koliko su ima založne privzemati.
8 tur m je vprašal, zakaj su armada ni začela preosnovati že leta 1K70 ali 1881, temu ju odgovoril vojni minister, da preoHnova armad« nima ničeaa opraviti z brambovsko postavo. Sicur pa pripravo in pozvedovauja tačas šo niso dozorelo tnko daleč, da bi bilo prod-lagati kaj gotovega
S t ur m j« š« hotol zvedeti, kako bodo r. nemško komando pri armadi, in Barouther si je želul za sedež drugega vojnega povoljništva poleg Prago knko bolj nemško m«Hto, kakor sta Joželovo in Kraljevi Gradec.
Na to j« vojni minister odgovoril, da nemška buHoda pri armadi ju v«z, ki v«ž« armado vsega cesarstva Hkupaj, pri določevanji kraja ua češkem s« jo gledalo nu kraje , ki so ob železnici.
Plener jo v misel vz«l, da za Bohuo bi
izjem« vse zaprto, lo bolj v predmestjih so „buzzurri" delali iu oskrunjuli nedeljo. Kavno tnko smo vidili jouti v gostilmcah tako v potek kakor v saboto samo putkovo, kajti oktiHiiih rib so tudi v ltimu no manjka, ki ho boljšo od bivolovega musu. Clo lašk« častnik«, ki so zahajali v našo goatiluico „d«lla rosetin", sem vidil n« 1« v potok, ampak tudi v sahoto jesti petkovo. Mod mnogoštevilni gosti ni bilo nobouoga, ki bi j«d«l meso. A pri nas, kako ju h postno zajiovodjo n- pr. v Trstu, Gorici, Ljubljani in tudi po trgih?*) Zgledujte so nad Rimljani! Kdor noč« t« tako lohk« zapovedi apolnovati, kako bodo šo lo težje? Mnogokrut sem slišal od dekel iz dežel«, ki služijo po nuših bližnjih inustili, da jim kršanskl gospodarji v moHtili nočejo v polkih drugih, kakor motni jedi dajati; u JudovHki gospodarji jih iio silijo k temu. Pri Judih Hlužiti pu jaz nobeni kršunci no Hvotovul, kor današnji Talnimi Judje so (udi zlo razuzdunl, kakor mi je pravil moj prijatelj iz Trsta, ki jo bil tučas tudi v
*) Potom ni fiudii, da ju dandanaKuj povrnili IIK1I0 drago in sicer najbolj Elito, kor nn ga vil ljudje - kristjani no ir.držujojo ob prepovedanih dnitlil Ho vo, d/i no io imun prosto Ijudnlvo o jutro drži postno tapovodi.	Pin.
Rimu. Tudi kletvino nismo slišuli od nobonogu v llimu. Moški Rimljani nosijo navadno lu brk« pod nosom, tako imenovanih ,,bokov" ali kozlovih ali šjnčustih brad ni bilo viditi. Tudi rimsk« goBpft ho nosijo dostonio. Kakor ž« gori omenjeno, častijo Rimljani iiiočuo Mater Božjo, kturih podob iu kipov hiiio vidili pruv mnogo po voglih ulic in štneunuh. Ko hiiio ho neki večer peljali po inoHtnih ulicah, hiiio videli goreti v mnogih štacuuah pred podobo M. Božju luči, pred enakimi podobami na voglih ulic pa guzno liimpo. To je, kar b61« list« , buzzuru" močno v oči! — Zadnji dan 7. julija prod našim odhodom som šul juz in eden tovurš, mušovat v cerkev „sv. Alojzija Goncagu" ki jo blizo trga Navouu. Tukaj ho Irancoskl duhovni (/.a Francoze bivujočo v Rimu,)ktorl so z nuini pruv uljudiio v laščmi govorili. Oerkev jo kuj lepa. Na prvem Htebru jo povzdignen spominek 1. 18li2 v spomin francoskim vojakom, ki ho padli pri naskokih ob-Icguiiju Rimu 80, aprila, 8. junija in 8. julija IH4'.(, kteri poslednji dnu j« osvojil general Ouiliuot Rim, potem ko jo razpodll Uaribul-ilovo druhul vun, in ko jo odšul triuinvirut riuiHk« rejiubllke, (Muzzini, Sofli, Armollini) ((Daljo prih.)
bilo posebej treba 10,000 mož, a minister j« rekel, da za Bohuo mora biti najmanj 25.000 mož, ker tukaj n« gru št«diti, tudi Angleška porabi v takih slučajih v«lik« svot«. Pri poročevanjl j« Groholski omenil, da se je število bolnikov v Bosni znižalo od C na & odstotkov.
■B Iftnlinnelje. Lahoni v Bpulatri so pri kraji. Njih zudnj« junaško delo jo bilo, da je nekdo uu dr. Buluta, Hronjskega odbornika, vrgol debel kamen. Govori s«, da bodo ujih list ,,Avvoniro" jenjul shajati, ker nima dosti podpor«. Hrenjsko prndstojuištvo j« sedaj od zadnjih volitvah v narodnih rokah, od tod tolika jeza na dr. Bulatu, ki j« zelo d«laveu ud narodne stranke. — V Dalmaciji je 440 000 Blovanov in 27.000 Italijanov, a laški jezik jo bil uradni jo/.ik, u« huuio v domačem poslovanji, u tudi mod urudnijumi, zato pravijo nekateri, uradni jezik ua zunaj naj bi bil nuuiški, u slruukuini nuj s« dopisui« laški in slovanski. Tuko bi bila bolj varovana celokupuoHt z drugimi dežuluiui, nego, dn bi Dalmucija imela prednost uradovati v luškem jeziku.
Vnaiije države. lialollHktt cerkev na ltavarskom sicer ni preganjana, a zaničevati jo umu vsakdo, da je lo doHti hudoben in da ima kako državno službo, ako s« katoliki zarad tega pri-tožujojo, ne posluša Jih nikdo. — Poslednje dni mesca oktobra j« potoval po Runsk«m pa-lutinutii tako zvani škof, starokutolikov, profesor Iteinkens, in j« zabavljal vpričo protestantov iu judov zoper katoliško cerk«v in njenega poglavarja tako Hurovo, da s« kaj tucega protestant j« n« upujo in bi skoraj miHlili, na BuvnrHk«m vsak hiii« psovuti katolike, vendar 1. člen koukordntu ilno 24. oktobra 1817 zagotavlja katoliški cerkvi vso pravice, kakor ji grojo po božji naredbl in curkvonih posta-vuh. — Kar pa j« največ« zlo jo to , da so bili pri takih govorih navzoči tudi kraljevi uradniki. — Knko daleč jo prišlo na Bavarskem, kaže tudi to, du si nobon državni pravnik ii« upa tožiti človeku, ki nupudu versko družbo, ki j« javno priznana. Ako c« škofje pritožujejo čez to počutje Roinkonsovo, jim minister Lutz šo odgovora ue privošči. Vendar s« nekateri listi poganjajo zuto, nuj bi katoliki podpirali miniHterstvo, ki tuko pusti za~ uičovuti katoliško vero, vero večino ljudstva iu kraljeve h še.— Prigodilo so jo v Palutinatu, da jo katoliški okrajni predstojnik v Homburgu poslal po žendurmn in ključarja, du s« je zvonilo trgovcu starokatoliku, ki je su branil prejeti zakrament« umirajočih. Pred nekaterimi dnevi h« j« zgodilo, du so duhovno postavili pred sodbo, ker gu je tožila žonu zato, kor j« pri spovedi grajal moža, s katerim je v sorodu. 8« vo, du j« duhoven /urad spovedn« skrivnosti o VBem molčal, n vendar ho gu obsodili, lttHiravno gu jo zavetnik Iz „Z\veibr(lcken" sijajno zngovarjal. Tako so godi iiu Bavarakom.
I Vi liiillire so poroču. llječo, kjer j« Arabi In njegovi drugovi, čuvajo od znotraj albanski vojaki, od zunaj pa ungleškl. Z vje-timi loj><> ravnajo; Hobe ho prostorne, dovolj zračne. Mod zajetimi pismi Ht.it tudi zupisuika dveh ministerakih se), v katerih bo vpričo khedivn in Derviš-paše, sultanovega poHlanca uklonili, Angležem zoperstaviti ho z oroženo silo.
Izvirni dopisi.
Iv. IKiiilupeAle, 8. novembra. (Konec delegacij ln pričotok državnega zbora. Prazno čenče kot v a ž n « pol i-
41 (nu uovice. Premo in bo pri uam«H t-nifttvu v Trstu.) Delegaciji upat« (io 20. t. m., ali morda še par dot proj dovršiti nvoje letošnje zborovanj«. Državni zbor pa ho ima na Duoaji pričeti 25. t. m., in »o hočejo ue-kturi poalanci mod tem čuhoui še podati dou u
Današnji „Poater Lleyd" ima neki telegram iz Levova, v kterem ho trdi, da ho Poljaki po uaznauilih, ki jih je „Dii(,uoik" dobil iz Budimpešta, jako nevoljoi in vzuemirjeui vsled obravnav, ki ho h« pričele med Lichteu-Hteinovim klubom in veljavnimi voditelji liberalne atranke, ter ho imajo v Budimpešta nadaljevati. Govoril nem h tukaj bivajočimi udi L'chtenstoiuov«ga kluba, ki pa prav nič ue vt'd6 o omenjenih obravnavah , iu tukajšnji Poljaki ho ho smijall, ko ho v „Lloydu" brali gori omenjeui telegram. Novici o pogajanji Llcbteu-steiuovcev z liberalci iu o vrnemirjevanju Poljakov Hte toraj tinto izmišljeni.
Kavno to velja tudi o novici, ki ho jo tenki ,,Narodni Listy" ra/,trobili po Hvetu in ki jo Hkoraj vsi včerajšnji listi ponavljajo, češ, da bodu državni zbor koučavšl nvoje bodočo za Hedauje razpušeu. „Narodui LiHty" vedo vho posumuosti, kdaj uu bode to zgodilo, kakšno jnluiHteratvo bodu potem poBtalo, kteri možje bodo ua vladino krmilo poklicani, itd. Nekteri JiHti ho pač precej po potrditvi nove volilue premombe pisarili, da bi bilo zdaj prav dr-žavui zbor razpustiti in petaksrjeui dati priliko, vdeležiti ae uovih volitev, a da bi bil razpuHt. državnega zbora tako gotov, kakor trdi omenjeni češki liat, tega uu verjamemo, in „l'o-krok" piše, da ho to prazne domišljije. Mogoče je, da ne bode med prihodnjim zborovanjem pokazala potreba državni zbor razpustiti, iu prupričani Hmo, da ga bodo vlada, zapanivši tako potreba, zares tudi razrešila, a za zdnj uima prav nobenega vzroka to Htoriti. Kakor nem iz prav zauezljivega vira zvedel, je vlada le za ta hIučiij minlila na razpust državnega zbora, ko bi ho potrdila govor ca o zvezi L ch-teunteiuovega kluba z liberalci, vsled ktere zveze bi uo bile razmere med Htrankami v državnem zboru tako bistveno spremenilo, da bi bila vlada HHVOjim upravnim programom ostala ua cedilu. Ker ho pu vho dotične govorico, kakor Hoin gori omenjal, čiHto izmišljene, tedaj za vlado odpade vzrok, zurud kterega je ne koliko miHlila na razpust državnega zbora.
l/i Levova He je po svetu raznesla tudi novica, du gre tržaški c. mirnost ni k baron l)e-pretiB v pokoj, in da jtride dosedanji buko-viuuki deželni predHeduik Alusaui nu njegovo mesto v Trst, BukoviiiHki deželni pred sodnik pa da poHtaue grof KiolmuuuHOgg. Po i trehno iu korintno bi pač bilo, da ho Dopretis umakne iz Trata, dvomimo pa, du bi bil Ale-sanl tak nnmuHtnik, kakor ga Primorska in današnji politični položaj uuobhoduo potrebujeta.
Ik aenl-VIdii nad IjJiiIiIJimio. (Uaznoterosti.) Mosec november odmeujou jo že |io svoji naravi, kakor tudi po praznikih, h katerimi ho začenja in navadno tudi končava, k rosnemu premišljevanju. Precej v začetku mesca ho vso naše miuli obrnjene nekam tje ua poko|iališče, iu proti koncu mesca ho tudi večidel v nedeljo nekaj tacega v evangeliju razpravlja, kar nas tudi uohotu spominja ua pokopališče. Oprosti tedaj, drugI čitatolj, da tu tudi jaz h pričujočim dopisom peljem na pokopališču, in sicer na ono v Šent-VIdu nad Ljubljano. Zdi he mi, kakor da bi Te hIišiiI reči i „Pu žo Hpot šentviška bubarlja"; toda počasi; — no, miHli si to, kur ti je drago, da greš le z menoj, pa uva prijatelja. Dvakrat bova obiskala pokopališče, enkrat po duovi iu
drugikrat — po noči. Le nič He n« bsj, če greva tudi v tunini noči, VHaj Htrah jo v sredi prazen, ob kraji ga pa ni. Najprvo Hi bovR ogledala pokopališče pri belem dnevu.
Šent-Vid nad Ljubljano TI jo morebiti znan, ali vsaj slišal hi gotovo že kterikrat zvoniti iz Sent Vida. Sredi lepe vasi Btoji zala cerkev z visokim zvonikom, v katerem vinijo štirje zvonovi, ki pojejo glasove: II, e, gis in h. Le-ti zvonovi, so nekdaj močno sloveli; zdaj imajo pa že tudi drugod lepa zvououje, zlasti ho v poslednjem času tudi v Smurtnem pod Šmarno goro dobili lepo nove zvouove, ki poj6 glasove : Cih, e, a iu ciH.
Pokopališča je precej pri cerkvi in Hicer tako, da Htoji cerkev ravno na uredi pri začetku pokopališča, tako da ima pokopališče dvojni vhod, od leve iu (Iohiio strani farue cerkve. Ooojui vhod kraHi nenavadno lepo železno omrežje med kamenitimi Htebriči, iu vmoH pri obeh vhodih držita dva veča karne-uita Htebra težka, pa kraHuo izdelana železna vrata. Iu nu teh Htcbrch blišče ho v zlatu kratke, pa niluo pomenljive vrBtice, — zadnje pesniško delo našega, nikdar pozabljenega Blaža Potočnika. Pri vhodu od leve straui cerkve ju ua prvem stebru vrstica: ,,Tu kratka noč", na drugem pa: „Taui večna luč"; iu od deHne strani cerkve pa: ,,Njiva božja", Zotve čaka". Kaj ue ljubi bralec, kratko pa dobro I
Ko Hva odprla prvu ali druga vrata, »to-pivu zuotraj nu obš.riio pokopališču. Precej zugledava primerno veliko, in jako lično r.i-iliiiio kupelico Krislu<ovega Vstajenja, Htali si odi pokopališča. Nu pročelji ima napis: „Bodi jim vedui spomin". Pač roB. Bodi jima vedui spomin; kajti v kupoli je grobišču, iu notri počivatu v miru drug poleg druzega, oba Po točuika, uluvui pevec iu pisatelj Blaž in modri pa Hkrbui Anton, oba župnika šentviška. V Htouo vzidani Hte kamniti plošči in na njih ho Hvetito imeni teh dveh, za Šeut-Vid premnogo zaslužnih mož. V kapeli stoji tudi ličeu altar. Alturuu sliku nam kaže iz grobu vHtajuiočega Zvoličurju iu v altarm mizi je grob Jezusov, namreč podoba v grobu ležečega Kristusa vdelaua v čudno duplino. Dva pola, ki držita uu pokopališče, zediuita ho pri kupoli, iu od tu polje le ou pot proti poglavit iiomu ali obligatuomu križu. Sredi obzidja, uu konci pokopulišru hIoji visoko zidano zuamnje z vzidanem, volikoui kamiiituem križem ho hv. razpelom. Ob struuoh križa Htoiitu dva velika kamnita kipu, podobi Murne in Jauuza. Pred tem križem gori vsnko noč Inčica. To misel sprožili so sedanji mil. prošt ljubljanski, o priliki blngoslovljeiiju pokopališča iu ritnjki preč. g. župnik Anton Potočnik ho ho tudi spomnili te lučice, ko ho hvojo zadnjo voljo piHtill. Na obeh straneh tegu središuoga /nu inenju, vidiva zidane ojstro simetrično sporne uike nekterih Šoutvldčanov, ozaljšano z velikimi in mujhulmi kuinoiiltiiimi kipi. Prodno ho Io čivu od velkegu križa, preberiva še nupiH, k jo pod križem, uu ploši ultarni m zi podobni. Tu prelepi nupiH, zložeu po proč. nionsigu. Jerauu, ulove:
V iiiono vornj, Mono IJulil, Hi 1*110 kri/ Moj iiAhI mlaj ; S miirtjo upanj,i iio itgubl: 'živel botloi vekomaj I
Po kratki molitvici pred križem, greva iu si ogledava ruzno spomenike nu grobeb, ki vni kažejo veliko vnetOHt šontviškeli laranov zu hvojo pokopališče, Lesenih križov vidiva prav mulo, večidel ho železni nu kameuitnib podHtuviih, nu kntorih ho kaj pomenljivi tiap*si. Pa tudi kumenitnih ju lepo število,
iu med temi Ti bo, dragi čitatolj, gotovo naj bolj dopadel spomenik, katerega je dal prirav-uati gosp. L irenc Vodnik, kamnoseški mojster iz Podutika. Lepo rakev obdaja prezalo železno omrežje, izdelano v dobro znani io ža davno potrjeni delavnici gosp. Jakoba Belec-a, kjer ho ho izdelale tudi krasna obojna vrata na pokopališče, in znotraj za omrežjem stoji ua visoki podBtavi kamenitnl kip Jezusov b lopato v roki, kakor v podobi vrtnarja. Tako sva Bi, ljubi čltatelj, ogledala površno šentviško pokopališče pri belem dnevu. Zdaj bova pa obiskala pokopališče v tamni noči, In sicer na dan Vseh Svetnikov zvečer. Ko je potihnilo navaduo zvonenj«, in Hmo VBak na Bvojem (lomu odmolili rožni venec za duše v vicah, greva na pokopališču. Ko prideva tje, zagle-dava vb« v nvltlobl. Brez števila lučič miglja na grobeh, in kaj Hlišiva? Is kapelice, ki je prelepo t cvetlicami ozaljšana in razsvltljena, h« sliši milodoueče petje razueh žalontink. Cerkveni pevci pojo v spomin vsem nekdaniim znanim in neznanim duhovnikom, ki bo v Šent-Vidu umrli, se v6 da velja to petje še »lusti obema Potočnikoma. Tudi druzega ljudstva je silno muogo prišlo poslušat petje, pa tudi molit ua grobove Hfojih raujcih. Po končanem petju h« ljudstvo razide, in tudi midva greva iz pokopališča, vsem mrtvim večni mir in pokoj žolječa. Mimo cerkve grede ho spomnivo na čaatito in veselo praznovanje ki jo čaka, ako bo volja Božja, leta 1885, ko bo obhajala Bvoj 800 letni jubilej. Zu zdaj se pripravlja na to rilovoHiioHt, iu da bo Htala takrat ponosna in brhka, kakor nevesta, naročilo hI jo žu zdaj raznega lepotičja na več tisuč goldinarjev. Bog nama daj, dobri bralec, dočakati srečno leto 18851 Takrat bova šentviško cerkev obiskala, vdoležila ho sv. odpustkov in jo znotraj iu zunaj ogledala in lepo popisala. ILig naju živ. I —
Domače novice.
V Ljubljani, 7. novembra.
(Aftg. Juran — kanonik). Slovenec hoče o priliki posebej opisati delovanje novega kanoniku ; Hodaj naj priobči le, kur mu jo ua prvo poročilo o dovršenem Imenovanji došlo iz m I ad i h rok. Hitro razširila He bodo ta novica po naši domovini, in kjer koli ho bode glunila, povsod sprejeta bode i zadovoljnostjo in velikim veseljem. Kako tudi ne V Vsai je odlikovan mož, kakoršm ho redki daudHiies, mož, ki ima neumorno zuslug zu narod slovenski, ako Hi gn ogledam pisatelju, ali dušnega pustirju v besedi iu dejanji.
Takoj v začetku, ko ho ho jeli vzbujati duhovi okrog 40tega leta, ko ho ho jeli dvigati Ilirci, bil je tudi vže Jeriin vos vrnit za to idejo ki jo tukrut napoluovulu vse duhove. Ptič zna-čiven je zanj izrek ranjkega Bleivvoisa, ki gn je Izrazil pri neki priliki: du se ou z vesoljem Hpominja, kader vidi semenišče, onih časov, ko je šo hodil v to hišo učit ho k gospodu Jo-rniiu slovenskega jeziku.
Pozneje vidimo, kuko hii je on z vso vnemo in gorečnostjo posvetil bogoslovju in ko ho jeli 48 in 10 lota lidajuti cerkven čtt-sopis, vidimo mod drugimi pisatelji tudi marljivega J orana in od tistega časa bil je vodno delaven pri „l>nnici". šo kot duhovni puHtir skrbel in vredoval je velikrut, sam ,,Danico". l,n Bog vrt, koliko noči da je prečni problngi gospod v (rudoliubivem delovanji. V svoj h spisih kaže so takega, kakorSen je: moža, duhovnika, zvestega katoličanu m vnetega Slu-
vuuca. Veri iu narodu posvečuje in žrtvuje vho hvojo moči dosledno od pučotkn hvojo du* iavuoHti do dauafliijrga due. Zvest jo on vsikdur svojim načelom, ktere broz bojazni rasodova prijatelju m uuHprotniku. Njegov moški jekleni znučnj kužo ho tudi v njegovem jeziku. Jezik ima krepak, domač, izviren, priprost iu lahko uuiljiv. Toliko o novem kauonilni pUutolju.
Koliko Iu kako jo OP duloval kot dušni puHtir, o tem vedeli bi mnogo zanimivega Uri fil. 1'otorHkn in Truovubu; kako bilo jo njegovo hrepenenje pridobivati J)ogu niumrjočih duš, priča naj daljuu Afrika, kamor ga ju gnala apostolska gorečnost. Previdnost božja pa je odločila, naj deluj« doma pač zato, ker je domu, t tik delavno mino potreben. Krona vsemu njegovemu delovanju v piHiuu iu bornih pa jo ujogovo življenje, v kterem ho kukor v zrcalu Hvetljo vsi uut nazori m nauki, ktero ju j>o knjigah in govorili oznanjuval IjiiiIhIvii.
Ljubezen do Boga in do bližnjega pri lijem ui pragu« beseda.
Blagor rovežov mu jo najbolj pri nrcu, to pa naj umnost mene pričujo uiromuki, poselmo ubogi dijaki. Iu število teli jo leglou. Koliko jih je, ki duudauoH marljivo delujejo ko goreči duhovniki, ko vuoti učitelji itd. ki bi nikdar toga no bili doHogll brez Ji ruiiovo pomoči . ., Toda dovolj; za goap. kanoniku uže gotovo proveč. In voudar kdo bi mogel pri tej priliki molčati; dolžnost uuAu je vselej ravnici dajati spričevauje, in lo to dolžuoHt srno »polnili h lomi vrsticami.
/.elitno pa in molimo k Bogu, naj nam Bog ohruni novega kanoniku šo mnogo, lot močnega nu duhu Iu telesu, nuj ohrani šo dolgo čain revežem dubrotljivrgu Bnmnrljnnn, ubogim dijakom skrbnega očotn, Slovencem vzglediiegii boritelju, cerkvi kntoliftki vdanega Hina lu vnetega zu govornika. Nu zdravje f
(Odlikovanj* ) Tukajšnji prt leno r lu čnnlui kanonik prečast. goHp. Luonurd Klolutur je poHtnl vite/. I''ranc Joži fovoga reila. Enako odlikovan jo tudi dekan in čuvtui kimonih pn Novi cerkvi mi fltujnrskem, prečast. gosp. Franc Jtivnnčlč. Oostltnino obelim: „Ad umitim aiinon")
(Mi imh Svatih) popoliiduo ho pnko|iuli pri l>. M. v Polji pri Ljubljani žondarmn Lan gor ja, katerega ho ubili laiitjo iz KaAla pri Ljubljani. Pri pogrebu ho hiII: (1. k. okrajni poglavar pl. Wurisbnch , c. k. žontlurma, lajt unnta Pirlngor in Krištol
Navzoči ho bili tudi drugi coh. kr. žen-dnriul, ki iiiho bili ravno v službi, lu Htnrl oče lu brat umorjonrga, ki ju luill vojalt. Trije ubijalci no uže zaprti, enega izmed Idi jo huda vest prignala, da ao jo nam šol ranglaslt, zaprti ho bajo gozdni tatjo, kutorlm ho žendarnii puško pobrali, ud tod pa srd na žondaimo, lu jo poslednjič dozorela do ubijanja.
Razne reči.
G o r o n j e Z 11 a k u doli n a, vzporedna k dravsko dolino, kjor no zeleno goro, lepe vaal iu krepko ljudstvo jo strufino riizdrjniin. K ur /iln nI dosegi«, podelili mi hudourniki, fikodii p. m. oktobra Jo volllto veča od oiin menca nnptombra. ftovt let nu gradili iu vriu imvnll /.do, stalo jo to und pol milijonu, In n <dii| jo vno to nit razdejano uli podnuto. V Dolih (l)olnli) hI jo '/ilii utrli o naredila če. sredo polja lu pokončiila 4oO oralov uallejiiVgo polju, v HiiIhuIi m Klrchbah jo vodu stalu od briga do bregu, In dva dni nlbčo nI mogel iz vinu.
K omot, katerega jo bilo vidotl lin jutranjem nebu, ho je razdelil na dvoje, za l«(lu|utnlj lil odgovoru »rudnik j|)t||f lorIČ.
pazili ho Kvozdozuauci to žo !)1. oktobra, ob robovih, kjor so jo ločil, jo bila svetloba naj-voča, sloor ao komat flozdalje bolj odmlkiijo zemlji, iu videti ga bodo dnu na duu manj, dokler no tgine Izpred oči nnftl zemlji.
Hod m n b o ž j n /, a p o vodjev z r o k, d« tntjo kradejo. Kaj ur, da jo to izvrstna logiku VI I h to tuko jo tudi ros, da ho klo-rikulci krivi nemirov, ki ho vrfto ua franco* altom. V Montcouu le« MIiiuh, kjor ho začeli krlžo podirati lu avetiSčn Hkrunlti, jo bil ravnatelj v rudniku g. Ohagot, res du, katolik, ki so svojo vere ue sramuje. Delavcem ho m Hlubo godilo. Onemoglim ho ho dajalo pokoj ii i no po 400 ftOO IVankov, Htnuovuiijn ho jim zidali, katorn ho Inhko v nekaterih letih poplačali, v poHlodnjih časih jim jo bila dnina povišana, ker jo bilo delo neknj ceneje. Von-dor amirhlHtl no sovražijo nikogn boljo, nogo tega ravnatelja, bogatnjov ni trpol mod delavci, dva taka jo hnjo i/, službo odpUHtll, todnj Cha-got jo kriv, da ho delavci zrojill. — A sod-nijnko preiskave ho dokazalo, dn jo tu dobra organizovana zarota, zoper voro, državo In ponev t v«. Njo vodatvo jo v Ocnevf, mod anar histi ho tudi ruHki nihilisti, imonujejo kneza Krapotklna, ustaja pn bruhnil soda) tu, Hodnj tam, tako ho z dinamltom hotli resnosti krčmo v gledišči Bellecour v Llonu. PoAkodovmin jo bila vhii soba, a tudi voč onob bolj ali manj ranjenih. To ho jo zgodilo kmnlo po tem, ko ho anarhisti zborovali v dvorani Al-razor; odsek, ki jo tmn sejo vodil, rekel jo: „hodalo iu diuamit, to dvojo jo našo najbolje orožje" In to vpričo policijskega komlHiirjn. Tam jo zakllcal nokov J o li: Oienjen sem, Imam It otrok, ljubim jih, ako pit potrebujete moje roko, vnm jo uu rarpolugnnjo, pripravljen nom umoriti predsednika Ijudovlndo, a tudi navzočega komisarja. V Ainlens In v okolici jo poslednjo dni večkrat gorelo, ogenj prlplNiijojo anarhistom, ljudstvo jo pred njimi v vodnem Htruhu. V Moiitpellior ho ho razpočll« tri bombo v palači prifekturo, ilvo vrženi niste počili. Povedali smo uže, da ho IjiiiIj« v Olja-lons tako proHtraflonl, da bodo Hodnijn aoper hudodelce Iz Mdriteonu v drugem kraji. Kur jo Iraiicoska vlada sejala, to sedaj žnnjo; Gombottu jo zakllcal: naj vrča sovražnica jo corkov, to moramo ziitretl, tuko tudi ravnajo »muh ntl, le tO jo kritično r.a liberalno hoga-tnflo, ker rogovlležl nivo h tem zadovoljni, da
10	krlžo razbijajo, marveč tudi bogatinom v skrinjo gledajo, In jtm denarje štejejo. No, lo pu no miiti biti. Sedaj jih pu zntrlmo! Le počasi, poboljšajte Bo prod Humi; tnku vlndn, ki cerkev pregaujn, ustujo ne bodo zaduRIlu.
O požaru. Oroniovrgu tililadiiiču za Ion v Potrogradu smo uže poročali ; požnr jo uničil Ionu vrednega 8'/„ milijone rubljov. Hklu-dličo jo bilo dolgo i kilometer in '/u motru furoko ob Novi- Poleg logu prostoru jo bil star zapuščen hlov lu kjo ho nprnvlli nekaj nlumo. '.M ji. m. proti 't. uri zjutraj jo začelo tu gmoti, plamen no jo prijel Ionu, ki jo bil blizu lu začelo jo goroli, da jo bilo utrnil videti. I lila ju uovuriiOHt, da bi vodu gorečih tramov nu iiohIii niiproj lu mostov užgalu, vendar k uroči no odvrnili nevarnimi. Škodo jo namo ua blagu voč milijonov. Brltka jo tudi endolit delavcu lu obrtnike, lil no iituiiovall v tom lo-senom inoiitu, ki jo neilnj popolnoma zginilo m sveta.
M n u 11 u o t o li m iiionto tog« imenu
11	zopet zadela liuilu nemoču Proj kakor v Jedili uu eo bilo riizdojiUKi vno lilflo, Nad (10.(1(1(1 Ijuill jo liro/, streho, več bark no je potopilo, ljudi pn nI mnogo poškodovanih^ več
vendar pa nn morji, kakor na Huhem. Škoda po tobukovih poljih jo nožnima. - Čudno, ilun po vihnrji lo eden ni zu kolero »bolel, prej pa jo hudo gospodarila pn otoku.
— Nu Angleško m ho večkrat v jeseni hudi viharji, tako jo tudi lotos hud vlhnr razsajal po Angleškem m Vnleftkoui z, vetrom in hiio-gom In jo veliko nesreč napravil na morji lu suhem. Pri veliki rnhodnl železnici ho jo most podrl, poAkodovun jo bil žele/,nični voz In onobje uu njem, dvojo drugih mostov jo voda poplavil«. N«) liuje jo pu vilmr razsajal v (Iren-wic.li, in Wolwlr,h, v Londonu ho bili kraji ob roki Theinvo ilvn motru globoko pod vodo. Nižnvo v Wiltnhlro iu 8omeraot so bilo po-pluvljouo, vollko krujov jo bilo podobnih jezeru, I/. katerega so molela drevesa. Nn jugovzhodnih bregovih so jo potopilo mnogo bnrk. V kniialu Hte trčnlll dvo Indiji, železna nn potu iz Kalkuto ,,llenurnH" iu vapor ,,G«r«rd" iz (lenue h tuko močjo, du ho jo vapor v malo trenutkih pogreznll, utonilo jo devet mornarjev. Drugih 14 jo „Bonarus" roftil, ki jo Hnm močno po škodovali doflel v Hpitliend.
Odkod ho M adjarIV Ogerskl listi poročnjo, dn ho jo v treh dneh prodnln prvn izdaja knjig«, ktero jo spisal prof, Arffliii Vilm bery o potomstvu Mniljiirov. To tlelo, zn ktero jo piHittolj celih '10 let, nabiral gradivo, obsegu 701» strnnl. Čitatelj najde v nji vse bolj nli mnnj znane pinatoljo iu citnto. VrimbiVy pobija teorijo Jon. Budonz-n In Pavla lliiiifaloy-n, kteri Hkuftu doknr.nti v „HtuogrnUe von Uti-gurn In v „Dio Ungnrn oder Mitgynren", tla ho Mmljnrl Horodmlcl IiiihIio ogrskih plemen. Sklicuje ho nn podobnost nekoliko boitftd iz slovnice, o turških besedah pn, ki ho v mnd-jnrščlnl, pravi, tlu ho od lurškegu plemenu Clhiizurov. Tft iin/,or m nov, ker gn jo žo I. 17!I0. »ogovarjul Strnhlenborg v Htorkholmti} u Matljnrom lil priljubljen, ker l<inl in Ogrl nino velik nnroi In niso nikdar posebno zna« menltohti imeli. Zutti ho moogo bolj nnvilu-Anjfijo zn načelo, ktero brniii pomadjarjenI Nemec VAmbdry - Mimthnrr, po kterem ho Madinrl turško tatnrHkpga plemenu. To ho Mnd-jnrom bolj dopadn, kor uo Turki In Tutnri vrči junaki seveda v tem, du pustošijo iu /,u-tlrnjo druge narode iu ker ho Jim turška zgodovina sIjltjnoJAn zdi od Hbiiko. To Horodnont doku/.ujo VAmliiVy /, besednnil reči, 1(1 zaznamujejo Htftnovnnje, obleko, orožje, vojsko, pravo, vlnilo in Bog«, kor od 1100 turih boHfdi Jo 2110 turAko talarnkih In le 4i> linsko Agrvkili, A koliko Jo MikloSiču In Dnnkovrtkemu slovnnskili boHodi v madjnrAfiinl, n tom molče iniul|iii'tilil učenjaki, ker lil morali |iroglniiltl M mi i ure r.a Hiirodnlko Hlovnnom. Tu lil jim gotovo no bilo všeč. Ko Jo ltnkoi.y Petra Velikega pomoči prosil zoper nomftkoga coimrjB, rekel Jim jo ta, dn inmjo lliml prnvlco do MndJurov, kor, do uhogllh Horodnikov nralnklh Ogrov, ki ho r.liežttll Iz Itiinijo. Mndjarom je sltlio, k :■ liti poznnjo Htiroiliillcov In le tO vod/i, dn Ho Ar,i |atl. Zato Iflčojo že od 11. stoletja sorodnikov si v Aziji.
•lavne ilriiillir.
7. novembra, t. tdtu. ilr/.h. poi, tt<»U Mali i» Zgornjo lUile '.1541 gld, Krnn,|. L "lui. dri.1i. 1 ><>■. JltllOI KloniniuMe |» l\lm kuvea IKUld gld. Motlilia.
H. iioviiiiilnit. II, oliv drili. pov, Mallja Ha ragu i. Clrltnlaii 117(1 gl. I.ngnlmi, L tdts, drjlb. I m ni. Marija Jane* I. (Irtlarle U 'J 5 gld, Itllinluo, I. o It s. drjlb, po«. Jodo (Irdano I« Oerlun "( 0. KoHtunjovloit.
ti. novembru. I. itltn t|f*b, poit, .1 uu. Mul« lit V,nov. J imela UIMIO gld.