Svetovna vojska? Ne Uvali dneva prod vecerom, pravi pregovor. A ne hvali tudi tekocega leta pred njegovim koncem, Mnogo presenečenja v svetovnih dogodkih nam je prinoslo to leto, a bojimo se, da Še ne vseh. Zrak je napolnjen z nevairnimi plini in le iskrice je trebav da nastane velikanski, vso zeinljo tresoo razpok. Vedno še uamreč živiino v nevarnosti svetovne vojske in zdi se nam, da je postala ta nevarnost v zadnjem času zopet večja. Tudi naša Avstrija je v krogu te nevarnosti. Italijani so stari roparji, En rop nani je vsem dobro znan, namreč rop na Sv. Očetu. Vzeli so mu deželo, katero \e rabil kot vrhovni poglavar katoliške cerkve za svojo neodvisnost, ter si ustvarili zjedinjeno Ifalijo. Sedaj ta zjedinjena Italija ropa naprej. Avstriji so vzeli Beneško. Leta 1895 so si hoteli vzeti Abesimjo v Afriki, a so bili tepeni. Letos so Sli italijanski roparji drugokrat v Afriko in tiočejo vzeti Turkom deželo Tripolis. Kakor je znano, pa se italijanskim roparjem na afričanski obali silno slabo godi. Zato premiiljujejo Italijani, da bi napadli Turčijo v njeni domovini in jo na ta na&in prisilili skleniti mir in odstopiti Tripolis. Sliši se, da hočejo zasesti pristanišče vi Solunu in eelo zapreti dardanelsko morsko ožino proti Carigradu. Koraaj je bilo slišati o tej italijajiski nakani, že so pcstaJe kar Štiri države nemirne: Avstrija, Nem8i]a, Francija in Anglija. Vse štiri države Imajo namreč živahno trgovinsko zvezo s turškimi morskimi pristanišfcu Posebno pa se je vznemirilaAvstrija, kajti niej ni vseeno, ako smukne Italija s svojirai ladijar mi okoli sosednjih balkanskih1 dežeL Avstrija namreč dobro pozna dolge prste Italijanov, katere tako radi stegujejo po tujih deželah, in, znano je, da se Italiji že dolgo zdelia po kaki balkanski deželici. Toda nihče nima rad roparja za svojega soseda, in še kar na dveh straneh! Zato se že 6ita, da je Avstrija naznanila Italiji, naj pusti turšk.e dežele in morska pristaniSSa kolikor mogoče pri miru. Ako bo nas Italija ubogala, dobro. Ako ne, pa ,je vojskina nevarnost prod durmi. In Če mi začnemo, pofem je zelo verjetno, da tudi Anglija, Francija in Nemčija ne bodo mirovale. Vsaka teh držav itak že setfaj z razburjenostjo in bojazniio skrbi, da ne izgubi svojega močnega stališfia v Sredozemskem moriu, To bi bila lepa vojska, ako bi kar Šest velikih držaK poseglo vmes z orožjem, kajti gotovo tudi TurSija ne bi inirno gledala, kako se drugi pretepajo za njeno kožo in meso, in Eusija bi ne trpela, da se drugi trga]o za balkanske dežele. Zraven teh velikih držav, pa bi tudi majhne balkanske države zgrabile gotovo za orožje. Pa še jedna nevarnost velike vojske obstoji, V Nemčiji ]q Ijudstvo hudo nezadovoljno, ker je dobila Francija alričapsko deželo Maroko, Nemeija pa le, manj pomena vredno odškodnino v Kongu. Pri pogajanjih je namreč Anglija z vso svojo močjo in vsem ugledom stala ob strani Francije. Zato je sedaj med nemškim Ijudstvom velika nevolja in glasno se kliče po vojski proti Angliji. Nihče ne more povedati, ka] nam v tem oziru prinese bližnja bodoSnost. To pa je gotovo, Če se zgrabita Nemcija in Anglija, potem ne bo dolgo trajalo, da bodo zapletene v ta spopad, tudi Francija., Rusija in Avstrija. Vrhu tega pa moramo vedeti, da je sploh v Evropi sedaj tudi v državah samih veliko zmedenosti in nezadovoljnosti. Portugalska ima Imde doinace boje, odkar so framasoni zapodili kralja. Na Spanskem si žele mnogi istih dogodkov, kaik.or so se odigrali na Portugalskem. Na Francoskem je velika nezadovoljjlost, ker zatirajo katoličane in ne puste socialistom vladati, kakor bi hoteli. V Avstriji delajo socialni demokratje nemire zaradi draginje mesa, tudi v Nemčiji se vedejo socialni demokratje kot prekucuhi, ceprav ne iz draginjskili vzrokov. Rusija Se ni pomirjena od notranjih bojev. V ItaJiji vxe zaradi nesreSne vojske v Tripolisu, balkanske državice pa itak vedno brusijo svoje me8e , in čakajo ugodne prilike, da udarijo.. Vse je zreio in pripravljeno za sploSne nemire, za velike vojske. Naša Avstrija ne nastopa proti nobeni strani izzivalno. Toda svojo 6ast in svojo zemljo bo znala braniti, ako bo treba, tudi z orožjem.. Ako bi si dobila pri tem nazaj benefianske Slovence ter si napravila na Balkanu pot do Soluna, bi nič ne škodilo.