PRIMORSKI dnevnik Mostnina plačana v gotovini ., ..... *bb. postale i gruppo (,ena 5(H) ur Leto XXXIX. Št. 109 (11.525) TRST, sreda, 11. maja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. BETTINO CRAX1 ZAVRAČA VOLILNA ZAVEZNIŠTVA, KI JIH PREDLAGA KD Polemika med demokristjani in PSI osrednja tema predvolilne kampanje Socialisti menijo, da še ni pogojev za alternativno vlado RIM — Craxi je De Mltove ponudbe zavrnil. V uvodniku, ki ga ■anes objavlja socialistično glasilo Avanti, socialistični tajnik trdi, da ,e je volilna kampanja začela na napačen način. De Mita namreč poslavlja strankarske in politične formule, namesto da bi dal prednost Programski vsebini volilne kampanje. Craxi je tega mnenja: vsaka stranka lahko predlaga, kar hoče, dobro je, da da vedeti političnim silam in volivcem, kateri so predlogi za premostitev krize. Socialisti bo-jj® to storili v teku volilne kampanje, trdi tajnik PSI. Na tej podlagi jtodo socialisti določali svoje Stališče do bodoče vlade v deveti zakonodajni dobi. Prva priložnost za določitev so-eialističnih smernic bo skorajšnja Programska konferenca PSI, ki bo 19. maja v Milanu. Za sedaj se so-ejalisti sklicujejo na načelo neodvisnosti od obeh največjih italijan-»kih strank, krščanske demokracije in komunistične partije. Skratka, socialisti se dobro zavedajo, da bo njihovo število igralo odločilno vlo-Pri sklepanju kateregakoli zavez-•nštva: zato sporočajo socialisti ko-®nnistom, da za sedaj še ni pogojev za sestavo alternativne vlade, čeprav take možnosti ne izključuje- PRVIČ BREZ PRISOTNOSTI SINDIKATOV Jutri letni kongres zasebnih industrijcev Sindikat pozval vlado, naj pritisne na Con-findustrio za sklenitev delovnih pogodb jejo a priori. Tudi komunisti trdijo, da ne bi bilo nobene koristi od sklepanja prezgodnjih koalicij med strankami, ki so vse preveč različne med seboj. Glavna značilnost volilne kampanje v sedanjem obdobju ostaja polemika med socialisti in demokristjani. Pri tem pa je opaziti, da je socialistična stranka vse bolj o-samljena, čeprav je včeraj socialdemokratski tajnik Longo izjavil, da je za njegovo stranko temeljnega pomena obnovitev dialoga s socialisti: nobenega dvoma pa ni, da Longo za sedaj raje vodi volilno kampanjo sam zase in da nič ne skriva, RIM — Zasebni industrija se Popravljajo na jutrišnji letni občni zbor v vzdušju negotovosti in polemike: negotovost izhaja iz politične Praznine pred predčasnimi volitva-mi, polemika pa iz skrajno zaostre-nih odnosov s sindikati, ki jih pojoča trmasta nepopustljivost vodjeva Confindustrie. Zaradi tega tu-^i Lama, Camiti in Benvenuto ne “Odo prisostvovali, prvič v zadnjih *iih, kongresu industrijcev. Pred-sedniku Merloniju so namreč pisme-**? sporočili, da ne morejo sprejeti njegovega vabila, ker Confindustria Nemogoča sklenitev važnih delov-mh pogodb in nevarno zaostruje °ooose s sindikati. Enotna sindikalna zveza je hkrati naslovila kar odločno pismo pred-^dniku vlade Fanfaniju, v katerem 8a opozarja na dolžnost vlade, da *iasno izrazi svoje stališče o vprašanju obnovitve delovnih pogodb in Lava na Etni spet teče hitreje CATANIA — Etna je včeraj *ačela zopet močneje bruhati lavo, ki si je izbrala še °no smer in se s 40 metrov širokim čelom premika s hitrostjo kakih 15 do 20 metrov na uro. Vsekakor bližnja naselja trenutno niso ogrožena. Medtem pa se okrog 200 mož frudi s pripravami za preusmeritev lavinega toka s pomočjo razstreliva. Po prvotnem načrtu bi morali lavo preusmeriti danes, vendar bodo eksplozijo, s katero ji bodo odprli pot v novo »strugo*, sprožili verjetno šele v petek. Včeraj so strokovnjaki že opravili nekaj poskusnih eksplozij, da bi preverili učinkovitost razstreliva. razum in zasleduje za izhod iz krize družbeni spopad. Zato zveza CGIL - CISL - UIL poziva vlado, da kot sopodpisnica odločneje posega za spoštovanje sporazuma. Resnici na ljubo je treba zabeležiti, da Fanfani ni ostal ravnodušen do protesta sindikatov in je sklical pristojne ministre na posvet že za danes, sindikati pa bodo jutri sklepali v vsedržavnem vodstvu o splošni stavki za delovne pogodbe, ki bo verjetno 26. ali 31. t.m., medtem se pa nadaljujejo razčlenjene stavke po strokah. Glede občnega zbora Confindustrie je že znano, da bo Merloni osredotočil svoj govor pred več kot 1.000 delegati in zastopniki strank na boj proti inflaciji, ki je v Italiji mnogo višja kot v drugih industrijskih državah. Pritoževal se bo nad previsokimi bančnimi obrestmi, ki zavirajo investicije in bo pozval vlado in politične sile, naj sestavijo jasne gospodarske programe in naj se jih obvežejo zares izvajati v določenih rokih, če naj služijo kot trdno izhodišče za ponoven zagon oroizvajalnega ustroja. Tokrat bo Merloni nastopil tudi zadnuč, ker mu prihodnje leto poteče mandat in bodo na kongresu zato izvolili tudi «modrece», ki naj izberejo njegovega naslednika. Sedem milijard .za veleposlanike RIM — Sklep zunanjega ministrstva, da znatno poviša dohodke uslužbencev italijanskih diplomatskih sedežev v tujini in še zlasti veleposlanikov, je povzročil dokajšnje negodovanje v vrstah sindikalnih organizacij državnih uslužbencev. Slednje ugotavljajo, da je Colombo sklenil razdeliti med 115 italijanskih veleposlanikov skoraj 7 milijard lir, med 2600 drugih uslužbencev italijanskih predstavništev v tujini pa nadaljnjih 12 milijard lir. , «MichelangcIo» iz obtoka RIM — Rdeči desettisočlirski bankovci s podobo Michelangela bodo dokončno prenehali veljati 31. julija 1983. Od tedaj jih bo mogoče vnovčiti le še pri podružnicah Bance d’Italia. Zakonski odlok zakladnega ministra, ki to določa, so objavili 18. marca 1983. da je zelo naklonjen zavezništvu z De Mitovo krščansko demokracijo. Kot znamenje osamljenosti socialistične stranke imajo tudi sklep, da se socialdemokrati, liberalci in republikanci predstavijo na volitvah v senat s skupno kandidatno listo. Ne gre sicer za oživitev tako imenovanega laičnega tabora, temveč za dogovor čisto tehničnega značaja, ki je bil potreben, ker mehanizem volitev za senat nikakor ne gre na roko majhnim strankam. Med levičarskimi strankami morajo radikalci še vedno odločiti, če bodo šli na volitve, ali ne. Včeraj je Marco Pannella na svoji tiskovni konferenci predstavil skorajšnji izredni kongres stranke, ki bo od 13. do 15. maja in na katerem bodo morali odločati, če iti na volitve ali ne. Pannella je proti temu, da bi se radikalci predstavili na volitvah in se ogreva bolj zato. da bi stranka podprla težnje, ki obstajajo med volivci, da namreč ne gredo na volišča. Z druge strani pa je znotraj radikalne stranke tudi močna komponenta, ki je za to, da se gre na volitve, pa čeprav je stranka obsojena na drastičen padec števila glasov. Radikalci so namreč leta 1979 osvojili 3,5 od sto glasov, danes pa bi osvojili, tako pravijo razne ankete, morda samo 1,5 od sto. Senat bo jutri izvolil novega predsednika. Sklicali so že izredno sejo, ki je postala potrebna po smrti senatorja Morlina. saj bi bilo ustavno nedopustno, da bi pustili prazno drugo najvišjo funkcijo v državi. Demokristjanski senatorji so že izbrali svojega kandidata: gre za Vit-torina Colomba. nekdanjega namestnika tajnika KD, za katerega bodo najbrž glasovali senatorji vseh skupin. saj obstaja dogovor, da mora biti predsednik senata demokristjan. R. G. Plaketa ANPI-VZPI zvezi CGIL-CISL-UIL RIM — Zveza italijanskih partizanov ANPI - VZPI bo danes izročila zastopnikom enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL plaketo v priznanje za sodelovanje delovnih ljudi v antifašističnem boju in v odporništvu. Slovesnost, ki bo na sedežu vsedržavnega sveta za gospodarstvo in delo, bo prva med vrsto manifestacij, ki jih ANPI - VZPI prireja za ovrednotenje idealov o-svobodilnega boja, na katerih naj temelji demokratični preporod. V Madridu pred vrati odobritev sporazuma Osnutek sklepnega dokumenta je v celoti sprejela tudi Sovjetska zveza MADRID — Zdaj je mogoče di pozvala, naj bi takoj začeli po-skoraj brez tveganja trditi, da so govore z Vzhodom, da bi uspešno vlade 35 držav KEVS pred končnim sporazumom o krepitvi končali konferenco. Delegat ZRN je poudaril, da bi neuspeh ma- ropske varnosti in sodelovanja na dridskega srečanja povzročil ve-maratonski konferenci v Madri- liko škodo odnosom med Vzhodom du. Še vedno pa je nekaj nego- in Zahodom, medtem ko bi uspeh tovosti zaradi splošnih odnosov prispeval k določenemu napredku med blokoma. Ta optimistični za- teh odnosov in krepitvi varnosti ključek .je rezultat včerajšnje se- v Evropi. je voditeljev 35 delegacij V včerajšnji razpravi so sode- V središču pozornosti včerajšnje lovali tudi vsi predstavniki neuvr-ždvahne razprave je bila vsebin- ščenih in nevtralnih držav, ki so ska poslanica sovjetske vlade, da poudarili, da njihov osnutek nima SZ v celoti sprejema osnutek alternative, niso pa zavrnili mc-sklepnega dokumenta konference, rebitnega izboljšanja njegove vse-ki so ga skupaj pripravile nev- bine. Jugoslovanski predstavnik tralne in neuvrščene države, za- Ačimovič je poudaril, da so sovjetsko poslanico sprejeli z velikim zanimanjem in sprejetje osnutka sklepnega dokumenta neuvrščenih in nevtralnih držav pomeni pomemben korak k uspehu madrid- vrača pa kakršnekoli spremembe tega dokumenta. Delegat ZRN, ki je govoril v imenu deseterice, je poudaril, da sovjetska poslanica budi upanje za dosego končnega konsenzusa. Deseterica je tu- ske konference. PESIMIZEM V MOSKVI GLEDE ŽENEVSKIH POGAJANJ Andropov pojasnjuje svoj predlog o zmanjšanju jedrske oborožitve Sovjetska zveza vztraja pri upoštevanju francoskih in britanskih raket - Opozorila in grožnje sovjetskih maršalov (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA — V pomanjkanju časa, ki je še na razpolago supersi-lama za sklenitev sporazuma o jedrskem orožju, je Jurij Andropov včeraj v odgovoru na vprašanja predstavnikov nekaterih finskih političnih organizacij nekoliko bolj pojasnil svoje zadnje predloge za zmanjšanje raket srednjega dosega v Evropi, katere so — kot je znano — v Ameriki zelo zadržano sprejeli. Andropov je še enkrat zavrnil trditve, češ da bi izenačitev sovjetskih raket «SS-20» s številom raket ,ki jih imata zdaj Francija in Velika Britanija, ohranila sovjetsko premoč, in poudaril, da naj bi prav zaradi tega pri štetju upoštevali tako nosilce jedrskih konic kot tudi moč in število samih jedrskih nabojev. Ravno to naj bi bila tista nova sovjetska «koncesija», ki jo vsi pričakujejo in zahtevajo in ki naj bi dala dodatni impulz ženevskim pogajanjem ter pred njihovim nadaljevanjem V. maja vnesla nekoliko več optimizma v zaostreno atmosfero evropskih odnosov. Kaže, da so v Kremlju že ugotovili ,da tudi najnovejša sovjetska prizadevanja niso veliko spremenila položaja in da ostajajo sovjetsko-a-meriška stališča še vnaprej daleč vsaksebi, čeprav je bil ravno šef sovjetske partije tisti, ki je pretekli teden že vnaprej opozoril zahodnjake, da naj tokratnega sovjetskega predloga ne zavrnejo na hitro. Andropov .je tudi včeraj ponovil, da Sovjetska zveza kljub zahodnim zavrnitvam ne odstopa od stališča, da morajo pogajalci v Ženevi upoštevati tudi 162 francoskih in MiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitimviiMiiHifimiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHfiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiitfiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiio NOVA SOVJETSKA OFENZIVA Krvavi spopadi v Afganistanu KABUL — Po trditvah zahodnih diplomatskih virov so od prvega maja v teku srditi spopadi na visoki planoti šomali severno od Kabula. Sovjetska armada od podpori redne afganistanske vojske sistematično bombardira s topništvom in letalstvom vasi med Kabulom in Šariko. da bi prisilila civilno prebivalstvo, da se izseli v Kabul in tako odvzame logistično podporo i-slamskim gverilcem. Strategijo «požgane zemlje* torej s pridom uporabljajo tudi sovjetski generali,, ki so Afganistanu nudili le «bratsko internacionalistično pomoč*. Kot kaže so pri tem uspešnejši kot so bili Američani v Vietnamu, saj nimajo za vratom tujih in domačih dopisnikov. ki bi svet seznanjali z grozodejstvi protigverilskega vojskovanja. Novo ofenzivo so sprožili po koncu podobne ofenzive na območju Herata, v kateri je bilo po nepopolnih podatkih ubitih preko 1.500 civilistov, dobršen del prebivalstva pa .je zbežal preko meje v Pakistan. Kljub tem uspehom pa je islamskim borcem uspelo obkoliti garnizijo v Katavazu v pokrajini Paktika. PO NEGATIVNEM ZADRŽANJU SIRSKE VLADE Sporazum o izraelskem umiku vnaša novo napetost v Libanon V Bejrutu odložili ratifikacijo sporazuma - Nevarnost nove državljanske vojne - SZ tokrat noče ostati ob strani BEJRUT - Vsakič ko se na Bližnjem vzhodu porodi vsaj medlo upanje v rešitev kakega od perečih problemov, ki tarejo to območje, se položaj navadno ponovno zaplete, napetost pa doseže tako stopnjo, da si marsikdo želi, da sploh ne bi prišlo do pozitivnih premikov, ki so posredno botrovali novemu zaostrovanju. V dobršni meri to velja tudi sedaj, ko je ameriški državni tajnik Shultz mukoma vsilil svoj načrt o umiku tujih čet iz Libanona tako Tel Avivu kot Bejrutu. Sirija in PLO sta odločno zavrnila ameriški predlog, češ da omejuje «suverenost Libanona*. Pri tem je Damask odločno podprla Moskva, kar zahodni politični opazovalci beležijo kot prvo konkretnejše vmešavanje sovjetske politike na Bližnjem vzhodu. Uresničujejo se torej najbolj črnoglede napovedi pesimistov, ki so že pred meseci omenjali ne- nuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiitiniuiiiiiiiiiinniiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit ZAKLJUČENO POSVETOVANJE MINISTROV OECD Odobren dokument s smernicami za izhod iz mednarodne krize Velik odmev predlogov francoskega predsednika Mitter-ran d a. ki so za nekatere opazovalce pravi izziv ZDA J®rej o obveznosti sporazuma z dne rf januarja za vse, ki so ga pod-P>sali» (torej sindikati, delodajalci vlada). V omenjenem sporazumu *? bili določeni tudi pogoji, pouda-Dajo sindikati, glede delovnega ča-Sa in plač, na osnovi katerih so ^tanili pogodbe za javno osebje, J9 kmečke delavce, za državno industrijo in za del zasebne industrije. Toda Confindustria zavrača obno-vJtev pogodb za pomembne stroke, so kovinarska, tekstilna in grad-“•hska, s čimer krši januarski spo- V Trstu se predvolilno ozračje segreva V središču pozornosti priprava kandidatnih list, problem novega župana in zamenjava tajnika PSI PARIZ — Gospodarski ministri 24 držav članic organizacije za sodelovanje in gospodarski razvoj so včeraj v Parizu zaključili vsakoletni sestanek. Na tem sestanku je prišlo do novega elementa, ki ga je v razpravo vključil francoski predsednik Francois Mitterrand, ki je v ponedeljek zvečer predlagal sklicanje mednarodne monetarne konference na najvišji ravni, da bi ustanovili nov svetovni gospodarski red. Govor Mitterranda je bil v svojem bistvu vrsta očitkov, ki jih je francoski predsednik posredno naslovil na ZDA. Mitterrand je zaželel, da bi se povrnili h gospodarski rasti, do katere pelje pot, ki narekuje zmanjšanje deficita proračunov in predvideva gonilno vlogo tistih, ki imajo na razpolago širši manevrski pro- stor. V teh besedah vidi pariški tisk jasen namig proti ZDA, ki s svojim deficitom 200 milijard dolarjev botrujejo brezglavemu višanju obrestnih mer, ki izničujejo možnost preporoda. Poleg tega je Mitterrand predlagal ustanovitev posebnega skupnega fonda za temeljne surovine in ponoven začetek dialoga Sever Jug. Tudi tu vidi tisk odgovor Washingtonu, ki bi znal imeti posledice na bližnjem vrhu v Williams-burgu. Za ZDA bi morala biti glavna tema na vrhu trgovina med Zahodom in Vzhodom, Mitterrandov predlog pa je diametralno nasproten. Na vsak način je včeraj ves francoski tisk podprl Mitterrandov predlog, medtem ko je ameriški zakladni minister Donald Regan dejal, da se lahko ZDA ob nekaterih stališčih lahko strinjajo, ob drugih pa morajo še razmisliti. Sestava kandidatnih list za bližnje deželne in parlamentarne volitve, problem Ce-covinijevega nasledstva na čelu tržaškega občinskega odbora in nepričakovana zamenjava tajnika tržaške federacije PSI so e-tementi, fci označujejo sedanji politični trenutek v našem mestu in v deželi. Imena svojih kandidatov je včeraj objavil a Krščanska demokracija: za poslanski stolček se bosta potegovala dosedanji poslanec Tombesi, predstavnik strankine desnice, in dosedanji deželni odbornik Coloni, zastopnik morotejcev; glede na dejstvo, da je na razpolago eno samo mesto, lahko pričakujmo dokaj oster predvolilni boj med «dve-dušama* tukajšnje KD. Za deželne vo- litve pa je KD potrdila za kandidata samo dosedanjega odbornika Rinaldija, druga vidna kandidata z možnostjo izvolitve pa sta «dorotejec* Orlando in občinski svetovalec Vattovani, ki naj bi pritegnil glasove istrskih beguncev. Svoje kandidate je že izbrala tudi tržaška KPI, njihova imena pa bodo objavili šele, ko bo deželno vodstvo seznam potrdi to. Slovenska skupnost bo kandidate izbirala danes na seji deželnega sveta stranke v Doberdobu. Na tem sestanku bodo tudi skle pali, ali naj se SSk predstavi tudi na par lamentarnih volitvah, ali samo na deželnih Danes se bo sestal tudi tržaški občinski svet, ki bo moral začeti proceduro. za izvo- litev novega župana. Lista za Trst je postavila kandidaturo dosedanjega starejšega odbornika Serija, laično-socialistični zavezniki liste pa so menda glede te kandidature izrekli nekaj pomislekov. Arnaldo Pittoni ni več tajnik tržaških socialistov. Ozadja nepričakovane izvolitve Avgusta Segheneja na tajniško mesto so še nejasna, še posebno, ker se je pokrajinski kongres PSI odvijal v znamenju enotnosti. Pri tem moramo kot Slovenci zabeležiti, da Branko Pahor ni več namestnik tajnika in da v novem izvršnem odboru tržaške federacije PSI ni več nobenega slovenskega predstavnika. O vseh teh vprašanjih obširneje poročamona 2. strani. Na vsak način pa se francoski «izziv» ni na konferenci v ničemer konkretiziral. Zaključni dokument OECD ga niti ne omenja in seveda ni moglo biti drugače. Posamezne vlade se vprašujejo, kakšen odgovor bi dale in samo Japonci so dali svoj pristanek Mitterrandovemu predlogu. Opazovalci tudi menijo, da je bil to poskus razvrednotenja konference sedmih najbolj industrializiranih držav v Williamsbur-gu, saj v ta vrh Francija ne veruje in bi to znalo biti zadnje dejanje njene prisotnosti na takih konferencah. Konkretno je to prišlo sinoči do izraza na večerji, ki jo je za sedem finančnih ministrov priredil a-meraški zakladni minister Regan in katere se ni udeležil francoski predstavnik. Ministrski svet OECD je, kot rečeno, sprejel včeraj zaključni dokument, ki v bistvu obravnava iste teme, ki bodo na sporedu v Williams-burgu od 28. do 30. t.m. Izraženo je upanje v novo gospodarsko rast, ob tem pa je tudi veliko «vabil» k previdnosti, predvsem zato, ker je ta preporod v Evropi odvisen od položaja ameriškega gospodarstva. V dokumentu je izražena tudi zaskrbljenost nad čedalje večjim številom brezposelnih v zahodnih državah. Kar zadeva vrh sedmih najbolj industrializiranih držav na svetu (ZDA, Kanada, Francija, Velika Britanija, Italija, ZRN in Japonska), ki bo v WiHiamsburgu konec tega meseca, pa je «New York Times* včeraj objavil tajni dokument, ki posreduje cilje Washingtona. ZDA bodo med drugim skušale doseči podpis treh protokolov, od katerih naj bi bil prvi izrazito gospodarskega značaja, ostala dva pa bi se nanašala na »varnost in gospodarske odnose med Zahodom in Vzhodom*. varnost blokovske konfrontacije tudi v tem delu sveta. Včeraj so iz Bejruta odpotovali vsi svojci sovjetskih diplomatov. Uradno so se v domovino vrnili za počitnice, ni pa nobena skrivnost, da bi bil lahko tak odhod neke vrste pritisk na bejrutski parlament, da ne ratificira sporazuma z Izraelom. Po vsem sodeč so jutrišnjo razpravo o ratifikaciji že odložili. V Libanonu so v teku mrzlična pogajanja med političnimi grupacijami in verskimi skupinami, saj obstaja odkrita bojazen, da bo kdo sedaj namenoma ponovno razpihal tlečo žerjavico državljanske vojne. Prosirski druži so že zahtevali revizijo libanonske ustave, ki bi okrnila vlogo kristjanov. Prav tako že prihaja do oboroženih spopadov med posameznimi libanonskimi političnimi grupacijami. V takem položaju je Egipt kot edina arabska država, ki je podprla Sbultzov načrt, pozvala arab ske države, naj se ne prenaglijo pri zavrnitvi načrta o umiku tujih čet iz Libanona, saj bi tako posredno dale Izraelu razlog, da nadaljuje okupacijo. Egiptovska bojazen pa se po vsem sodeč že uresničuje. Po sirski zavrnitvi v izraelskih vojaških krogih zatrjujejo, da se bodo v najslabšem primeru enostransko umaknili le za kakih 40 kilometrov, precej jasno pa namigujejo, da bi bilo to konec sporazuma in dejansko razkosanje Libanona, na izraelski, sirski in bejrutski del. Še bolj zaskrbljujoče pa so vesti iz Damaska. Sirska vlada se namreč čuti vojaško dovolj močno, da s j skoraj želi spopada z Izraelom. Med drugim zatrjujejo, da bi na podlagi sovjetsko-sirskega sporazuma o vzajemni pomoči, morala SZ priskočiti na pomoč Siriji ob izraelskem napadu. K sreči so se vse take podobne grožnje v preteklosti razblinile kot milni mehurčki in je Moskva vedno pustila na cedilu svoje arabske zaveznike. Vsekakor pa je tokrat položaj precej nevarnejši kot v pre- teklosti. Moskva je Siriji izročila svoje najsodobnejše orožje, v državi se nahaja cela kopica sovjetskih vojaških svetovalcev, da bi lahko imel morebitni spopad nevarne mednarodne razsežnosti. Reagan obravnaval strategijo ZDA WASHINGTON - Predsednik Reagan je včeraj predsedoval tajnemu zasedanju sveta za državno varnost, na katerem so obravnavali problematiko okrog ženevskih pogajanj za zmanjšanje jedrskega orožja obeh velesil. Kaže, da je bila glavna tema, ki so jo obravnavali na seji, vprašanje preobrazbe sedanjih izstrelkov z več jedrskimi konicami v nov model miniizstrelka z eno jedrsko konico. britanskih raket srednjega dosega ter 138 ameriških oombnikov. ki so stacionirani v Zahodni Evropi in ki prav tako lahko nosijo jedrsko o-rožje. S tem je dal, kot opozarjajo tukajšnji opazovalci, jasno vedeti, da niti ena niti druga stran na najpomembnejših točkah ne želi popustiti in da se v bistvu na obeh straneh pripravljajo na jesen, ko se bodo začele v Zahodni Evropi zadnje priprave za prihod ameriških raket. Ni čudno, če zaradi tega vidijo mnogi v zadnjih nastopih najvišjih predstavnikov Kremlja in Bele hiše tudi naglašeno propagandno noto, ki naj bi opravila svoje predvsem v »borbi* za svetovno javno mnenje. Andropov tako tudi tokrat neprikrito žuga s prstom in opozarja da lahko zadnje sovjetske predloge zavrne le tisti, »ki brani razmestitev ameriških raket v Evropi in ki želi zlomiti zdajšnjo zapleteno vojaško ravnovesje na evropskih tleh*. Da so v Moskvi zaskrbljeni in da tudi sami ne vidijo veliko možnosti za uspeh ženevskih pogajanj, je potrdil tudi predvčerajšnji nastop sovjetske »generalitete* v tukajšnem časopisju. Sovjetski maršali, med katerimi sta bila zlasti odločna Dmitrij Ustinov in Nikolaj Ogar-kov, so se brez ovinkarjenja zavzeli za krepitev sovjetske vojske in z zelo mračnimi toni naslikali podobo današnjega sveta. Vsi po vrsti so poudarili, da .je mednarodni položaj po svoji zao-strenosti zelo podoben «tridesetim letom* in da se »reakcionarne imperialistične sile pripravljajo na nov svetovni konflikt*. Kot opozarjajo mnogi, to ni bil samo «moralni pritisk* na zahodne kapitalistične države, ki naj bi jih ob dnevu zmage nad fašizmom v Evropi tudi nekoliko «pekla vest*, marveč tudi direktna vojaška grožnja, ki naj bi Sovjetski zvezi kot »najpoglavitnejši zmagovalki* druge svetovne vojne dajala pravico tako do ustrezne obrambe kot tudi do ohranitve pridobljenih pozicij v Evropi. DANILO SLIVNIK SPOROČILO UREDNIŠTVA Zaradi okvare na tiskarskem stroju je včeraj Primorski dnevnik izšel z večurno zamudo in ga nekateri naročniki in bralci, š-- zlasti iz bolj oddaljenih krajev, niso pravočasno prejeli. Prosimc za razumevanje. iiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiniiiniiiiiiimiifiiiiuntiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii Itllllllllllllllllllll SMRT DVEH ALPINISTOV V STENI STRME PEČI TRBIŽ — V gorah naše dežele je spet prišlo do tragedije: v južni steni Strme peči, 2.379 metrov visoke gore nad Reklansko dolino, sta izgubila življenje preizkušena furlanska alpinista Dario Foschia in Carlo Vidoni. Namenila sta se povzpeti po Du-ganovi smeri, ki so jo prvič preplezali leta 1938, po letu 1948 pa ni bilo v njej več nobene ponovitve. Čeprav je smer le 3. težavnostne stopnje in visoka le 500 metrov je bila za oba alpinista vendarle u-sodna. V smer sta se podala v soboto. Svoj avto sta pustila na montaških Policah in od tedaj ju niso več videli. Reševalno akcijo so sprožili že v soboto in sicer v Trbižu, MiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiriiJimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiMiiMiiiMiiiiiiiiiMtiiiMmntiii OBISK SEKRETARJA CK KITAJSKE V JUGOSLAVIJI Spodbuda obstoječim odnosom sodelovanja Hu Jaobang je bil deležen zelo prisrčnega sprejema Poleg Beograda bo obiskal tudi Hrvaško in Slovenjo BEOGRAD — Generalni sekretar CK komunistične partije Kitajske Hu Jaobang je včeraj s posebnim letalom dopotoval na petdnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču je gosta iz LR Kitajske sprejel njegov gostitelj, predsednik predsedstva CK ZK Jugoslavije Mitja Ribičič. Srečanje Ribičiča in Hua je bilo zelo prisrčno. Z letališča sta krenila na Dedinje, kjer je rezidenca prvega človeka kitajske partije med njegovim obiskom v Beogradu. Včeraj popoldne so se začeli tudi že prvi uradni pogovori med predstavniki obeh držav. Potekali so v znamenju prepričanja, da pomeni obisk kitajskega gosta nadaljevanje tradicije vzajemnih obiskov na najvišji ravni. Poudarili so, da bo ta priložnost spodbuda obstoječim odnosom zaupanja ter intenzivnega sodelovanja ha vseh področjih. Omenili so tudi sorodnost stališč, ki jih imata obe partiji do nekaterih najpomembnejših vprašanj mednarodne politike. Generalni sekretar CK komunistične partije Kitajske Hu Jaobang je v Jugoslavijo dopotoval iz Romunije. Obisk kitajskega gosta bo trajal pet dni, prvi dan bo preživel v Beogradu, nato pa bo obiskal Hrvaško in Slovenijo, (dd), na Nevejskem sedlu in v Predelu, toda zaradi izredno slabega vremena (zapadlo je 20 do 40 cm novega snega) je bilo reševanje praktično nemogoče. Vreme se je šele včeraj toliko izboljšalo, da so ju našli ob 13. uri pod vznožjem stene. Oba 28-letna alpinista je očividno zateklo slabo vreme, potem ko sta že preplezala kakih 200 do 300 metrov stene, kakšen pa je bil pravi vzrok nesreče še ni znano. Morda ju je v prepad pahnil plaz. Reševalci so trupli že prepeljali v dolino, oblasti v Tolmeču pa so uvedle preiskavo o vzrokih nesreče. Foschia zapušča ženo, ki je v tretjem mesecu nosečnosti, Vidoni pa je bil še samski. Nesreča v južni steni Strme peči ponovno potrjuje ugotovitev, da je podcenjevanje objektivnih nevarnosti v gorah usodno tudi za izkušene gornike. Poljski sindikalisti pisali parlamentu VARŠAVA — »Blagostanje socialistične države lahko temelji le na kompromisu, ki upošteva vse družbene skupine*, je zapisalo deset podpisnikov štirih poljskih sindikatov v pismu, ki so ga poslali 6. maja parlamentu. Podpisniki so v svojem dokumentu postavili predvsem tri zahteve: sindikalni pluralizem, osvoboditev vseh oseb. ki so zaprte zaradi sindikalnih dejavnosti in pa ponovno zaposlitev vseh tistih, ki so jih odpustili zaradi nri-padnosti k sindikalnemu gibanju. Na Poljskem nov sindikat VARŠAVA — Poljski državni svet je na včerajšnji seji dovolil ustanovitev prvega vsedržavnega sindikata. Gre za zvezo sindikatov železarskega sektorja, ki bo lahko začel v kratkem s svojo dejavnostjo, in sicer z letom 1984, kot predvideva novi poljski zakon po ukinitvi sindikalnih zveze, ki so bile ustanovljene pred 13. decembrom 1981s leta. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 11. maja 1983 NA DANAŠNJI SEJI Tržaški občinski svet se bo ukvarjal s problemom Cecovinijevega nasledstva Lista za Trst predlaga sedanjega starejšega odbornika AHierija Serija • Pooblastila odbornikom protizakonita? ■ Stališče KPl DELOVANJE DEŽELNE SKUPŠČINE NA ODSEKU MED NABREŽINO IN OPČINAMI Tržaški občinski svet bo danes zvečer vzel na znanje odstop župana Cecovinija, ki se je odločil, kot znano, za kandidaturo v rimski parlament. Njegov odhod, oziroma njegov ♦beg*, kot so ga označili v nekaterih političnih krogih, pa je odprl celo vrsto upravnih in političnih vprašanj, ki bodo prav gotovo izbruhnila na dan na drevišnji seji. Glavni problem, ki se postavlja občinskemu svetu, je seveda vprašanje nasledstva. Vodstvo Liste za Trst je že izbralo svojega kandidata, in sicer dosedanjega starejšega odbornika Alfierija Serija, ki je med drugim prav v tem svojstvu že prevzel vse odborove funkcije. Ka- Coloni kandidat za parlament Krajevna vodstva strank v teh dneh mrzlično pripravljajo kandidatne liste za deželne in parlamentarne volitve. Pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracije je tako včeraj u-radno objavilo seznam svojih kandidatov, ki ga mora sedaj še ratificirati strankin deželni komite. Kot je bilo pričakovati bo za poslansko zbornico poleg dosedanjega parlamentarca Tombesija kandidiral tudi deželni odbornik za proračun Ser-gio Coloni, tretji kandidat pa bo Michela Scavazzato Pase. Za senat bosta na listi KD kandidirala občinska svetovalca Nerio Tomizza in Luigi Fa-votti. Nosilec liste za deželo bo sedanji odbornik za prevoze Rinaldi, ostali kandidati pa so Carloni Moča vero, Cernitz, Col-lini Avian, Coppolino, Giorgi, Gregoretti (neod.), Nodari, Orlando, Sancin, Telonio, Vatto-vani, Visintin (neod.) in Zara-ba. Med kandidati ni več deželnih svetovalcev Pietrija in Viginija ter seveda Colonija, ki kandidira za parlament. Tudi tržaška federacija KPI je v bistvu že izdelala kandidatno listo za deželne in politične volitve, ki pa bo znana šele po ratifikaciji partijskih deželnih organov. Volitve so bile osrednja točka tudi sinočnjega sestanka pokrajinskega vodstva SSk, drevi pa bo v Doberdobu zasedal strankin deželni svet, kateremu' ■ pripada zadnja beseda o kandidaturah. Skoraj ni dvomov, da bo nosilec liste na deželnih volitvah tako v Gorici kot v Trstu deželni svetovalec Drago Štoka. že pa, da ta kandidatura ni navdušila laično-socialističnih partnerjev v sedanji občinski koaliciji, posebno ne socialistov. Vsekakor ni pričakovati, da bi Trst že danes imel novega župana, saj je za prva tri glasovanja, ki bodo predvidoma da nes zvečer, potrebna za izvolitev absolutna večina. Za petek pa je bila že sklicana nova seja občinskega sveta, tako da bi že takrat utegnilo priti do izvolitve, saj bo po prvem glasovanju, ko bo spet potrebna absolutna večina, na vrsti balotaža med dvema kandidatoma, ki sta na prejšnjem glasovanju prejela največ glasov. Za sedaj je vsekakor upravna dejavnost občine po Cecovinijevem odstopu praktično paralizirana. Funkcije župana in odbora, kot smo že omenili, je prevzel starejši odbornik Seri, ki pa je že dal pooblastila raznim odbornikom. Kaže pa, da to njegovo početje ni v skladu z zakonom, po katerem lahko podeli pooblastila le župan. To pa pomeni, da bodo razna odbomištva delovala šele, ko bo imenovan Cecovinijev naslednik. O problemu pooblastil je na sinočnji seji razpravljal tudi občinski odbor. Pač pa je bil odložen na današnji dan sestanek načelnikov svetovalskih skupin, ki bi se morali dogovoriti o dnevnem redu današnje seje občinskega sveta. Predsedstvo svetovalske skupine KPI je včeraj izdalo tiskovno noto, v kateri ugotavlja, da je Cecovinijev odstop odprl nov moment krize in upravne paralize, tudi zato, ker odborniki zgubijo svoja pooblastila, ki jim jih lahko vrne samo novi župan. Prav zato, meni KPI, je treba že na današnji seji sveta začeti proceduro za izvolitev Cecovinijevega naslednika, kot določa obstoječa zakonodaja in kot je tudi v interesu mesta. Politične sile, ki so svoj čas izvolile Cecovinija, morajo sedaj po mnenju komunistov premisliti, ali naj ponovno predlagajo politično rešitev, ki mesto razdvaja in je že pokazala svojo neustreznost, ali pa naj upoštevajo negativne izkušnje teh zadnjih mesecev. Kakorkoli že, bi moral novi župan obdržati svojo funkcijo le za omejen čas. Sporazum med Listo za Trst in laiko-socialisti predvideva namreč političnopreverjanje kmalu po deželnih volitvah. Še pred volitvami pa bi morali tako na občini kot' na pokrajini odobriti proračun, za kar pa sedanji koaliciji v,..obeh. izvoljenih svetih nimata zadostnega števila glasov. Skratka, politične sile na Tržaškem stojijo pred problemi, ki od blizu spominjajo na kvadraturo kroga, če teh problemov ne bo mogoče rešiti, se spet po- javlja perspektiva predčasnega razpusta obeh svetov in novih predčasnih volitev. V Goethe Institutu seminar o nacizmu in fašizmu Deželni zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini in Goethe Institut prirejata v petek, 13. in v soboto, 14. t.m. seminar o temi »Od nacizma in fašizma do opozicije in odporništva;.«. Uvodni poročili bosta imela Erich Kuby in Nuto Revelli. Seminar se prične v petek ob 16. uri v prostorih Goethe Instituta v Ul. Coroneo 15. • Danes ob 18.30 se sestane milj-ski občinski svet. Na dneynem redu je med drugim tudi razprava o proračunu. izglasovan zakon o ureditvi \ začetek del za novo avtocesto hotelskih storitev v deželi ' ... obstajajo pa še neizpolnjene obveznosti Medtem se nadaljuje razprava o posameznih členih osnutka o porazdelitvi sredstev po zakonu 828 - Sprejete številne resolucije Deželni svet je včeraj prešel k razpravi posameznih členov zakonskega osnutka, ki določa kriterije za porazdelitev finančnih sredstev po državnem zakonu štev. 828. Razprava, ki se bo nadaljevala še danes, se razvija razmeroma počasi, ker je osnutek sestavljen kar iz 100 členov, h katerim so svetovalske skupine predložile okrog 80 amandmajev. V dopoldanskem delu seje, med tem ko je odbor ločeno preučeval 22 predloženih resolucij, je deželna skupščina vzela v pretres zakonski osnutek o »disciplini hotelskega podjetja*, o katerem je poročal sve tovalec SSk Štoka. Gre za normo, ki ureja nastajanje in poslovanje hotelskih podjetij, določa cene za hotelske in gostinske storitve ter uvaja vrsto novosti kar zadeva tehnične zahtevke novih gradenj na tem področju. Po krajši razpravi, v katero so posegli Tarondo za KPI, Barazzutti za PDUP, Braida za KD, sam poročevalec Štoka in pristojni odbornik Bomben, je bil zakon izglasovan z večino glasov. Mmiiiiimiiiimiiuiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimmtmnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiinniniiituii SECHENE NOV POKRAJINSKI TAJNIK POLITIČNI « POTRES» V FEDERACIJI PSI V novem izvršnem odboru ni nobenega Slovenca •luiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiMiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiinniiimimii« LOJZE - GIGI ABRAM JE SREČAL ABRAHAMA Ne bi rekel, da je bil ravno rosno mlad, ko je prišel k Primorskemu dnevniku, zato pa je prišel že dokaj pripravljen za novinarski poklic. Že vsaj deset let prej nam je ponujal v objavo razne prispevke od novičarskih do literarnih, pesniških in proznih in tako je kaj kmalu postal reden sodelavec, eden tistih, za katere smo v uredništvu ugotavljali, da so talentirani in da bo iz njih lahko kaj. In je tudi bilo, saj se je Lojze Abram, naš današnji jubilant, razvil v razmeroma kratki, komaj dvajsetletni časnikarski karieri, v sposobnega časnikarja, publicista in u-rednika. Lojze, Gigi za prijatelje in znance, je od Sv. Ivana, tržaškega predmestja, ki je dalo precej pomembnih slovenskih mož tudi na področju časnikarstva. Rodil se je 11. maja 1933, kar seveda pomeni, da je osnovno šolo in del nižje srednje opravil v italijanščini, takoj po o-svoboditvi pa je prešel na tedanjo slovensko nižjo srednjo šolo v VI. Lazzaretto Vecchio in prav tam dokončal tudi realko z maturo leta 1955. Fakultete za politične vede ni dokončal, ker ga je preveč zaposlovalo po eni strani angažirano družbeno življenje, po drugi strani pa želja po časnikarskem udejstvovanju. Tako je bil med drugim v letih 1948-1953 odbornik in tajnik v Društvu slovenskih srednješolcev, v letih 1946-1968 odbornik in v letih 1969 in potem po letu 1972 tudi predsednik svetoivanskega prosvetnega društva «Slavko Škamperle», v letih 1961-1965 odbornik organizacije Mladinska iniciativa in pri Slovenski prosvetni zvezi, od leta 1965 dalje član Slovenske komisije pri Socialistični stranki Italije, od leta 1968 dalje pa član komisije za tisk Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Poklicno se je s časnikarstvom začel baviti leta 1963. Profesionalni izpit je opravil leta 1965 in bil poslej še pet let član uredništva Primorskega dnevnika, dokler se ni leta 1968 preselil k slovenski radijski postaji Trst A, kjer je še danes zaposlen kot časnikar. Smisel za otroško poezijo in dar za preprosto oblikovanje slovenske besede pa sta Gigita že zgodaj u-smerila tudi v mladinsko literarno in revialno zvrst. Tako ga že leta 1967 srečamo pri otroški reviji »Galeb* kot pomočnika takratnega u-rednika Milana Jereba, ko pa je Jereb moral iz zdravstvenih razlogov uredniške posle odložiti, ga je v celoti zamenjal Lojze, ki je že od leta 1969 srce in duša (Galeba». Po njegovi zaslugi revija ni samo uspešno nadaljevala svoje poslanstvo, temveč se je stalno razvijala z vedno večjim krogom sodelavcev, od piscev proze in poezije do ilustratorjev in avtorjev raznih ugankarskih in drugih kotičkov in je danes nepogrešljiv prijatelj naše o-snovnošolske mladine, še več, koristno ji služi tudi kot učni pripomoček in kot priložnost za objavljanje krajših spisov. Kot urednik ali sourednik in avtor je Gigi sodeloval tudi pri raznih publikacijah kot so na primer (Slovenska čitalnica pri Sv. Ivanu*, pesniška zbirka Marije Mijot cSouze jn smeh*, «Prosvetni zbornik» itd. Razpet med časnikarstvo in u-rejevanje, med Trst in koroško deželo, kjer si je našel življenjsko družico, najde še vedno čas, da skoči iz trajat do svojega časnikarskega gnezda v Ul. Montecchi, da malo pokramlja s starimi in mladimi kolegi in da napolni naše prostore s svojim širokim smehom in smrdljivim dimom iz nepogrešljive pipe. Še na mnoga leta, Gigi! (jk) Augusto Seghene. sindikalist v tovarni Grandi motori in občinski odbornik za davke, je od ponedeljka nov pokrajinski tajnik PSI. Glavna «žrtev» političnega potresa, ki je močno zmajal temelje vodilnih organov federacije v Ul. Galatti, je nedvomno bivši tajnik Pittoni, dolgoletni deželni svetovalec, ki je še v ponedeljek popoldne veljal za najresnejšega kandidata za tajniško mesto. V okviru novega vodstva pa se je ustvarila nova večina, ki je izvolila za tajnika Segheneja, za podtajnika Carboneja in samega Pit-tonija. Pobudnik nepričakovane spremembe v vodstvu tržaških socialistov naj bi bil novi podtajnik Carbone, za kulisami tega preobrata, ki je privedel do odstranitve Pittonija, pa naj bi stalo, po mnenju nekaterih, tudi strankino deželno vodstvo. Ob tem je treba pripomniti, da je bil bivši tajnik v zadnjem času več-•krat- tarča polemičnih puščic dežel* nih voditeljev stranke, ki niso nikoli z navdušenjem gledali na postopno emarginacijo Krščanske demokracije s strani PSI pri upravljanju tržaških izvoljenih organov. «Politična linija naše federacije ostaja tista, ki jo je potrdil nedavni pokrajinski kongres,* nam je sinoči izjavil Seghene, »in res ni razlogov, zaradi katerih bi jo danes spreminjali. Res pa je tudi. da je bilo tudi na krajevni ravni nujno potrebno obnoviti vodilne kadre.* Nov izvršni odbor je sestavljen iz devetih članov, med katerimi pa ni nobenega Slovenca. To je obžalovanja vredno tudi če pomislimo, da so na nedeljskem pokrajinskem kongresu soglasno odobrili politični dokument. ki vsebuje točne obveze PSI do mnogih nerešenih vprašanj naše narodnostne skupnosti ter za izglasovanje globalnega zaščitnega zakona. Naj omenimo, da je slovensko komponento v stranki v prejšnjem vodstvu zastopal podtajnik Branko Pahor. Svetivanske rojenice so ob zibelki mu stale da pol veka bo dočakal dečku so prerokovale Stisnimo zato hvaležno roko G1G1JA ABRAMA ki bo poleg tega danes prvič srečal - Abrahama Prijatelji Je 50 minilo let odkar naš Gigi tlači svet. Prijatelji na gori zbrani, ob spominih lepih nasmejani, ti kličejo: le zdrav ostani, tlači pipo si in svet, vsaj še enkrat tolko let. Prijatelji s pohoda Generalni konzul SFRJ v uredništvu Gospodarstva V ponedeljek je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Miro-šič obiskal uredništvo »Gospodarstva*. V imenu uredništva in uprave ga je pozdravil glavni urednik Lojze Berce. Pripomnil je, da vidi v obisku generalnega konzula dokaz zanimanja matične domovine za Slovence v zamejstvu, še posebej za rojake v Italiji. Nato je na kratko opisal namene ustanoviteljev lista, ki so se zbirali okoli Slovenskega gospodarskega združenja: list naj bi namreč branil koristi slovenskega gospodarstva na Tržaškem in Goriškem. Pozneje si je na-^el še nalogo, da pospešuje gospodarsko sodelovanje med obmejnimi področji ter obema državama sploh. V razgovoru v uredništini t je tekil beseda tudi o gospodarskem sodelovanju ob meji. Generalni konzul .je poudaril, da obstaja na obeh straneh pripravljenost, da se to sodelovanje, ki so mu osimski sporazumi dali še širši okvir, okrepi. Svetovalci KPI, DM in PDUP so se vzdržali, vse druge skupine pa so normo podprle. Po povratku v dvorano, je predsednik deželnega odbora Cotnelli orisal gledišča izvršnega organa do predloženih resolucij. Tako je deželni odbor sprejel — v celoti ali kot priporočilo — vrsto resolucij, ki se nanašajo na strokovno usposabljanje v obrtništvu, na kreditne olajšave v korist obrtniškim delavnicam. Sprejeta je bila tudi resolucija PSI, ki obvezuje deželno vlado, da se bo zavzela za to, da bi imele ženske pri zaposlovanju iste možnosti kakor moški. Deželni odbor se strinja tudi z zahtevo gori-ških svetovalcev KD, naj se Konzorciju za goriško industrijsko cono podeli izredna pomoč v višini 1500 milijonov. Vrsta resolucij se je nanašala na ureditev reke Tilment ter se je odbor v tej zvezi med drugim obvezal, da bo zahteval od vlade gradnjo novega mostu čez reko pri kraju Punte della Delizia. Nadalje je bila sprejeta resolucija KPI, ki se zavzema za izboljšanje prometnih zvez na območju Tržiča Seja izvršnega odbora SKGZ Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na svoji seji v ponedeljek razpravljal o bližnjih političnih in deželnih volitvah, o pokrajinskih volitvah na Goriškem in o občinskih volitvah v nekaterih slovenskih oziroma narodnostno mešanih občinah v goriški in videmski pokrajini. Izvršni odbor je bil med drugim seznanjeni z vsebino razgovor med delegacijo SKGZ in deželnim vodstvom KPI, z dogajanjem v Listi za Trst v zvezi z ostavko Cecovinija na župansko mesto in njegovo kandidaturo za parlament, s sklepi pokrajinskega vodstva PSI in napovedanimi kandidaturami KD za parlament in deželne volitve. Izvršni odbor je ocenil, da bodo tokratne istočasne volitve za parlament in deželo, zelo pomembne za splošno usmeritev v državi in v naši deželi, posebej pa tudi na Tržaškem, Goriškem in v Videmski pokrajini. Poudaril je tudi važnost uveljavitve slovenskih kandidatov na posameznih kandidatnih listah. Izvršni odbor je nato razpravljal še o nekaterih vprašanjihK v zvezi ■z bližnjimi zamejskimi kulturnimi dnevi v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki naj celovito in kvalitetno predstavijo matični slovenski javnosti kulturno dejavnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na koncu je povzel še nekatere sklepe v zvezi z zadnjim posvetom o vlogi in značaju SKGZ danes. Te pomanjkljivosti se nanašajo predvsem na odsek, ki gre od sedmega pomola do Lonjerja • Kako je z izplačevanjem odškodnin - Nič novega s hišami na Katinari S ponedeljkom bi se končno morala začeti dela na nekaterih odsekih nove avtocestne povezave, ki bo povezovala 7. pomol s Sesljanom. Kot so povedali pri podjetju ANAS, bi se dela morala začeti predvsem na dveh odsekih: na onem, ki od nabrežinskega železniškega mosta pelje proti Proseku ter na odseku, ki se na pokrajinski cesti, Id vodi s Proseka proti Opčinam začenja na križišču, ki pelje proti Briščikom in se končuje na Opčinah. Za dela prvega odseka je zadolženo gradbeno podjetje Plače Moulin, za dela drugega pa ICIR. Kar se pa tiče odsekov, ki gredo od Sesljana do nabrežinskega železniškega mosta ter od prodajalne pohištva Lanza na Proseku do križišča za Briščike, jih bo podjetje ANAS moralo še dati v zakup, tako da bosta ta dva odseka gradili dve novi podjetji. Ko že govorimo o delih za gradnjo nove prometnice, ki bo gotovo ve- likega pomena za razvoj krajevnega gospodarstva, je treba spregovoriti tudi o nekaterih drugih obveznostih. V zvezi z odsekom, ki gre od Proseka do Opčin je bila že vsem razlaščencem izplačana odškodnina; rešeni so bili tudi tisti zapleteni problemi, ki so zavlačevali plačevanje teh odškodnin. Kar pa se tiče odseka, ki gre od Sesljana do Proseka gre povedati, da je bilo nekaj razlaščencev s tega predela že izplačanih, sedaj pa se predvideva, da bodo tudi ostali v kratkem na vrsti. Kot so nam povedali pri podjetju ANAS je načelno predvideno, da bodo vsi tisti, ki odškodnine še niso prejeli, povabljeni od srede 18. do sobote 21 na sedež devinsko - nabrežinske občine, kjer naj bi podpisali sporazumne pogodbe s podjetjem ANAS; po podpisu teh pogodb bi v roku dvajsetih dni morali prejeti na dom čeke z višino odškodnine, ki jo bodo prejeli za razlaščeno zemljo. •iiiiuiiiiiHimniimiiiiiiiimiiiiimimtiiiiiiimiiiiimiiuiiiuiiiiimiiimitiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiin Solniki iz Kočevja v Dolini V okviru že tradicionalnih stikov in izmenjav med pobratenima občinama Kočevjem in Dolino, si vsako leto sledijo tudi srečanja med šolniki iz obeh občin. Tako srečanje je bilo letos '"dolinski občini. Goste so občinski upravitelji z županom Edvinom Švabom na čelu in ravnatelji osnovnih in srednjih šol iz dolinske občine sprejeli v gledališču France Prešeren v Boljuncu, kjer so si izmenjali pozdrave. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi dveh ravnateljev, ravnateljice ODGOVOR TRŽAŠKI POKRAJINSKI UPRAVI lahodnokraška rajonska skupščina o namestitvi dvojezičnih tabel V ponedeljek se je sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki je razpravljal o raznih vprašanjih. Med temi gre vsekakor v prvi vrsti omeniti odgovor, ki ga je dal predsednik pokrajinskega sveta predsedniku rajonskega sveta Štoki glede dvojezičnih tabel ob pokrajinskih cestah. Kot je znano, je rajonski svet za zahodni Kras vprašal pokrajino, da bi označila posamezne kraje z dvojezičnimi tablami. Predsednik pokrajinskega sveta je na to zahtevo odgovoril, naj rajonski svet nakaže lokacije za namestitev dvojezičnih tabel. Pisma pa pokrajinska uprava ni poslala le zahodno-kraškemu rajonskemu svetu, ampak tudi ostalim okoliškim občinam (devinsko-nabrežinski, miljski, re-pentabrski, zgoniški in dolinski) in pa vzhodnokraškemu rajonskemu iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiu GOSTOVANJE SEŽANSKIH KULTURNIH DELAVCEV Kakovosten in prijeten večer v KD «Ivan Grbec» v Skednju V soboto, 8. t.m., je KD Ivan Grbec iz Skednja priredilo gostovanje sežanskih kulturnih delavcev. Nastopili so študentje IV. gimnazije iz Sežane s Kosovelovim recitalom v režiji Bojana Podgorška in ženski pevski zbor KUD - Jože Pahor. pod vodstvom Majde Škrlj. Tokrat so Škedenjci ponovno napolnili društveno dvorano do zadnjega kotička. Občinstvo je »Kosovelov recital* z užitkom poslušalo, saj so recitatorji ob čudoviti glasbeni spremljavi in s sugestivnimi svetlobnimi efekti, pričarali naravnost magične momente. V drugem delu pa je nastopil ženski zbor, ki je že pred letom dni navezal prijateljske stike z ženskim pevskim zborom Ivan Grbec, ko so skupno nastopile ob priliki 8. marca 1982 v škedenjski kinodvorani. Zbor je ubrano zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi ter bil deležen toplega aplavza. Na željo občinstva so pevke zapele še eno pesem izven programa in jo posvetile svojim škedenjskim sopevkam. Zapele so namreč tržaško narodno »Kej me buš zamjero*. ki so jo naštudirale prav ob priliki skupneg,. nastopa. Po končanem sporedu so sežanske pevke poklonile društvu sliko J. Kastelca. Po nastopu so se gostje in gostitelji zadržali -r prijetni družabnosti do pozne ure. (MW) Harfistka Jasna Corrado ■ Merlak drevi v krožku CCA V Krožku za kulturo in umetnost bo drevi nastopila na svoiem prvem celovečernem alasbenem recitalu v Trstu mlada a že uveljavljena slovenska harfistka Jasna Corra-do - Merlak. Kljub svojim sedemnajstim letom je imela Corradn -Merlakova že vrsto samostojnih koncertov v raznih krajih države. Pred dvema letoma je predela vrvo naarado na vsedržavnem tekmovanju v S. Margheriti Ligure in tedaj se je tudi začela njena koncertna dejavnost. Drevišnji recital za harfo se bo pričel ob 18.30. svetu. Kot je sam predsednik za-hodnokraškega rajonskega sveta Slavoljub Štoka poudaril, je omenjeni odgovor hvalevreden, saj pomeni važno pridobitev; Štoka je tudi dodal, da bo svet v najkrajšem času posredoval pokrajinski upravi predloge o lokaciji dvojezičnih tabel. Med odgovori rajonskemu svetu naj velja omeniti tudi odgovor trža ške občine glede taks na raznih reklamnih in podobnih napisih (gostilna, trgovina z jestvinami itd.). Zahcdnokraški rajonski svet je namreč vprašal, da bi bil obdavčen le italijanski napis, občina pa je odgovorila, da ne more posegati v davčne predpise, kj niso v njeni pristojnosti. Rajonski svet je v tem smislu vprašal občino, naj prošnjo o enkratni obdavčitvi dvojezičnih napisov posreduje pristojnim organom. Na včerajšnji seji so razpravljali tudi o drugih, krajevnih vprašanjih, kot je na primer asfaltiranje cest na Proseku. V tem smislu je bila ustanovljena tudi komisija «ad hoc», ki naj na terenu preuči, kako potekajo dela na nekaterih cestah, kje so morebitne napake in kaj bi bilo še treba asfaltirati. lutkovna predstava za odrasle in otroke drevi na Opčinah SKD Tabor prireja drevi ob 20.30 uri v Prosvetnem domu na Opčinah predstavo lutkovnega gledališča iz Ljubljane »Kozlovska sodba v Višnji gori*. S Kozlovsko sodbo, ki so jo prvič uprizorili v sezoni 81/82, ob 100-letnici Jurčičeve smrti, se Lutkovno gledališče Ljubljana obrača ne le na otroško publiko, temveč tudi na odrasle gledalce. Igro, ki je doživela velik uspeh v številnih gostovanjih, tako doma kot v tujini, je po besedilu Josipa Jurčiča napisala Svetlana Makarovič, režiser pa je Miran Herzog. Pridržana prognoza zaradi uživanja mamil Na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice so sinoči ob 19. uri s pridržano prognozo sprejeli 21-let-nega Alessandra Floridia iz Ul. D’Alviano 80. V bolnišnico so ga pripeljali z rešilcem Rdečega križa skupno z 20-letnim Stefanom Petti-rossem iz Ul. Milano 7, katerega pa so zadržali s prognozo 7 dni okrevanja. Razlog za sprejetje obeh mladeničev v bolnišnico naj bi bilo uživanje mamil, ki pa naj bi bilo za Floridia prekomerno, saj se mladenič nahaja v zelo resnem stanju. Z močno brco so tatovi zbili pred-sinočnjim vhodna vrata otroškega vrtca v Ul. Manzoni 14 in vdrli v notranje prostore. Potem ko ro prebrskali po vseh kotičkih, so kot e-dini plen odnesli konfekcijo tekočega lepila. Več sreče pa so tatovi imeli v stanovanju 291etnega Maurizia Zac-chigne v Ul. Cacia 8. Pobrali so mu štiri srebrne verižice in dve zapestnici. iz kočevske šole «Zbora poslancev* in ravnatelja italijanske srednje šo le od Domja, ki sta preminila zadnjem letu. šolniki so si nato izmenjali mnenja in izkušnje, kar so seveda še poglobili med celodnevnim 'obiskom’ 'v občini, čemur .je sledil kratek kulturni spored, v okviru katerega je nastopil harmonikarski ansambel Sinthes.vs. Po kosilu so si gostje iz Kočevja ogledali razne kulturno zgodovinske zanimivosti Trsta, svoj obisk v dolinski občini pa so izkoristili tudi tako, da so prisostvovali tradicionalnemu podiranju «mlaja» na Trgu padlih za svobodo v Dolini, ki je potekalo v res lepem vremenu, potem ko je dež neusmiljeno oviral ta praznik pomladi. Drevi v Avditoriju večer primorske avtorske glasbe «Jeans sound» V tržaškem gledališču Avditoriju bo drevi ob 20.30 večer primor ske avtorske glasbe «.leans sound», ki ga prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Za koroškimi in primorskimi kantavtorji, ki so nastopili v Kulturnem domu ob dnevih slovenske kidture, se bo tokrat širšemu krogu poslušalcev in ljubiteljev lahke glasbe predstavilo 6 ansamblov. Nastopili bodo skupina «Andromedat iz Rojana, TOZD Lopovi iz Milj, ansambel «Super-group» iz Doline ter skupine «Dixie-land», «Deseti brat» in «Prizma» s Koprskega. Povezoval bo novinar oddaje (Odprta meja» na Koprski TV Drago Mislej. 0 Krožek za družbeno gospodarska proučevanja G. Toniolo prireja v petek, 13. maja, ob 19. uri v dvora ni ACT, Ul. Cumano 2, srečanje z bivšim ministrom prof. Ninom An-dreatto. ............................................tnuinnmn SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Slavist Aleksander Skaza o romanih Alojza Rebule Slavist Aleksander Skaza, profesor ruske književnosti in literarne teorije na ljubljanski filozofski fakulteti je imel sinoči v Slovenskem klubu zanimivo in poglobljeno predavanje o romanih Alojza Rebule. Izhajajoč iz teorije M. Bachtina o večplastni strukturi romana in vlogi, ki jo ima v njem dialog (mojster takega oblikovanja je bil Dostojevski), je profesor Skaza osredotočil svoje razmišljanje na tri Rebulove romane, in sicer »Senčni ples*, «V sibilinem vetru* in »Zeleno izgnanstvo*. V teh romanih, kjer si avtor zastavlja temeljna filozofska. religiozna in etična vprašanja, je umetniška struktura mo-nološka, z dominantno avtorjevo besedo. Umetniško oblikovanje tuje misli, tuje_ ideje in torej tudi dialoga, doseže Alojz Rebula samo v primerih, kjer najde skupno stičišče. Dialog je torej nekaj tehničnega, stiliziranega, ki pa ni zato umetniško manj vredno. Kakšen je pravzaprav Rebulov roman. Njegovo delo, ki je velika zakladnica antične krščanske, renesančne kulture, zahteva, je dejal prof. Skaza, da upoštevamo zunanji dialog, ki v delu ni izražen in ki se opredeljuje v vračanju k virom evropske kulture. Lahko bi rekli, da se je Rebula vrnil k Dantejevemu modelu sveta. Srečanje, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi se je zaključilo z razgovorom s samim avtorjem. Slano Žerjal v Babni hiši »Veseli smo, da z razstavo v Bab-hi.ši lahko nagradimo ne-samo slikarja, ampak tudi družbeno-poli-tičnega delavca, ki je veliko svojih energij posvetil naši skupnosti.* TV ko je sinoči med drugim dejala podpredsednica KD Slavec Viviana Žu-ljan, ko je otvorila v galeriji Babne hiše v Ricmanjih razstavo olj domačina Stana Žerjala. Kulturnemu dogodku, katerega se je udeležilo veliko število domačih in tujih gostov, je svoj doprinos dal mešani pevski zbor KD Slavec iz Ricmanj, ki je pod taktirko Draga Petarosa zapel vrsto ljudskih in borbenih pesmi. • V okviru Dneva o družbenih odnosih, ki ga bo Cerkev v soboto slavila po vsem svetu, bo v našem mestu, v dvorani «S. Maria Maggiore* ob 18.30 predavanje na temo «Mass media danes, d- se izoblikujejo ljudje ali roboti?*. Predaval bo G. Selva. Ob smrti prijatelja UGA DELFARJA se ga spominjajo Magda, Claudio, Mariza, Adriano, Neva in Luclano. Ob izgubi drage KRISTINE BERTOLINO izreka globoko sožalje Mileni in Verici ter vsej družini ženski zbor Rc-pentabor. Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona KRISTINA KARIŠ vd. BERTOLINO Pogreb bo danes. 11. maja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na repentabrsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo: sinovi z družinami in drago sorodstvo Repentabor, 11. maja 1983 Pri vsem tem gre dodati, da j* bilo v zadnjem času nekaj zaplet' ljajev kar se tiče izplačevanja odškodnin; to pa je treba pripisati nekaterim birokratskim zapletljajern glede prenosa finančnih kapitalov iz državnega finančnega proračuna na proračun podjetja ANAS. Če se torej stvari na teh odsekih pozitivno rešujejo, ni moč tega trditi glede odsekov, ki so v pristojnosti deželne uprave; pri tem gre predvsem za odsek, ki gre od sedmega pomola do Lonjerja in za katerega je gradbeno podjetje Plače Moulin že ugotovilo stanje zemljišč, ki bodo razlaščena; te obveznosti je podjetje naredilo že septembra-oktobra lani. Pri tem gre podčrtati, da se je deželna uprava takrat v skladu z zakonom obvezala, da mora raz-lastitelj izplačati odškodnino v roku 60 dni po prevzemu posesti razlaščene zemlje. Poteklo pa je že več kot sedem mesecev, prizadeti razlaščenci pa niso doslej prejeli niti počenega groša. Takrat se zagotavljalo, da bodo ljudje prejeli odškodnino za razlaščeno zeniljo še predno se bodo dela začela: praksa pa je pokazala, da so bile to I* prazne besede. Deželna uprava in gradbeno podjetje (Palmieri), pri katerem je Krofi; čka zveza že večkrat posegla, si namreč zvračata drug ha drugega lastne odgovornosti; medsebojno se obtožujeta za to zavlačevanje, ki dejansko zavira začetek del in pa izplačilo odškodnine prizadetim. Pri vsem tem pa se same'po sebi vsiljujejo nekatere ugotovitve; pred očmi imamo še vedno nekatere trditve, ki smo jih brali v krajevnem časopisju, po katerih naj bi bila slovenska narodnostna skupnost tista, ki je s svojimi zahtevami zavirala začetek del za izgradnjo nove av; toceste in je s tem zavirala tudi gospodarski razvoj krajevne stvarnosti. Ta dejstva potrjujejo, da sp bili ti očitki povsem neutemeljeni. Medtem je bil podpisan sporazum o protivrednostih z deželno upravo; čeprav je le-ta spoštovala nekatere pomembne obveznosti in če pri vsem tem lahko upoštevamo vse razumevanje v zvezi z birokratskimi zapleti, ne moremo tega dogodka sprejeti brez zelo kritičnih pridržkov, če se ta zadeva ne bo v kratkem pozitivno, rešila, se-bo okrog nje mo-ral a? ""ponovno angažirati- Celotna skupnost; ne smemo pozabiti, da.smo z enotnostjo marsikaj dosegu m da nam je ta enotnost v obrambi naših .interesov še vedno glavni cilj. K vsemu temu gre še dodati, da v zvezi s hišami na Katinari, M jih zaradi nove avtoceste morajo porušiti, ni nobene bistvene novosti, ker mora tržaška občinska uprava najprej rešiti vrsto zapletenih birokratskih problemov. Glede odseka (predvsem v dolinski občini), ki ga ima v zakupu gradbeno podjetje Palmieri pa je treba zabeležiti ša zaskrbljujoče govorice prizadetih lju; di, ki zatrjujejo, da je podjetje, pri trasiranju zagrešilo več prekrškov- Dodati gre še, da so z vsemi temi problemi tako Kmečka zveza . k?t konzorcij razlaščencev Naša zemlja že zahtevali sestanek s predstavniki deželne uprave. . -, primorski DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 11. maja 1983 ^55* SLOVENSKO ŽLMfs?,STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU ^ PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE pripoveduje ŠTEFKA DROLČEVA DANES, U. maja. ob 9. uri v osnovni šoli «Prežihov Vo-ranc»; ob 11. uri v osnovni šoli «Fran Venturiniji Koncerti Gledališča SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V okviru openskih glasbenih večerov bo v petek, 13. maja 1983 ob 20.30 koncert pianistke Nevene Popovič iz Beograda. Na sporedu so skladbe Liszta. Mokranjca in Gina Stere. Vabljeni! Šola Glasbene matice Trst — ciklus koncerto- «Mladi mladim*. V četrtek. 12. maja, ob 20.30 koncert Silvija Donatija ob spremljavi godalnega kvinteta in razstava Livija Grimalde. Razstave SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Titus Maccius Plautus «Hvalisavi Rojaki, režija Mile Korun. Danes, k o " ob 20- uri: jutri. 12- t.m. 2r 2t). uri in v petek, 13. t.m., ob . urL Vse dni bo predstava v Dra-mi v Ljubljani. • • • v nedeljo, 15. t.m., ob 20. uri: iero Chiara «Debtev». Predstava v Drami v Ljubljani. VERDI V petek ob 20.30 tretji koncert jPru ganske simfonične sezone, red j • Dingent Daniel Oren. Na spore-. Webrove, Brahmsove in Mahlerje skladbe. ROSSETT1 Danes, 11. maja, ob 20.30, red Prost, tBouvard c Pecuchet* v režiji Jtezicha in Squarzine. Rezervacije Pn osrednji blagajni. V abonmaju Zrezek št. 9. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 11. t.m., ob 19.30: «Jožef * Marija* ter «Lov na podgane*, gostovanje PDG v Prešernovem gledališču v Kranju. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Velika dvorana Danes, 11. t.m.. ob 19.30 7. kon-večer simfonikov RTV Lju- Srednja dvorana Danes, 11. t.m.. ob 20. uri: L. Krai. ®“er fUmetnikova trilogija*. Abonma dijaški 5. večerni, izven in konto. Razstave j 22. maja: razstava Trg revo-uctje — nekoč in danes, sprejemaš dvorana. Do 22. maja: monografska razsta-,5.. ital- slikarja R. Leomporrija in risbe v Moderni galeriji, nb e v t' Preddverju). Okrogla dvorana Ju«, 12. t.m.. ob 18. in 21. uri: V™8 -ovija ljubljanskih butikov, vstopnice so v prodaji pn Dlagaj-1 Cankarjevega doma v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od ' do 11. in ^ Ig. do .20. ure, ob obotah qd 9. do 11. ure in pred pri-etkom predstave Kino V galeriji Babna hiša v Ricmanjih razstavlja do 17. maja slikar Stano Žerjal. Umik: ob delavnikih od 20. do 21. in v nedeljo od 10. do 11. ure. V galeriji G. Romani v Ul. Ugo Foscolo 40/A razstavlja do 16. maja svoje akvarele Piero Conestabo. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in 17.30 do 19.30, v nedeljo od 10. do 13. ure. V TK Galeriji Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja Jože Ciuh. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Ivan Cankar priredi v petek, 13. maja, ob 20.30 gostovanje ženskega pevskega zbdra KD Ivan Grbec z recitalom «Slovenska žena v pesmi in besedi* in prizor «Prvi ples*. KD Slavec Ricmanje - Log, Kulturni dom Ricmanje — 13. maja ob 20. uri gostuje KUD Pivka z Marinčevo «Komedijo o komediji*. Režija Marko Vadnjal. Vabljeni. KD Vesna vabi v petek, 13. 5. ob 20.30 v dom A. Sirka v Križ na gostovanje tamburašev in mešanega zbora KUD «N. Zupanič* iz Gribelj na Dolenjskem. Srečanje mladinskih predstavnikov SSk iz Trsta in Gorice Pred dnevi sta se sestali v Jam ljah vodstvi Mladinske sekcije SSk iz Trsta in iz Gorice. Na seji so mladinski predstavni ki SSk obširno razpravljali o skupnem prihodnjem delovanju, ki naj v predvolilnem času poudari zavze tost mladih za utrditev in uspeh stranke. V ta namen mislita mla dinski sekciji pripraviti nekaj samostojnih pobud, kot so okrogle mize, prisotnost v tisku, srečanja. Razgovor se je nato razširil še na druga vprašanja. Tako so mladi predstavniki SSk razpravljali o predlogu novega statuta Mladinske komisije Federabstične unije evropskih narodnostnih skupnosti. Mladina SSk je namreč ustanovni člen te medmanjšinske organizacije, ki je imela ob veliki noči svoje zasedanje na Koroškem. V Jamljah so tudi ocenili nedavno srečanje s predstavniki Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije v Trstu. Končno so se dogovorili o predlogu, da bi tudi letos prišlo do tradicionalnega «tabora zamejske mladine*, skupine pobude mladih iz Tržaške, Goriške in Koroške. f Čestitke Danes praznuje rojstni dan naša draga LOJZKA. Da bi bila še mnogo let med nami zdrava in čvrsta ji iskreno želijo hvaležne hčere Marija, Milena in Ivanka z družinami. Danes praznuje svoj 88. rojstni dan RUDOLF ČOK iz Lonjerja. Še na mnoga leta in dobrega zdravja mu želita žena Marija in hčerka Milka z družino. GappelJa Underground Zaprto. An?‘on 17.30 - 19.45 - 22.00 «Dieci giorni che sconvolsero il mondo*. *‘ Pod 13. letom. "•"attacielo 17.00 «La scelta di So-Phie*. Fe“>ce 18.00 - 22.15 «Tootsie». D. Hoffman in J. Lange. •Jgnon 16.30 «Sulle orme della Panira rosa*. A»rora 16.30 «Jakie Chan — la ma-r no che uccide*. apitol 17.30 «Ufficiale e gentiluo-mo*. Gristallo 17.00 «Tron». •oderno 17.30 «11 verdetto* P. Ne\v-!?an, C. Rampling, J. Mason. Zadnji dan. Radio 15.30 «La zia erotica*. Prepoln mladini pod 18. letom, 'ittorlo Veneto 16.30 «U Boot 96*. ^ainiere 16.30 «Heavy Metal*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vč«raj- danes Danes, SREDA, 11. maja „ ŽIGA gorice vzide ob 5.39 in zatone ob u.23 — Dolžina dneva 14.44 — Lu-na vzide ob 5.16 in zatone ob 18.51. Jutri, ČETRTEK, 12. maja PANKRACIJ Vren*e včeraj: na j višja tempera tu * 19.6 stopinje, najnižja 10.9 stopnje, ob 18. uri 19 stopinj, zračni 1005,4 mb pada, brezvetrje, vla-50-odstotna. nebo jasno, morje nnvno. temperatura morja 15 stopinj. „ ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jacopo Berti, E-ster Vedovelb, Lorenzo Carugi, Ma-'a Cristina Rizzo, Federico Cinet-Daniele Zerilli Julij Vanello, Fe-0erico Seraf fini. .UMRLI SO: 90 letna Paola San-Sjn vd. Mernik, 67-letna Iolanda {■ assari por. Bonaventura, 80-letna Rosina Pataj vd. Galvani. 74-letna fmn?a Tomasin, 77-letni Teodoro A-emanno, 68 letni Bruno Bruni, 76-J®«>i Aldo Renzi, 89 letni Matteo ‘oll, 87-letni Eligio Mirani, 93-letna RPUa Spadaro. dnevna služba lekarn (od 8.30 do 20.30) • Ul- Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. h1- Alpi Giulie 2, Ul. Cilino 36, Nabrežina. Bazovica, Milje (Drevo Mazzini 1). 8.30 do 13.00 .n od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7. Ul. deUTstria 7. SPDT prireja v nedeljo, 15. maja, avtobusni izlet na Planik oz. na Učko. Zbmališče izletnikov bo ob 6.15 pred sodinjsko palačo (Foro Ulpia-no). Hoje na Planik je skupno kakih pet ur in pol, na Učko pa le uro in pol. Vpisovanje še danes, 11. maja, na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. tel. 767304). Vabljeni! Društvo slov. upokojencev obvešča izletnike, da bo odhod avtobusa v Stično danes, lj. t.nj„, ob 7. .uri zjutraj izpred sodne palače v Trstu. Foro Ulpiano. Združenje Union Podlonjer Sv. I- van priredi enodnevni izlet dne 22. maja v Komendo - Kamnih. Vpisovanje v torek in vsak četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdinvo 30/11 Telefon 64459 r li 732851. Šolske vesti Zaskrbljujoč dokument KPI o obratih VM Komunistična sekcija Giuseppe Di Vittorio iz žaveljske industrijske cone je včeraj izdala zaskrbljujoč dokument glede položaja v obratih VM iz Trsta. Potem ko izpodbija trditve pisanja nekaterih časopisov na vsedržavni ravni, po katerih naj bi ta obrat bil pravi zgleden primer me-nežerskega upravljanja, komunistična sekcija ugotavlja, da obrat v resnici v zadnjih desetih letih nima nobenega novega proizvodnega cilja. Nasprotno: programi iz teh zadnjih let so zabeležili le proizvodno in zaposlitveno skrčenje, kar je potrdilo le negativno težnjo, ki jo potrjuje tudi nedavna dopolnilna blagajna. Organizacija v obratu je površna, pravijo komunisti, in brez vsake vizije v prihodnost. KPI zaradi vsega tega poudarja, da mora vlada z raznimi ministri za državne soudeležbe, resno upoštevati dizelski sektor, kot sektor, v okviru katerega se lahko še razvije proizvodna in zaposlitvena osnova. NA SEJI V PONEDELJEK ZVEČER Z večino glasov odobren letošnji proračun pokrajine Za dokument je glasovalo petnajst svetovalcev koalicije, proti štiri komunisti in misovec - Enak izid glasovanja ludi za triletni finančni načrt lili!®* SLOVENSKO =° TABOR F- Prosvetni dom Danes, 11. maja 1983, ob 20.30 LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA s humoresko: Jurčič, Makarovič in Herzog Kozlovska sodba v Višnji gori Režija: Miran Herzog Osnovna šola Oton Župančič vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v soboto, 14. maja. ob 16. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. usmsmm Podjetje AGRIFOR daruje 400.000 Ur za SKD Tabor. Na željo pok. Marte Aucr darujeta družini Petaros - Hrvatič (Boršt) 50.000 lir za gasilsko društvo Breg. Darko Švab daruje 100.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina Marte Auer daruje Avguština Švab (Dolina) 10 tisoč lir za PD Slovenec. V spomin na Andreja Ražma daruje družina Ražem 20.000 lir za ŠD ZdVja. Z večino glasov je goriški pokrajinski svet v ponedeljek odobril proračun pokrajine za leto 1983, večletni finančni načrt za obdobje 1983-1985 in nekaj drugih ukrepov finančnega značaja. Za proračun za tekoče leto je glasovalo petnajst svetovalcev koalicije, proti so bib štiri komunisti in misovec. štiri komunisti se seje niso udeležiU. Enak je bil izid glasovanju o večletnem finančnem načrtu 1983-1985. Pred zapadlostjo mandata (12. maja) je pokrajinski svet tako o-pravil še zadnjo, prav gotovo pa najpomembnejšo statutarno nalogo: finančni načrt, ki pa bo služil kot osnova upraviteljem, ki jih bomo izvoUU 26. in 27. junija letos. Finančni načrt za leto 1983 predstavlja, v smislu določil o srednjeročnem programiranju posegov (in izdatkov) na področju javne uprave, prvi del triletnega finančnega načrta, na podlagi katerega bo pokrajinska uprava v tem obdobju porabila nekaj nad 122 milijard lir: 29 za tako imenovane tekoče stroške, nekaj nad 93 pa za investicije. Del, ki odpade na leto 1983 pa obsega: 8,2 milijarde za tekoče stroške, 20,1 milijarde lir za investicije. Predvideni izdatki za tekoče stroške so se v primeri z lanskim letom povečali za 12,05 odstotka (nekaj pod dovoljenim maksimalnim poviškom). Dobršen del tekočih stroškov predstavljajo plače in socialni prispevki za osebje. Letos bodo v ta namen porabili nekaj nad 4 milijarde lir, ali skoraj 49 odstotkov, ali skoraj 16 odstotkov več kakor lani. Pokrajinska uprava ima na plačilnem seznamu 205 uslužbencev. Na področju investicij je najobsežnejši poseg predviden za šolstvo (14,6 milijarde lir) za obnovo nepremičninskega premoženja (3,5 milijarde lir), za vzdrževanje cest in manjše posege (most na Idrijci pri Mirniku) (pol milijarde lir) itd. To so glavne postavke iz letošnjega finančnega načrta, ki je, kakor so poudarili predstavniki koalicije, ob upoštevanju različnih težav ne samo finančnega značaja, kljub temu dovolj realističen in ne navadna sanjska knjiga. Pokrajinski svet se bo danes sestal še zadnjič. Seja je napovedana za 9. uro in se bo, spričo obilice vpcašanj, ki so na dnevnem redu, po vsej verjetnosti zavlekla kar cel dan. nuarja letos je alpinistična odprava stopila na vrh Cerro Mercada-rio v Argentini, zbirajo gradivo za poseben zbornik o goriškem Krasu itd. V okvir prireditev ob 100-let-nici sodi tudi družabnost, ki bo v nedeljo, 15. t.m., na goriškem gradu, v popoldanskem času pa v nekdanjem semenišču. Prijateljsko srečanje, ki se ga bodo udeležiU tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije in avstrijske alpinistične zveze, se bo pričelo ob 9. uri na goriškem gradu. Ob 12. uri bodo v prostorih nekdanjega semenišča odprU fotografsko razstavo. V istih prostorih bodo od 14.00 do 18.30 pred vajah barvne diapozitive o vzponu na Cerro Mercadario, ob 15.30 pa se bo pričel kulturni spored s pevskimi točkami in nastopom folklorne skupine iz Beljaka. Tudi v Tržiču glasovanje o proračunu O proračunu za leto 1983 je bil govor tudi na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Tržiču. Dokument so po daljši razpravi odobrih z večino glasov, proti so glasovih svetovalci krščanske demokracije in misovec, vzdržal se je predstavnik republikanske stranke. Finančni načrt predvideva skoraj 60 milijard lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Za tekoče stroške je predvidenih 16,6 milijarde lir izdatkov, 32,2 milijarde lir je vrednost investicijskih posegov, skoraj deset milijard lir pa predstavljajo krožne postavke in vračanje posojil. Na ponedeljkovi seji je občinski svet tudi odobril tarife za uporabo občinskega gledališča Teatro Azzur-ro, ki ga bodo slovesno odprli 17. t.m. Za uporabo dvorane za filmske in druge prireditve bo treba plačati 600 tisoč lir na večer, za gledahške predstave pa milijon lir Vstopnice za gledališče bodo velja le po 9 tisoč lir, za filmske pred stave pa 3.500 lir. Kakor znano, bodo v Tržiču junija letos imeli poleg volitev v pokrajinski svet tudi upravne vohtve. Mandat seda njemu občinskemu svetu poteče ju tri. NOCOJ V KULTURNEM DOMU «Chiedo asilo» z Benigni jem in razredom otroškega vrtca Ferrerijev film nam odkriva bogastvo otroškega sveta Jutri na sporedu pričakovani film «Pianela azzurro* Krožka Kinoatelje in Piccolo Ci-nejorum nam drevi in jutri ponujata v Kulturnem domu spet dve izjemni filmski prireditvi, Danes bodo z običajnim urnikom ob 18. in 21. uri vrteli film Marca Ferrerija zChiedo asilo», v katerem igra glav- ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V nedeljo, 15. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici PESEM POMLADI Revija otroškiji pevskih zbprov •aiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiimtiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiii V PETEK, 13. T. M., DAH SINDIKALNEGA BOJA Delavci v podjetju Sogetec zaskrbljeni nad stagnacijo Od novega lastnika zahtevajo spoštovanje sprejetih obveznosti o postopni obnovitvi proizvodnje - Zaskrbljenost tudi v tržiškem Detroitu Mali oglasi telefon (040) 7946 72 »I , . BANGA Dl CBEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA- K R E.D I T N A .BANKA -v,,. s.r.A.v' ■ f TR8T - UUCA F. FILZMO 'S? 61-408 10, 5. 1983 Ameriški dolar 1.448.- Kanadski dolar 1.180.— Švicarski frank 709.— Danska krona 165.— Norveška krona 203,- Švedska krona 192.— Holandski forint 527.— Francoski frank 195.— Belgijski frank 26- Funt šterling 2.250.- Irski šterling 1.860,- Nemška marka 594,- Avstrijski šiling 84,- Portugalski escudo 13,- Peze ta 10.- Jen 5,— Finska marka 260,- Avstralski dolar 1.200,- Drahma 15,- Debeli dinar 16,— Srednji dinar 17,25 nočna služba lekarn T (od 20.30 dalje) . Ul- Dante 7. Ul. deUTstria 7. Nabrežina, Bazovica in Milje (Drevo Mazzini 1). *dravStvena dežurna služba Noe’na služba od 21. do 8. ure £*■ 782 627. predpraznična od 14. do ure in praznična od 8. do 20 LEKARNE V OKOLICI “oliunee: tel. 228 124: Bazovica: 'e* 226 165: Opčine: te). 211-001; Urnsek: tel 225-141: Božje polje. ZRnnik- tel. 225 596: Nabrežina: tel 3G0 121; Sesljan: tel. 209-197. MENJALNICA vseh tujih valut IŠČEM v najem lokal primeren za mimo obrtniško dejavnost v Devinu ah Sesljanu. Telefon 040/200617 v večernih urah. ČISTILNICA «Tatjana» Nabrežina Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne us"uge čiščenja in hkanja po ugodnih cenah. Urnik: vsak dan razen sobote od 8. do 13. in od 16. do 19. urG. OSMICO je odprl Emil Purič, Re pen št. 15. V BLIŽINI Gropade se je izgubil nemški ovčar svetlo rjave barve. Sliši na ime Arno. Najditelja prosimo, da telefonira na št. 040/226113. TAT 128 coupe letnik 73 v odličnem stanju prodam. Cena 600.000 lir. Telefonirati od 13. do 14.30 na št. 040/220601. O UGODNI ceni prodam 5000 novih strešnikov. Telefonirati po 17. uri na št. 040/213820. KOMBI bedford oranžne barve nosilnosti 850 kg prevoženih 71.000 km ugodno prodam. Telefon 040/ 228190. PO KOSIH prodam karamboliran fiat 125. Telefonirati po 17. uri na št. 040/213820. OPRAVLJAM vsa pleskarska dela v najkrajšem času. Telefonirati po 14. uri na št. 040/910148. OSMICO je odprl Ivan Antonič Ce-rovlie 34. Toči belo in črno vino. OSMICO jt odprl v Repnu Alojz Milič. Toči belu in črno vino. POHIŠTVO KORŠIČ - razprodaja po ugodnih cenah: rustično dnevno sobo. hrastovo otroško sobo. knjižni leseni polici, sedežno garnituro ter raznovrstno pohištvo Telefon 040/54390. OSMICO je v Nabrežini odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za pri arizek. ELEKTRIČNO kitaro model fender jaguar prodam po zelo ugodni ceni. Telefonirati od 14. ure dalje na št. 040/830383.. PRODAM opel record diesel 2300 letnik 1981. Telefon 040/200427. Konec maja vpisovanje v otroške vrtce Vpisovanje v občinske otroške vrtce se bo letos pričelo v torek, 24., in se bo zaključilo v torek, 31.. t.m. Tako sporoča goriško županstvo. Za nove vpise je treba predložiti rojstni Ust in potrdilo o cepljenju. Pri vpisu bodo imeli prednost otroci rojeni v letu 1978 in vsekakor otroci, ki so že obiskovali otroški vrtec v šolskem letu 1982/83. Občinska uprava nadalje sporoča, da bodo v prihodnjem šolskem letu delovali otroški vrtci v Ul. Marconi, Ul. Čampi, Ul. Gramsci, Ul. Romagna, Ul. Brig. Avelhno, Ul. Pasubio, Ul. Ccdelli in Vicolo del Molino. Vsi razen prvega bodo od 1. septembra dalje odprti s sledečim urnikom: vsak dan razen sobote od 7.3C do 18. ure. Delavci krminskega podjetja Sogetec - Tee Friuli so za petek, 13. t.m., oklicali stavkovno gibanje. Zjutraj se bodo zbrah na skupščini v podjetju ter se pomenih o nadalj-nih pobudah, da bi položaj v katerem se nahaja podjetje, tudi potem ko so bile urejene imovinsko-pravne zadeve, spravili z mrtve točke. Vse je kazalo, da bo proizvodnja potem ko bo dosežen sporazum za prodajo, oziroma odkup nepremičnin in opreme, lahko takoj stekla. Položaj v podjetju pa se menda razvija drugače, kakor je bilo pričakovati. Iz tiskovnega poročila tovarniškega sveta in sindikata FULC izhaja, da je novi podjetnik vpisal v dopolnilno blagajno polovico v tovarni prisotnih delavcev, dosledno pa se izmika vsakršnemu pogovoru o rokih za obnovitev proizvodnje. Prav na te okoliščine posebej o-pozarja tovarniški svet in poziva deželno odborništvo in družbo Friu-lia, oba sta namreč s finančnim prispevkom omogočila ureditev imo-vinsko-pravnega položaja, naj čim-prej posredujeta pri novem lastniku in kot delničarja zahtevata spoštovanje prejšnjih obveznosti. Položaj v krminskem podjetju )e torej še zmeraj precej nejasen. Podobno je tudi v tržiškem podjetju Detroit. Dogovor o prevzemu s strani družbe Ceschelli je bil podpisan že 30. marca, Vendar so stvari ostale povsem na mrtvi točki. Na to opozarja tovarniški svet v poseb- UIIIUIIIIIIIHIIIIIIIIII lllllllllllllllllllllllMIIIIIUHIfllllHIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllll II lllllll IIIIIIIIIIIIIICIIIIIIIIIIIIM '8 ‘‘ NA POBUDO POKRAJINSKE f: ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Avditorij (Ul. Tor Bandena 4), danes, 11. maja 1983, ob 20.30 Jeans Sound Predprodaja vstopnic na ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20/11 TOZD LOPOVI - ANDROMEDA - SUPERGROUP - DIXIELAND - DESETI BRAT - PRIZMA Naravoslovno srečanje za goriške učence Več kot štiristo učencev goriških osnovnih šol se je v Avditoriju v Ul. Roma udeležilo vzgojnega srečanja, ki so ga šolske oblasti priredile pod pokroviteljstvom krajevnih uprav. Učencem je spregovoril naravoslovec dr. Flavio Perco, ki je ob sodelovanju lovskih čuvajev komentiral predvajanje diapozitivov o zaščiti naravnega okolja v naši deželi. Brezbrižnost ljudi za te probleme je predvsem posledica neinformiranosti o resničnih nevarnostih, ki jih ekološkemu ravnovesju povzročajo neodgovorni posegi človeka. Učenci so sledili predvajanju in razlagi z velikim zanimanjem, ker potrjuje, da lahko opravlja prav šola na tem področju izredno pomembno vlogo za širjenje kulturnega odnosa do narave. Spremembi v progah avtobusov APf Pokrajinsko avtobusno podjetje je zaradi zaprtja mostu čez Ter v bližini Verse uvedlo nekatere spremembe na avtobusnih progah. Avtobus, ki je doslej vozil skozi Marian do Palmanove, bo po novem vozil samo do Verse. Potniki namenjeni benopolitičnih vprašanj v luči pri-slej lahko posluževali proge Gorica-Gradišče-červinjan. prave na upravne in pobtične vohtve. Ciklus orgelskih koncertov v raznih krajih na Goriškem Prireditve bodo v Ronkah, Krminu, Ločniku in Grade, žu • V Loeniku 28. maja koncert Huberta Berganta Pričel se je ciklus orgelskih I ljah o vrsti najbolj aktualnih druž-Iconcertov v cerkvah na Goriškem, I beno-pohtičnih vprašanj v luči pri-/ct ga prireja, letos že tretjič, go-riška pokrajinska uprava. Do 6. junija se bodo v Ronkah, Krminu, Ločniku in Gradežu zvrstili še štiri koncerti priznanih italijanskih in tujih organistov. Gre za glasbene prireditve, ki so naletele na dober odziv pri domačih ljubiteljih tovrstne klasične glasbe, z zanimanjem pa je koncertom sledilo tudi lepo število tujih gostov. V soboto bo v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah koncertiral Bernard Gfrerer iz Salzburga, 21. maja je v krminski stolni cerkvi napovedan koncert organistke Iris Caruana, Hubert Bergant bo imel koncert 28. maja v župni cerkvi v Ločniku, spremljal ga bo goriški komorni ansambel. Zadnji koncert iz letošnjega ciklusa bo v soboto, 6. junija, v gradeški baziliki, kjer bodo tiastopili, poleg organistke Johhanes Tusch še sopranistka Liselotte Dazert in violinist Heinz Dazert. Vsi koncerti bodo ob 21. uri. Naj povemo še. da se je orgelskih koncertov pričel z pom Liliane Medici Turrini. ciklus nasto- V nedeljo družabno srečanje ob 100-lelnici goriške sekcije CAI Goriška sekcija italjianskega alpinističnega kluba (CAI) slavi letos 100-letnico delovanja. Jubilej bodo člani tega društva počastili z vrsto najrazličnejših manifestacij. Tako so ob obletnici poskrbeli za izdajo Ku-gyjeve knjige «Aus vergangener Zaeit* v italijanskem prevodu, ja- NA POBUDO KD Zborovanje o reformi sorioasistencialnih služb in zdravstva Na pobudo pokrajinskega in deželnega odbora krščanske demokracije, bo danes in jutri v Gradišču dvodnevno zborovanje o reformi so-cioasistencialnih služb in zdravstva s posebnim ozirom na vlogo in odnose med posamezniki, skupnostjo in krajevnimi ustanovami. Zborova nje se bo pričelo danes ob 17.30 v dvorani Bergomas z uvodnima poročiloma Luciana Rebulle in Miche-la Martine. Zborovanje se bo na daljevalo jutri popoldne ob 17.30. Nezadovoljstvo zaradi mesečnih vozovnic Precejšnje nezadovoljstvo je med delavci, ki se vsak dan vozijo na delovno mesto z avtobusi podjetja APT, povzročila enostranska odločitev ob pocenitvi mesečnih vozovnic. Ukrep pa je menda krivičen, kajti deležni naj bi ga bili samo tisti, ki so zaposleni v tržiški ladjedelnici. Pocenitev (2.000 lir na mesečni vozovnic’") naj bi stopila v veljavo že v tem mesecu. nem pismu deželnemu odborniku De Carliju v katerem zahteva izvajanje sprejetih odločitev. Tudi v tretjem «kriznem» podjetju na Goriškem, v podgorski tek stilni tovarni, položaj še ni bil razčiščen, čeprav je bil načelni sporazum o rešitvi krize dosežen pravzaprav že pred meseci. Zaključen obisk delegacije madžarskih sindikatov Na povabilo delavske zbornice CGIL se je prejšnji teden mudila na obisku na Goriškem tričlanska delegacija Zveze sindikatov iz pokrajine Somogy na Madžarskem. V bistvu gre za vrnitev obiska, k; ga je fsfed "dvema letoma'opravite, v tej' pokrajini, ob Blatnbnv-jezeru, delegacija goriške' delavske "zbornice. Gosti iz Madžarske, vodil jih je prvi^fttjnik1-sindikata Jartos Szeren-xi, so si med nekajdnevnim bivanjem pri nas ogledali vrsto indu strijskih obratov (med drugim so bih tudi na obisku v tovarni La Giulia v Gorici), se pogovarjali s predstavniki nekaterih krajevnih uprav ter si ogledali zanimivosti naše dežele. V petek dopoldne je bila na sedežu sindikata CGR v Gorici tiskovna konferenca, na kateri so gostitelji in gostje poudarili pomen tovrstnih srečanj in izmenjav izkušenj ter odgovarjali na razhčna vprašanja. DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE IN ŠOLA GLASBENE MATICE vabita v petek, 13. maja, ob 20. uri na Revijo glasbenih šol Primorske v Kulturnem domu v Gorici. lllllllllllll■llllllllllllltllllMIIIIIMIIIIMIItlllllllllllllltllllllllllllllll•lllltlllllll•ll•llllllllll^lllllllllllll u naj vsakdo prinese s seboj veljaven potni list ali veljavno osebno izkaznico. SLOVENSKO STALNO,, 'GLEDALIŠČE V TRSTU ALOJZ REBULA: Hribi, pokrijte nas farsa v treh dejanjih — dveh delih Režija: JOŽE BABIČ KRSTNA UPRIZORITEV V nedeljo, 22. maja. ob 17. uri v Katoliškem domu v Gorici. [J L* DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti 52. tel. 72701. (> urica VERDI 17.45-21.00 «Gandhi». CORSO 18.00—22.00 «Cannibal fe-rox». G. Radiče. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 «Disco sex». Prepovedan mladini pod 18. letom. 'Iršič EXCELS10R 18.00-22.00 «Palker r cineforum*. PRINCIPE Danes zaprto. Nuni I,urico in ukuticu SOČA 18.30 «Super vohljač*. Ameriška komedija. 20.30 «Dolina smrti*. Ameriški film. SVOBODA 18.30-20.30 «13. julij*. Jugoslovanski vojni film. DESKLE 20.30 «Ben Hur*. Ameriški zgodovinski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani. Ui Cardueci 38, tel. 84268. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE La Gori: rana -- S, R. L. GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga PRIMORSKI DNEVNIK 4 11. maja 1983 I VSE £A JAA VTtKO JMu u tira ra run Strada della Stazione 3 — Milje RIO OSPO — Tel. 271-256 Uvoznik -r pooblaščeni predstavnik za: prikolice ADRIA — verande CALLEGARI-MEHLER NOVO VOZILO BODO PREDSTAVILI V ZAČETKU JUNIJA S PREDSTAVITVIJO ALFE 33 SE ODPIRA NOVO ORDORJE V DEJAVNOSTI ALFA ROMEO SPOSOJENI TEST Energy saving tudi pri ritmu: za nekaj kapljic bencina manj Ritmo je danes najvarnejši avto v svojem razredu Trst - Riva Grumula 2/A tel. 040/775606 MOTORNI ČOLNI: CIGALA BERTINETT1 BOSTON VVHALER ELAN PRIKOLICE: ELLEBI REGGIANA R. SPLAVI OPREMA UTISPORT S. Frisori Ul. Pigafetta. S - Tel. 826-846 ZA LJUBITELJE MORJA IN JADRANJA " " IDE L t A *H jadrnica izdelana v Trstu Kit: 14.950.000 Lit (brez IVA) ■ Plovna: 23.950.000 Lit (brez IVA) svojem razredu. Na testu odpornosti, ko se je ritmo pri hitrosti 50 km na uro zaletel v zid. so ugotovili, da se je volan premaknil za 5 in 8 cm, v nasprotju z 12,4 cm, kolikor je evropska norma. Spremenjeni odbijači s škatlasto strukturo absorbirajo večjo količino energije udarca kot prejšnji. Posoda za gorivo premore 55 litrov bencina (povečana je za 5 litrov) in je pod zadnjim sedežem, rezervno kolo pa je na spodnji strani prtljažnika (kot pri renaultu 4). Udobje v ritmu se je izboljšalo s pomočjo antizvočnih pregrad, hi up motorja pa so zmanjšali s spremembami v menjalniku. Menjalnik za motor s 1116 kubiki je enako podaljšan kot za motor s 1300 kub. Sistem zračenja je zares izreden. Usmerjevalnikov toplega in hladnega zraka je veliko in zrak v kabini je mogoče, odvisno od hitrosti, hitro menjati. Spremenjene so tudi sprednje vijačne vzmeti, tako da je upravljanje z vozilom .lažje kot prej. K večjemu udobju prispevajo svoje tudi boljši sedeži. Ritmo, ki so ga prikazali novinarjem sočasno.a pando 45. je prvo Fiatovo vozilo s petimi kovinskimi programi na spremenjeni maski. Takšen znak bodo poslej nosila vsa Fiatova vozila. Ritmo je spredaj zadržal značilne okrogle žaromete, le da ima sedaj ha-logenske žarnice. V enaki višini z žarometi sta smerokaza, le da nekoliko spremenjena. Igranje o-blikovalcev s tema smerokazoma je postalo že več kot očitno. Kar naprej jih namreč premeščajo iz blatniko v odbijališče in nazaj, kajpak vedno «upravičeno». Zara-di posebne škatlaste konstrukcije so odbijači na udarce pri hitrosti do 5 km na uro. Po udarcu se v kratkem času vrnejo v prejšnje stanje. Novinec v družini ritmov je model z oznako ES (energy saving), kar bi po naše pomenilo varčevanje z gorivom. Izpeljan je iz modela 60. Poleg že omenjene nove oznake ima novi model plastične usmerjevalnike zraka na sprednjih vratih, na zadnji strani nad vrati spojler, lažja kolesa zaprtega tipa. Na armaturni plošči ima ekonometer, ki registrira s pomočjo posebnega računalnika hitrost in vrtljaje motorja. Dopolnilni instrumenti opozarjajo voznika kdaj naj spremeni prestavo. To je prvi svetlobni instrument za voznike brez posluha za motor oziroma brez merilnika vrtljajev, za vse tiste, ki pač enostavno nimajo občutka, kdaj je treba prestavljati. Motor modela ES ima kompre-sijsko razmerje 9,6:1. Vozilo s takšnim kompresijskim razmerjem vozi brez težav, če vanj natočite italijanski super bencin, čisto drugačna muzika pa bi seveda bila, ko bi natočili bencin, kakršnega pri nas uporabljamo za zastavo 101. Motorju so dodali nov upli-njač z elektronsko kontrolo gladine, napravo, imenovano cut-off, s katero se zmanjša poraba v mestni vožnji za 5 odstotkov. Zaradi izboljšav na ventilih in nove odmične gredi se je izboljšala vrednost navora. Varčnega avtomobila si danes ne moremo zamisliti brez elektronskega sistema vžiga. Tako je tudi ta model dobil elektroniko Marelli Digiplex, ki jo poznamo že iz ferrarija, lancie in argente. To smo hoteli preizkusiti tudi v praksi, zato smo med ponujenimi modeli izbrali prav ritmo ES. Fiatovi ljudje res niso pretiravali, ko so nas prepričevali v novosti tega vozila. Vsekakor je to uspešen avtomobil, ki ga je lahko voziti in v katerem je precej udobja. Menjalnik s petimi prestavami (ritmo 70 ima po želji tudi avtomatični menjalnik) je zelo natančen. Moč motorja 55 KM pri 1116 kubikih prostornine je dovolj za pogoste starte po mestu, pa tudi za vožnjo po avtocesti. Pospeški od 0 do 100 km na uro 15,9 sekunde, največja hitrost 150 km na uro pri skromni porabi, 5 litrov pri stalni hitrosti 90 km na uro so dovolj privlačne lastnosti za kupca s poprečno globokim žepom, kajti v Italiji je tudi davek ___________________________(mn) (Nadaljevanje na 6. strani) Že lep čas je od tega, ko je Alfa Romeo zadnjič predstavila popolnoma nov avto. Če nas spomin ne vara je takrat šlo za giu-lietto, prav v začetku prihodnjega meseca pa bo iz tovarne v Areseju prišlo na dan popolnoma novo vozilo, ki so ga kratili s številko: novi avto se bo imenoval alfa 33 ter bo sodil tam nekje med alfasud in giulietto. V začetku bosta na voljo dve različici: 1.3 in 1.5 quadrifoglio oro (zlata detelja). Prva bo zmogla 79, druga pa 85 KM, kar jima omogoča najvišjo hitrost čez 165 oziroma čez 70 km na uro; ob, tako trdijo v tovarni, dokaj nizki porabi. Zunanja oblika je kar nenavadna, saj je prednji del dokaj koničast, medtem ko je zadek visok in prisekan. Pri Alfi pravijo, da ima ta oblika prednosti limuzin s četvero vrati in kombijev, ki imajo še peta vrata v zadku. Obe različici razpolagata s petstopenjskim menjalnikom, zavore pa so spre- me, ki gre od vgrajenega raču- daj kolutne, zadaj pa so bob- nalnika do električnega zapira-ni. Različica «zlata detelja* ima n ja vrat ter do naprave check- cel kup dodatne notranje opre- control. MOTORJI: MERCURY TOMOS GUMIJASTI ČOLNI: ZODIAC NOVURANIA . . . ACHILLES adriaboats sasas IZREDNE PRILOŽNOSTI MOTORJI IN GUMIJASTI ČOLNI NA ZALOGI S.a r.l. TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Pod Ma-tajurjan, posebnosti in omika Ne-diških dolin; 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje*; 13.20 Od TOZD do delegatskega sistema: pogovori o samoupravljanju; 14.10 Roman v nadaljevanjih: M. Šolohov: «Tihi Don», 2. del; 14.40 Evergreeni: 14 55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna; 16.00 Bratje in sestre, na zdar!; 16.35 instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba; Mladi izvajalci: 18.00 Na goriškem valu; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER iSlovorisk' program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev . glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; 6.45 Objave; 6.45 Prometni servis in napoved programov 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev; Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; Objave, ki-nospored in ekonomska priporočila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.30 Glasbeni kiosk; 15.45 E-konomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o...: 18.00 Zaključek. KOPER lllalllanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30 9JO. 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.35 La giran-dola; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Simpatično in interesantno iz Rima; 14.32 Popevka tedna: 15.00 Na svežem zraku; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Glasba; 17.00 Belcanto; 17.32 Time mušic; 19.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00. 21.00, 23.00 Poročila; 6.00-9.00 Ju- tranji variete; 9.00 Radio in ja? ’83; 10.30 Pesem v času; 11-W Lahka glasba; 11.34 Jaz, Claudio; 12.00 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Milijarder postaneš; 15.03 Oddaja-o ekonomiji; 16.00 II paginono; 17.30 Glasbena oddaja; 18.05 Programi pristopanja; 18.30 Check-up; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz glasba; 20.00 Francosko gte; dališče; 20.40 Pozabljene strani glasbe; 21.03 Wonderland; 21.30 Skrivnostna Italija; 21.57 Srečanje z orkestrom Mario Pezzotta; 22.27 Audiobox; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski pogovori; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 21.00, 22.00, 23.00 in 24.00 Poročila; 6.10. 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 0.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.19 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13. ure: Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugo; tavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Obvestila in zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 16.45 Naš gost; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 «Madrigali» Sterndala Bennetta, Thomasa Tomfeirise in Luče Marenzie 18.15 S knjižnega, trga; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.55 Minute za EP; .9.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute Z ansamblom Slovenija; 20.00 Kon cert za besedo - Labrador; 20.25 J. Brahms: Sonata za violončelo in klavir, op. 38 v e-molu. Ciril Škerjanec - violončelo; 21.05 G. Bizet: Odlomki iz opere »Car-men»; 22.05 Našim rojakom po svetu; .22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza; 0.05 Nočni program . glasba. Pred časom so v Toskani predstavili novo serijo ritmov. Ker se zaradi obveznosti v redakciji predstavitvi nismo mogli udeležiti, objavljamo zapis o novi seriji ritmov, ki ga je objavila revija Avto. Avtomobil je kot umetniška slika. Vedno mu je mogoče dodati kakšno podrobnost, pa čeprav je komaj prišel iz delavnice oblikovalcev. Tisti, ki so ga oblikovali, takoj po njegovem nastanku razmišljajo, kaj bi mu bilo dobro dodati ali odvzeti, kako ga, z eno besedo, še posvežiti. Tako je bilo tudi z ritmom, enim od najbolj uspelih Fiatovih modelov v zadnjem desetletju. Ta štirimetrska limuzina, ki daje vozniku toliko zadovoljstva, se nam je zdela na sliki, ko smo jo videli po opravljeni retuši, grša od prvotnega modela, toda v «živo» je bil vtis mnogo boljši. Izboljševanje karoserije, mehanike in motorja, ki naj prispevajo k večjemu udobju in večji gospodarnosti avtomobila, vsako leto tovarna dodaja v preračunani količini, kajti skrbeti morajo, da je na ali v avtomobilu vedno kaj novega. Tako delajo vsi proizvajalci avtomobilov. Če ste se kdaj vprašali, zakaj se je proizvajalec za določene spremembe odločil šele danes, ko pa bi to lahko storil že včeraj, ko je vseeno o vozilu govoril v samih presežkih, potem si lahko odgovorite, da je to zato, ker pač mora imeti proizvajalec tudi konkreten razlog za to, da avtomobil sme na primer imenovati «model 83» (po vsakem letu posebej) in mu kajpak tudi povišati ceno. V osnovi obstaja pet modelov ritma z različno opremljenimi karoserijami (normi in super) in štirimi motorji — tremi bencinskimi in enim dizelskim. Osnovnemu modelu ritmo 60 so porabo zmanjšali z izboljšanjem aerodiamičnosti karoserije, saj so mu zračni upor zmanjšali za 10 odstotkov, prav tako so zmanjšali težo vozila za kakih 50 kg z uporabo lažjih materialov (hladilnik je na primer iz aluminija). K večji varnosti je seveda svoje prispeval tudi izboljšan motor, ki je bil deležen sprememb v zgorevalnem prostoru, ima novo odmično gred in izboljšan uplinjač. S temi spremembami so uskladili tudi stopnjo prenosa v menjalniku in diferencialu. Pri Fiatu poudarjajo, da je ritmo danes najvarnejši avtomobil v ...............................................................................................................min KAKOVOSTNA REGATNA IN POTOVALNA JADRNICA •. 11 /*■» 1 tS !. ,• «Delta 31» tržaški odgovor na težave domače navtike Obrtniška gradnja zagotavlja trajno dobrino in prilagoditev lastnim okusom Kot smo že večkrat poudarili italijanska navtična industrija išče izhod iz sedanje krize s proizvodnjo takih jadrnic, motornih čolnov in gliserjev, ki bi predstavljali trajno in kakovostno investicijo. Cene se torej ne prilagajajo manjši kupni moči prebivalstva kot v Franciji in delno v Veliki Britaniji temveč se celo višajo, saj so celo manjše jadrnice opremljene in urejene kot najdražje jahte raznih magnatov. Zgovoren dokaz take politike je jadrnica »delta 31» tržaškega obrata Nautisport iz Ul. Pigafetta. Že ogled gole lupine nam zgovorno dokazuje, da imamo pred sabo jadrnico, pri kateri niso skoparili s kakovostnimi materiali, kjer so skrbno proučili vsako podrobnost, da ne bi z leti zatajila. Trup je v notranjosti ojačen z vzdolžnimi letvami precejšnje debeline in širine, kar ne opazimo pri serijskih gradnjah. Izdelava je torej predvsem obrtniška, kar seveda vpliva na končno kakovost. delno pa tudi na ceno, ki pa ni dosti različna v primerjavi z italijanskimi jadrnicami istega razreda. Dve osnovni zahtevi sta botrovali načrtovanju te jadrnice, u-resničiti tako plovilo, ki bi se dobro odrezalo na regatah, obenem pa bd bilo sprejemljivo tudi za družinska križarjenja. Pri slednjih je povsem razumljivo, da jih lahko izvedejo le izkušeni jadralci. saj je jadranje tudi pri potovalni izvedbi' še kar zahtevno. U-pravljanje 9.40 metra dolge jadrnice, ki tehta 2.750 kilogramov, od katerih odpade za balastno kobilico 1.100 kilogramov, zahteva že veščo roko. Toliko več, ker si bomo z 12 konjskim notranjim pomožnim motorjem pomagali le v pristaniščih in v zatišju, ko bomo dosegli hitrost od 5 do 6 vozlov. Vgraditev močnejšega motorja pa bi bila pri taki jadrnici nesmotrna, saj bi zaradi večje teže porušila skrbno načrtovano ravnotežje, ki kljub regatnim oblikam zagotavlja s smotrno oblikovanim dnom neobičajno stabilnost. Navsezadnje pa je taka jadrnica namenjena le tistim, ki jim je jadranje največji užitek. Tudi manj zahtevni jadralci pa si lahko v potovalna izvedbi priskrbijo tako opremo, ki bo olajšala jadranje. Pri «delti 31» so namreč razvili tudi koncept, da nista dve jadrnici enaki. Vsak kupec po svoji želji prilagaja tako notranjost kot tudi površino jader in sistema za upravljanje. Nautisport izdeluje torej lupino s pregradami, palubo i vsemi vitli, škripci in jambor-jem, razni obrtniki pa v sodelo- ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Kulturne zanimivosti 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 La straordinaria storia del-1'Italia 15.10 šola in vzgoja 15.40 Brescia: 66. Giro dltalia 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Risanke 17.30 Plešimo - 1. del 17.50 Happy Magic 18.50 Stanlio in Ollio 19.00 Italia sera 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Dramma d’amore - film 21.55 Galileo Galilei in današnja znanost 22.30 Večerni dnevnik 22.40 Srečanje s kinom 22.50 Športna sreda Ob koncu dnevnik - zadnje vesti in vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 Dnevnik 2 - ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 - 16.30 Tandem 16.30 Tečaj angleškega jezika 17.00 Bootner cane intelligente -TV film 17.30 Dnevnik - kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Risanke 18.20 Odprti prostor 18.40 Dnevnik - šport 18.50 Ulice San Francisca - TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 Mixer 21.50 Dnevnik - večerne vesti 22.00 I guappi - film Igrajo: Claudia Cardinale, Franco Nero, Fabio Testi 00.10 Dnevnik zadnje vesti Tretji kanal 17.20 Parole in Sicilia 17.50 L’altro suono - 5. nadaljevanje 18.25 L’orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Napoli metropoli inverte-brata 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Missouri - film Igrata: Jack Nicholson, Mar-lon Brando 22.30 Divje življenje v Avstraliji 23.05 Dnevnik 3 - zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.25, 10.35 TV v šoli 17.40 Poročila 17.45 Ciciban, dober dan j.7,55 Zbori iz Vojvodine: zbor Koča Kolarov iz Zrenjanina 18.25 Kanmiško - domžalski ob- zornik 18.40 Mostovi 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Film tedna: Priča - madžarski film Priča je simbolični naslov filma, saj gre za pričevanje zgodovinskih dogajanj po drugi svetovni vojni. Seveda pa film nima nič skupnega z dokumetarcem, temveč na farsični način opisuje povoj- družbi. Nič čudnegg, če je moral film kar devet let počakati na svojo premiero. Osrednji junak te komedije — priča — je Jozsef Pelikan, bivši partizan in član partije, ki se naenkrat znajde v zaporu, ker je zaklal družinskega prašiča. Prav taka nenavadna je tudi njegova pomilostitev, ki jo Jez-sef pripisuje svojemu prijateljstvu z državnim ministrom Zoltanom Danielom, Čeprav slednjega odstavijo, se njegov naslednik Virag zavzema za Pelikana, ki pa se še večkrat znajde za zapahi. Zgodba je polna drobnih, a na moč nenavadnih in hkrati ironičnih dogodkov, vse dokler Pelikan ni prisiljen pričati proti svojemu bivšemu zavezniku Danielu in svojo izpoved obrne v njegovo korist... Film gradi serija skečev, ki se združujejo v komično, a hkrati kritično pripoved. Film Priča ■ je bil zelo uspešno prikazan na cannskem festivalu leta 198L Nekateri drugi televizijski studii bodo v prihodnjih tednih prikazali ciklus osmih madžarskih filmov. Ljubljanska televizija je nekatere oO' teh filmov že predvajala, zato smo se ciklu odrekli, to pa ne pomeni, da filmov, kot so na primer Priča ne bomo prikazali 21.45 Kulturne diagonale V. današnjih Kulturnih diagonalah bo tekla beseda O' knjižnih programih slovenskih založb za letošnje leto in o vplivu družbeno - gospodarskega položaja knjige na oblikovanje le-teh. Ali knjižni programi ohranjajo kljub denarnim težavam založb to zmanjšani kupni moči bralcev vsebinsko in idejno •< estetsko naravnanost peto' mezne založbe? Ali založbe uspevajo zagotavljati obseg in kakovost programov tudi v zaostrenih, neugodnih po- • go jih? Oddajo je pripravila Alenka Zor Koper 14.00 Odprta meja 17.00 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi še naslednje vesti: GRADEŽ — Posvet o navtičnem turizmu TRST — Fotografska razstava ® Umbertu Sabi VIDEM — Obnova gradov, ki ji® je poškodoval potres TRST — Razstavi Alberti in Cber-sicola TRŽIČ — VVagnerjeve prireditve BENETKE — Vstopnina za Benetke 17.30 TVD - Novice 17.35 TV šola ' 18.00 Film - ponovitev 19.30 TVD - Stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.05 Nogomet: Goteborg t , 22.00 Turistični vodič - v sodelovanju s Kompasom 22.05 TVD danes 22.20 Boks: Varna - evropsko "Prvenstvo vanju z obratom in po željah kupca dokončajo jadrnico. V takem primeru je končna cena brez jader kakih 50 milijonov lir, kar pa navsezadnje ni niti pretirano v primerjavi z jadrnicami podobne kakovosti. Kit izvedba je seveda cenejša (14.950.000 lir brez davka IVA), a je bržkone nesprejemljiva za večino dopustniških kapitanov, bolj vabljiva je plovna kit izvedba, ki stane 23.950.000 lir (brez davka IVA). Pri taki izvedbi je treba namreč le namestiti notranjost, medtem ko je vsa zunanja oprema že vgrajena. Po vsem tem še nekaj tehničnih'podatkov: dolžino in težo smo že navedli, dodati moramo še dolžino vodne črte, ki je 7.2Š metra, maksimalna širina je 3,20 metra, medtem ko znaša maksimalna površina jader (glavno jadro in ge- noa) 50 kvadratnih metrov. Glede notranjosti je treba navesti, da je v jadrnici 5 pogradov v dveh ločenih kajutah. Med glavno in premčevo kajuto je ob levem boku v ločenem prostoru stranišče, ob desnem pa prostorna omara. Višina v glavni kajuti je 1,84 metra, medtem ko so pogradi dolgi od 1.93 do 1,98 metra. V podkrovju je kuhinjski set z umivalnikom, gorilnikom in hladilnikom; rezervoar pitne vode drži 100 litrov, medtem ko goriva lahko vkrcamo 40 litrov. Kokpit je kot pri vseh sredozemskih jadrnicah udoben in prostoren, paluba pa »čista* in smotrno urejena. Da je jadrnica naletela na dober odziv, pa zgovorno dokazuje dejstvo, da jih je iz leta v leto vse več v našem zalivu. OBVESTILO PEUGEOT TALSOT se je preselil v TR2IC BPujtolLisert Costruzioni Automeccamche Industnali a r i Telefon: 470504 - 470505 Last. A. PERESUTTI iz Ronk pristaniška ind. cona Primorski dnevnik 5 PORT ŠPORT ŠPORT 11. maja 1983 ^owre7 •* V pokalu pokalnih prvakov Drevi v velikem finalu Real Madrid - Aberdeen Srečanje ho v Goteborgu - Španci v rahli prednosti GOTEBORG — Drevi bo v tem švedskem mestu finale pokala po-»fnni.i prvakov med madridskim Realom in škotskim moštvom Aberdeena. . ^psproti si bosta dve nogometni SOu: Realovi nogometaši igrajo namreč tipičen «ladinski nogomet», Y imajo posamezniki še kako pomembno vlogo, Škoti pa predvajajo običajno ^britansko šolo» (dobra telesna priprava, skupna i-Sra itd.). Srečan.je bo tudi zato dokaj zanimivo in vsako predvideva-d.16 glede zmagovalca je dokaj težko, čeprav so v rahli prednosti nogometaši, ki imajo večjo ^kušenost v pokalnih tekmovanjih ln gotovo bogatejšo tradicijo. 5, fer® madridskega moštva Di ktefano je bil še do včeraj dokaj zasKrbijeri. ker ni vedel, če bo lah-k0 zanesljiv0 računal na svojega r?lboljšega nogometaša, zahodnega ■semea Stielikeja, ki je prava gcnil-d« »:l* Realovega moštva. Stielike P* je le okreval in tako bo drevi tgrai v Goteborgu. ^ Stefano je tudi izjavil, da nje-*°Yl nogometaši z optimizmom gle-8K> na drevišnje srečanje, obenem d® je pristavil, da nihče v njego-em moštvu ne podcejuje Škotov, ' ustavljajo zelo homogeno in ne-j>rno celoto, čeprav je poprečna škotskega moštva le 23 let. bosta danes igrali v nasled-®J'n Postavah: ••J&RKDEEN: Leighton, Rougvie. ,c'w**sh. Miller. McMaster, Stranj, n- Cooper, Simpson. McGhee, Black, W«r REAL MADRID: Agustin, Jose, letgod, Bonet, Camacho, Angel, allego. Stielike, Jose, Juna Juani-“jSanfcllana . Drevišnje srečanje bo neposred-® prenašala ob 20. uri koprska Revizija, italijanska televizija pa Posredno v rubriki «Športna sreda*. Genoa - Inter pred disciplinsko komisijo RIM __ o domnevnih nepravil-na nogometnem srečanju Genoo in Interjem (ekipi naj ,! se sporazumeli za remi, ki naj g1 s« ga p>otem Interjev igralec "agni ne držal, saj je dosegel zma-sdviti gol), bo razpravljala disci-"dska komisija: tako je včeraj Odtočil Corrado De Biase, vodja Preiskovalnega urada nogometne Zveze. De Biase je namreč ftrišel do zaključka, da je več elementov, ki dajo misliti o nekem tajnem dogovoru, od izjav Juaryja (v slačilnici Interja naj bi prišlo do pretepa), do izjav igralca Genoe Ja-chinija, športnega direktorja Genoe Vitalija in pa dejstva, da se po zadetku Bagnija nihče ni veselil. Prav zato je De Biase poslal pred disciplinsko komisijo Jachinija, Jua-ryja, Vitalija ter predsednika Interja Fraizzolija in Genoe Fossa-tija zaradi objektivne odgovornosti društva pri tem domnevnem dogovoru. Simoni še naprej trener Genoe GENOVA — Gigi Simoni bo tudi v prihodnji sezoni trener prvoligaša Genoe. Tako je sklenilo vodstvo genovskega prvoligaša, potem ko si je prav v nedeljo zagotovil obstanek v prvi italijanski ligi. ODBOJKA PO ZMAGI NAD BOROM Kontovelke še naprej v C-2 ligi Bor — Kontovel Electronic Shop 1:3 (12:15, 5:15, 15:4, 13:15) BOR: Furlanič, Vodopivec, Mon-tanari, Jazbec, čač, Ukmar, Jevni-kar, Tomšič. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, čemjava, Rupel, Maver, Ele-na in Betti Prašelj, Gerbini, Regent. Že z zmago proti Libertasu iz Martignacca so Kontovelke naredile lep korak v boju za obstanek, s sinočnjim uspehom proti Boru v zadnji tekmi letošnjega prvenstva pa so si tudi zagotovile mesto v C-2 ligi tudi v prihodnji sezoni. Borovke pa so bile že pred sinočnjim srečanjem obsojene na izpad. O sinočnjem derbiju ni kaj dosti povedati. Igra je bila na slabi kakovostni ravni. Tudi Kontovelke niso pokazale nič posebnega, vendar jim je že to zadoščalo za zmago. Borovke so v tretjem nizu, ki so ga gladko osvojile, sicer pokazale dopadljivo igro in tako nadaljevale tudi v četrtem setu, vendar so proti koncu popustile, kar so gostje takoj izkoristile in tekmo zaključile v svojo korist. (G. F.) V OKVIRU PRAZNOVANJ OB PRAZNIKU OBČINE KOPER Danes svečana otvoritev obnovljenega nogometnega igrišča in atletske steze Na sporedu tudi okrogla miza o nogometu in prijateljska tekma Olimpija- Rijeka Z občnega zbora ŠZ Sloga Danes bo v Kopru v okviru praznovanj ob občinskem prazniku otvoritev obnovljenega nogometnega igrišča in atletske steze. Dogodek, ki je za ljubitelje športa v koprski občini seveda velikega pomena, bodo proslavili z vrsto prireditev, ki bodo še kako zanimive, posebno za privržence nogometa. V prostorih hotela Triglav bo tako danes ob 11. uri okrogla miza o nogometu, ki se je bodo udeležili vidni predstavniki jugoslovanskega nogometa, in sicer: zvezni kapetan nogometne reprezentance Jugoslavije Todor «Toza» Veselinovič: generalni tajnik jugoslovanske nogometne zveze Branko Pejo-vič; vodja televizijske oddaje «In-direkt» Marko Markovič: trenerja Olimpije in Rijeke Nedeljko Gugolj ter Marjan Brnčič; predsednik zveze nogometnih sodnikov Jugoslavije Lado Lakše in predsednik nogometne zveze Slovenije Branko Elsner. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniinHiniiiiiiiiiiiiiD KOLESARSTVO JUTRI V BRESCII Stari 66. dirke po Italiji Skupno bo nastopilo 162 tekmovalcev iz 16 držav - Sa-ronni glavni favorit - Jugoslavijo bo zastopal Polončič MILAN — V Brescii se bo danes I tudi na račun ekipne etape na kro-zbralo 162 tekmovalcev, ld bodo ju- nometer, češ da je pravi absurd. tri začeli svojo naporno pot po Italiji, ki se bo zaključila 5. junija v Vidmu. Skupno bo zastopanih šestnajst držav: poleg Italije bodo še Belgija (22 kolesarjev). Španija (11), Francija (8), Švica (6), Norveška, Švedska in Zahodna Nemčija (vsaka po tri), Avstrija (2), Jugoslavija, Poljska, Anglija, Nizozemska, Danska in Portugalska (po enega). Med glavne favorite izvedenci v prvi vrsti uvrščajo Saronnija, saj letošnja proga njemu najbolj leži. Poleg tega lahko računa še na velike odbitke v primerih zmage v posameznih etapah, s čimer lahko nadoknadi morebitne zaostanke v gorskih etapah, ki pa tokrat niso posebno zahtevne. Prav glede teh odbitkov je bil Moser, ki prav tako sodi med favorite, precej polemičen in je zatrjeval, da je «Giro» kot nalašč izpeljan za Saronnija. Moser je marsikatero bridko izrekel Saronni pa ima še eno prednost pred ostalimi: udeležil se je dirke po Španiji, kjer sicer ni prišel do kraja, vendar si je nabral prepotrebno kondicijo, medtem ko je Moser zadnje dni na primer imel precej težav zaradi zobobola. Poleg Saronnija in Moserja pa ne gre pozabiti še na Visentinija, Con-tinija, Baronchellija, Battaglina, Bernaudeauja in pa na Španca La-jarreto. Prav Španci so obljubili, da se bodo Saronniju maščevali, češ da se je na zadnji dirki v njihovi deželi sporazumel s Hinaultom v njihovo škodo. Na «Giru» bo tudi Jugoslovan Polončič, ki nastopa za ekipo Bottec-chia - Malvor, v kateri .so še Bec-cia, A. in L. Bevilacqua, Bombini, Milani in Gisiger. EVROPSKO PRVENSTVO Manfredi premagal Pecija s t.k.o. VARNA — Italijan Antonio Manfredi je včeraj v težki kategoriji evropskega prvenstva premagal Jugoslovana Dževdata Pecija s t.k.o. v tretjem krogu. V peresni kategoriji pa je bil izločen Italijan Maurizio Stecca, ki ga je premagal vzhodni Nemec Klaus Dieter Kirchstein. Jugoslovan Buzoli je v mušnji kategoriji premagal Madžara Kin-sesa po točkah s 5:0 in si je že zagotovil bron, v vvelter kategoriji pa je Sovjet Galkin premagal Jugoslovana Mirkoviča prav tako s 5:0. JUTRI V TRSTU Veselinovič gost ZSŠDI Jugoslovanski zvezni nogometni trener Todor Veselinovič in generalni sekretar FSJ Branko Pejovie bosta jutri gosta ZSŠDI. Srečanje z uglednima predstavnikoma jugoslovanskega nogometa bo na sedežu ZSŠDI v Trstu ob 20. uri. nika brez ogrevanja in zato nepripravljena. kar je tudi močno vplivalo na rezultat (med 23 ekipami so se fantje uvrstili na 20. mesto), je ženska štafeta v postavi Mirjam Gregori, Sandra Sumberaz ter Ma-risa Viller zadovoljila in prispela na cilj med 16 ekipama kot 8 , in to v konkurenci deklet, ki so bila tudi po 7 let starejša od naših. Torej vsekakor pozitiven obračun naših na tekmovanju na katerem je bilo sicer pomembno predvsem nastopati. (R. F.) Popoldne ob 16.30 bo otvoritev prenovljenega objekta. Po slavnostnem govoru predsednika okrajnega komiteja Socialistične zveze delovnega ljudstva Alda Ugrina in podelitve priznanj teles-nokulturne skupnosti iz Kopra ter teka pionirjev in pionirk na 600 metrov bo na sporedu tekma med prvoligašema Olimpije in Rijeke. Za to tekmo, ki je seveda prijateljskega značaja, vlada veliko zanimanje. Proslave ob otvoritvi igrišča se bodo končale jutri, ko bo v Kopru gostovala Triestina. Ob 15.45 bo na sporedu tekma med mladinskima vrstama Triestine in NK Koper, ob 17.00 pa se bosta srečali članski ekipi obeh društev. Štafeta bratstva in enotnosti V Ljubljani tudi naši V ponedeljek se je po ljubljanskih ulicah odvijal sklepni del letošnje 27. izvedbe pohoda «Po poteh partizanske Ljubljane*, ki je obsegal poleg Partizanskega marša za moške in ženske ekipe tudi Štafeto zmage za moške ekipe na razdalji 3x1000 m ter za ženske na razdalji 3x600 m in pa Štafeto bratstva in enot nosti na enakih razdaljah. V tej, zadnji konkurenci so se kot že vrsto let tudi letos prijavile e-kipe naših društev, ki so nastopile pod okriljem ZSŠDI. Vpisane so bi le tri moške in ena ženska ekipa, in sicer moška in ženska ekipa A-drie. moška ekipa Bora ter moška ekipa Devina. Žal, sta obe moški e-kipi Bora in Devina zaradi nepredvidene menjave urnika zamudili start in sta (ako naše barve branili le ob?.štafeti Adrie. Medtem ko je moška vrsta v postan Egon Benko. Maks Viller ter Marko Saksida startala vedno zaradi menjave ur- Italija izenačila MALIBU (ZDA) — V nadaljevanju svetovnega pokala v vaterpolu je Italija izenačila z Nizozemsko s 6:6. ZAČASNA LESTVICA ZRN 5, Italija 4, SZ, Madžarska, ZDA in Nizozemska 3, Španija 2, Kuba 1. Posnetek z občnega zbora ŠZ Sloga, ki je bil pred dnevi na Opčinah iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii MLADINSKE IGRE DEŽELNI FINALE V ODBOJKI 2. IN 3. MESTO ZA SLOVENSKI EKIPI Med «deklicami» 2. dijakinje tržaškega «Cankarja», med fanti under 19» 3. dijaki istoimenskega goriškega strokovnega zavoda za trgovino Eno drugo in tretje mesto je obračun slovenskih šol na deželnem finalu odbojkarskega turnirja letošnjih mladinskih iger, ki je bil včeraj v Gorici. Naslov deželnih pod-prvakinj so si v kategoriji deklic priborile dijakinje . tržaške nižje srednje šole «Cankar», tretje mesto pa v kategoriji «under 19» osvojili dijaki istoimenskega goriškega strokovnega zavoda za trgovino. Tržačanke so v jutranjih izločilnih polfinalnih tekmah naletele na zelo ugoden žreb, saj so se pomerile z goriškim prvakom (ekipo šole iz Gradišča), ki jim ni povzročil prevelikih težav. V popoldanskem finalu pa jih je premagala šola iz Fiume Veneta, za katero igrajo dekleta krajevnega istoimenskega društva, najbrž najboljšega odbojkarskega kluba v deželi. Proti tako močnemu nasprotniku so bile Šent-jakobčanke popolnoma brez orožja. Medtem ko so bile nasprotnice i-gralke, ki bi lahko po tehničnem znanju lahko mirno igrale denimo v C-2 ligi, če ne bi bile neizkušene in telesno še šibke, sestavljajo ekipo naše šole tudi nekatere neodbojkari-ce. se pravi dekleta, ki se ukvarjajo z drugimi športi ali pa igrajo odbojko lc v šolskem krožku, ki ga vodi prof. Erika škrl. Že drugo mesto v deželi je torej za slovenska dekleta zelo lep uspeh. Mnogo manj sreče so imeli gori-ški dijaki, ki so se že v polfinalu pomerili z zelo dobro ekipo tržaškega inštituta «Volta». V ogorčenem boju za vsako točko so naši fantje klonili šele po treh setih i-gre. «Volta» je nato osvojil deželni naslov, «Cankar» pa je z zmago proti Sacileju dokazal, da bi si prav gotovo zaslužil najmanj drugo mesto, čeprav j,. na koncu obtičal le na tretjem mestu. IZIDI NAŠIH EKIP DEKLICE Polfinale: Cankar - Gradišče 2:0 (15:11, 15:10) .................................................................m.............<......................m,n.,........................................................................................................................................................................................................m..............................................................................m............................................................. Gimnastika’ V NEDELJO V GORIŠKEM KULTURNEM DOMU Ljubljančanke zanesljivo najboljše Mlade Tržačanke pokazale napredek - Domovke četrte ■ Prihodnjič v Novi Gorici nedeljo se je v telovadnici gorskega Kulturnega doma odvijalo »fečanje v športni ritmični gimna-,t!“' r.a katerem so nastopila mla-a dekjcia iz Ljubljane (Narodni noni) Trst« (Bor) in Gorice (Dom). ,.e*rn»vanje je bilo dobro pripravilo [f, j# potekalo brez večjih zabojev. Kar zadeva prikazanih vaj, je trčil® Povedati, da so Ljubljančanke najboljše in to je tudi razum-J1.v®> če pomislimo, da trenirajo že tr'leta po dve uri dnevno. , Rfžaške mladinke so v zadnjem vidno napredovale in to pod v°dstvom ljubljanske trenerke Vanj-Eerlove. Kar zadeva zamejskega prven-,lVa v 3. selekciji med domovkami n borovkami, pa tega ni bilo, saj \° 'Tržačanke imelo samo tri sestave. Bor so nastopile Pavletič, Ger-r°. jn Karli, za Dom pa Legiša, L®suit in Primožič. , REZULTATI 1. SELEKCIJE *■ Ljubljana (54,00); 2. Bor A (51,45); 3. Bor B (46,75); 4. Dom (45,30). Vrstili red posameznic (mnogoboj) 1. Dražena Naumovski (LJ) 18,30; 2. Saša Kariž (LJ) 17,90; 3. Maja Brajnik (LJ) 17,80. Brez rekvizita 1. Dražena Naumovski (LJ) 9.15; 2. Saša Kariž (LJ) in Erika Buže-čan (TS) 8,95. Kolebnica 1. Dražena Naumovski (LJ) 9,15; 2. Maja Brajnik (LJ) in Saša Kariž (Lj) 8,95. Naj ob koncu povemo, da se bodo dekleta prihodnjič srečala na podobnem tekmovanju v Novi Gorici!* (MUC) KOŠARKA Poraz Jugoslavije Adidas — Jugoslavija 96:87 (45:38) JUGOSLAVIJA; Petrovič 2, Grbo-vič 2, žižič 2, Sunara 2, Ivanovič, Slavnič 8, čosič 6. Radovanovič 26 (6:8), Vilfan 8, Dalipagič 29 (3:3), Savovič. BUDIMPEŠTA - V drugi tekmi dvodnevnega bivanja v Budimpešti je jugoslovanska reprezentanca, ki se pripravlja na EP v Franciji, izgubila p-roti ekipi Adidasa (selekcija ameriških košarkarjev, ki igrajo v Evropi). V jugoslovanskih vrstah ni igral {^oškodovani Kičanovič in to se je še kako poznalo. V vrstah Adidasa sta bila najboljša Starks (31 točk) in Morse (17). 3. ZAMEJSKO PRVENSTVO Drevi drugo kolo Drevi ob 19. uri bodo na sporedu tekme drugega kola tretjega zamejskega balinarskega prvenstva po naslednjem sporedu: v Nabrežini: Sokol . Kras A; v Zgoniku: Kras B - Kraški dom: v Bazovici: Zarja - Gaja: na Opčinah: Polet . Gra-dina. (BS) SLOVENSKE KOŠARKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH • SLOVENSKE KOŠARKARSKE Naše peterke so tokrat še kar zadovoljile PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kontovel — GMT 68:89 (39:34) Kontovelci so morali še enkrat poraženi zapustiti igrišče. Naj pa takoj navedemo, da tokrat sploh niso razočarali. S prikazano igro so večkrat spravljali v težavo nasprotnika, ki je v prvem polčasu stalno zaostajal, tako da so šli Kontovelci k počitku s petimi točkami prednosti. V drugem polčasu se je slika na igrišču v marsičem spremenila, domačinom ni šlo več od rok, nasprotnik je prevzel pobudo in z agresivnejšo igro tudi prvič povedel in na koncu zasluženo zmagal. (H. L.) 1. DIVIZIJA IZIDI 12. KOLA Oberdan - Bor A 57:58, Inter Milje Bor B 2:0 (b.b.), Inter 1904 -Ferroviario 91:76, Baloncesto - SGT 83:64, Basket TS - Alabarda 53:170, Prevenire - Stella Azzurra 52:118, La Talpa - Totelco 44:46. LESTVICA Alabarda, Ferroviario in CL Por- to 20, Inter 1904 18, Bic, Autogam-ma in Stella Azzurra 14, Bor A, Inter Milje, SGT in Oberdan 12, La Talpa in Baloncesto 8, Barcolana in Bor B 6, Fanin 4, Quadrifoglio, Pall. Viva, Basket TS in Prevenire 2. KADETI Inter Milje — Bor B 119:63 (58:31) BOR B: De Carli 18 (2:3), Peta-ros, Krapež 2 (0:3), Parisi 10 (0:3), Komar 12, Tavčar 15 (1:5), Vec-chiet, Bertocchi 6 (2:5), Košuta. Proti prvouvrščenemu miljskemu Interju je bila druga Borova postava brez moči in je seveda po pričakovanju tudi visoko izgubila. IZIDI 19. KOLA Sokol - Barcolana 78:74, Bor A -Kontovel 89:61, Inter Milje - Bor B 119:63, Ferroviario B - Stella Azzurra 61:62. LESTVICA Inter Milje 34, Ferroviario A 31, Scoglietto 28, Libertas 26, Bor A 24, Sokol 20, Ferroviario B 16, Stella Azzurra 12, Barcolana 8, Bor B 4, Kontovel 2. *',,"<>mi|lil.lli:l. ...................n.......lil... m.......H.»IH ......................................».m.................... Ml.mi........ mili.... ......................................nun...ih.iuiim..,.111111....lili... ........................................n.............................»H.............H......II B ZAČETNIKI SKUPINA A r*3 — Domio 0:3 (0:2) BREG: Turco, Ražem, R- Ban-01 .(Vodopivec), Kraljič, Bevk, Ma-^'nich (Sancin), Glavina, Mauri, Sla-ec- Prašelj, Švara, Cottar, Pintus. G tekmi začetnikov Brega ni mno-kaj povedati, saj so bili nasprot-iznv/ito boljši. Med drugim so K°slje pokazali veliko volje do zrnata; medtem ko so se domači sko-'ai »bali* žoge. Kazalo je. kot da ^»»pali na igrišču in igrali po-nepovezano. Edino opravičilo Lbko bilo. da so igralci tekmo ■*« ♦občutili*. (M.Š.) IZIDI Breg - Domio 0:3; San Luigi -CGS irO; Libertas - Zaule 0:0; Mug-Sesar.a • Fortitudo 0:0; Giarizzole -PfciJimia 0.9: Ch.arbcla - San Vito ® 4. S Gmvanni - Portuale 1:0. LESTVICA San GioveT.i 35: CGS 33; Portua-a ^2; Ponziaj.a, Giarizzole, San Lui-29; Domio 27; Muggesana 26; Breg 20; Cniarbola 19; Zaule 14; S. v,to 11; Libertas 7: Fortitudo 3. _ SKUPINA B Opicjn> _ Kras 2:1 (0:1) BRAS: M. Tavčar. Frassinelli, U-Mesar, L. Škabar, M. Žagar, Grm** (K. Ž»gar), Černe, Grgič, A. Tavčar (Mozetič) 0METAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI STRELEC za Kras: v 2. minuti prvega polčasa Grmek. Kras je nerodno izgubil tekmo proti sicer solidni ekipi z Opčin. Kraševci so igrali eno od svojih slabših tekem. V napadu se je precej poznalo, da je manjkal Alan Škabar. Openci pa so imeli v svojih vrstah dva nogometaša, ki ponavadi nastopata v kategoriji najmlajših. V prvem polčasu so bili boljši Krasovi nogometaši, ki so že v uvodnih minutah po prostem strelu Šuca zatresli nasprotnikovo mrežo z Grmekom. Imeli pa so še nekaj ugodnih priložnosti, da bi povišali vodstvo. V nadaljevanju so domači igralci odločneje pritisnili in po daljšem obleganju Tavčerjevih vrat, so najprej izenačili z ll metrovko. Drugi zadetek pa je padel zaradi grobe napake Krasove obrambe. IZ ŠPORTNEGA ŽflfUENill V BENEŠKI SLOVENIM PROMOCIJSKO PRVENSTVO Lucinico — Valnatisone 1:0 VALNATISONE: Beuzer. Franzo-lini, Gariu, Drecogna (Pitta). Mol-fo, Zilli, Jussa, Stulin I. (Sedi), Stu-lin II., Cencig, Miano. Valnatisone se je moral sprijazniti s porazom proti močnemu Lu-cinicu in se bo moral zato še nekoliko potruditi, da si bo zagotovil obstanek v ligi. Trenutno je namreč s 24 točkami 13. na lestvici. 2. AMATERSKA LIGA Torreanese — Audace 6:2 (3:0) AUDACE: D’Andrea, Tomasig, Boviszac (G. Chiabai), Vogrig, A. Chiabai, Buonasera, S. Chiabai, Bi natto, Chiacig, Paravan, Ipnotico. Strelec za Audace: Paravan (2). Savognese — Villanova 0:1 (0:0) SAVOGNESE: Predan, Neocolom-bo (De Sabbata), Zanutto, Dodorie-szach, Coren, Cemoia, Periovizza (Tomasetig), Staffuro, Rot, Bordon, Ganis. Savognese in Audace sta tokrat izgubila. Če pa je opravičljiv poraz Savognese, ki je proti koncu tekme klonil visokouvrščeni Villano-vi, pa je visok poraz, skoraj bi rekli katastrofa, Audaceja proti skromnemu Torreaneseju pravo presenečenje. Audace ostaja z 31 točkami četrti na lestvici, Savognese pa je z 28 točkami sedmi. IZIDI Montebello - Campanelle 2:1: S. Luigi - CGS prek.; Opicina - Kras 2:1; Inter S. Sergio - Costalunga 0:1; Supercaffe - S. Andrea 0:1; Chiarbo-la . Soncini 0:1; Fani - Don Bosco 3:0. LESTVICA Soncini 44; Chiarbola 38: Supercaffe 32; Inter S. Sergio 29; Montebello 26; San Luigi 23; Olimpia 21; Don Bosco 19; S. Andrea 18: Costalunga 17; Campanelle 15; Kras 13; Opicina 12; CGS 11. CICIBANI Breg — Inter S. Sergio 0:2 (0:1) BREG: Cah, Raffaele, Pelicon, Kozina, Reggio, Krašovec, Zupin, Go-voni, Kosič. Tekma je bila zelo «čudna». Brežani so namreč imeli stalno vajeti igre v svojih rokah, nasprotniki pa so imeli nekoliko sreče in dosegli dva zadetka. Na potek tekme je vplivalo tudi sojenje, ld je Bregove cicibane nekoliko oškodovalo. Vsekakor pa gre poraz pripisati temu, da so fantje premalo streljali na nasprotnikova vrata. Tokrat zasluži pohvalo Pelicon. (M.Š.) IZIDI Breg - Inter S. Sergio 0:2; Ful-gor - Chiarbola no.; Giarizzole -Fortitudo 5:3; CGS . Soncini 1:5; Montebello - Costalunga 0:5; Campanelle - Domio 2:0. LESTVICA Soncini 34; Fortitudo, Costalunga 29; Giarizzole 27; Inter S. Sergio 24; Montebello 21; Breg 20; CGS, Chiarbola 14; Campanelle 12; Domio 9; Fulgor 3. SKUPINA B Primorje — S. Andrea 0:0 PRIMORJE: Blason. P. Štoka, Ukmar, Gerbassi, M. Štoka, Prin-cival, Počkal. Cicibani Primorja so povsem zasluženo remizirali doma proti ekipi Sant’Andrea, ki je trenutno na sredini lestvice. Cicibani Primorja so igrali morda eno najboljših prvenstvenih tekem, toda tokrat jim športna sreča res ni bila naklonjena. Vsekakor so tudi gostje igrali dobro in neodločen izid je v bistvu pravičen. (H.V.) IZIDI Zaule - Chiarbola 0:4; Giarizzole - Portuale 0:2; CGS - Soncini 0:2; San Luigi . San Giovanni 5:2; Opicina - Ponziana 0:4; Primorje - S-Andrea 0:0. LESTVICA Ponziana 38; Portuale, Chiarbola 35; San Luigi 30: Soncini 20; S. An-Andrea 19; Zaule, San Giovanni 15; CGS 13; Opicina 8; Primorje 7; Giarizzole 5. ((PROPAGANDA* SKUPINA A IZIDA 12. KOLA SGT - Don Bosco B 102:26, Don Bosco B - Inter Milje 41:52, GMT -SGT 37:80, RCT - Ente Porto 98:22. LESTVICA SGT 22, Grandi Motori 18. Ricre-atori 16, Inter Milje 12, Polet in Don Bosco B 6, Ente Porto 0. SKUPINA B Stella Azzurra — Bor 45:39 (20:23) BOR: Pagliapietra, Panjek 6 (2:2), Lippolis, Carli 3 (1:6), Blaževič 6 (0:1), Vodopivec 2, Rustja, Šik 14 (2:6), Birsa 8. Na našem stolpcu končno dvanajstica Po treh poskusih, ki so za las neuspeli (Pavel Gregorič, Nor-dio Gergolet in Sandro Šuligoj, ki so zbrali po 11 točk) smo končno v naši rubriki «Danes igra za vas» zabeležili dobitnika manjše nagrade. Nogometaš Gaje Dario Salvi je namreč zadel 12 izidov nogometnega stolpca «Totocalcio». Zgrešil je edino rezultat tekme Torino - Piša. Tu je namreč zapisal 1, Piša pa je poskrbela za presenečenje in zmagala v gosteh. Dobitniki z 12 točkami bodo ta teden dobili nekaj več kot tri milijone lir. Dariu Salviju i-skreno čestitamo in upamo, da je stolpec na Primorskem dnevniku tudi v resnici igral. SODNIK: Bertocchi. Borova ekipa, ki nastopa v prvenstvu «propaganda», ni znala izkoristiti niti zadnje priložnosti, da bi osvojila vsaj eno zmago. Čeprav so bili borovci povsem enakovredni nasprotniku, so povsem popustili v zadnjih minutah, potem ko so lep del tekme celo vodili. (Marko) IZIDI 12. KOLA Stella Azzurra - Bor 45:39, Don Bosco A - Servolana 55:52, Don Bosco A - Ferroviario 97:26, Libertas -Servolana 60:67. LESTVICA Don Bosco A 22, Servolana 18, Inter 1904 in Libertas 12, Ferroviario 10, Stella Azzurra 4, Bor 0. Mednarodni turnir v Firencah Poraz Gerulaifisa FIRENCE — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Firencah je prišlo do velikega presenečenja. Francoz Goven je na- mreč premagal Američana Vitasa Gerulaitisa s 6:3, 6:4. Res je, da je bil Gerulaitis nekoliko nerazpoložen (vročina), vseeno ni bilo pričakovati, da bi lahko bil izločen že v prvem kolu. Uspešno je začel Jugoslovan Marko Ostoja, ki je premagal Italijana Bottazzija, ki je odstopil že po prvem setu, ko je bilo stanje 4:1 za Jugoslovana. OSTALI VČERAJŠNJI IZIDI Dibbs (ZDA) - A. Panatta (It.) 6:2, 4:6, 6:3, Cancellotti (It.) -Alexander (Avstral.) 6:3, 6:3, Cano (Arg.) - Ocleppo (It.) 6:2, 7:6, Jai-te (Šp.) - Martinez (Bol.) 2:6, 6:2, 7:5, Tulasne (Fr.) - Peeri (Par.) 6:4, 6:1, Arias (ZDA) - Moretton (Fr.) 6:3, 7:5, Cash (Avstral.) -Gonzales (Par.) 6:4, 6:3, Gimenez (Šp.) - Gildemeister (čile) 7:5, 6:3. C. Panatta uspesen HAMBURG — Italijan Claudio Panatta je v prvem kolu mednarodnega teniškega prvenstva ZRN premagal Šveda Magnusa Tideman-na s 6:7, 6:3, 6:2. Finale za 1. mesto: Fiume Vene-to - Cankar 2:0 (15:8, 15:2) «UNDER 19» - FANTJE Polfinale: Volta - Cankar 2:1 (15:5. 10:15, 15:13) Finale za 3. mesto: Cankar - Šarile 2:1 (15:1, 13:15, 15:8) POSTAVE Cankar TS: Foraus, Centazzo, Te-deško. Pavletič, Bandi, Stoper, Kuhar, čulav, Albi, Čurman, Legiša in Pavlica. Cankar GO: Trpin, B. in H. Kosič. I. in S. Špacapan, Vogrič. Fajt, Cej, Mučič, Bastiani, Zavadlav in Cotič, (ak) I. MOŠKA DIVIZIJA Druga zmaga Soče Soča — CP Pieris 3:2 (12:15, 15:9, 8:15, 15:11, 15:4) • SOČA: Gergolet, Radi voj Černič, Fajt, Marjan Černič, Tomšič, Pisk, • Mozetič, Giantin. V ponedeljek zvečer je šesterica Soče izbojevala svojo drugo zmago v tolažilni skupini 1. moške divizije. Srečanje je bilo zanimivo, saj sta o-be ekipi igrali požrtvovalno. Zmaga je zasluženo pripadla našim fantom, saj so v odločilnih trenutkih bili prisebnejši in odločnejši v napadu. Po tekmi nam je trener ekipe Marjan Čemic dal naslednjo izjavo: «Priznati moram, da smo v teh zadnjih nastopih pokazali napredek. Z delom bo torej potrebno nadaljevati po začrtani poti. Letos je prvič, ko ta ekipa uradno nastopa in lahko rečem, da smo zadovoljni z do-, sedanjimi rezultati.* Igralec Radivoj Černič pa: «To tekmo bi lahko osvojili s čistim izidom 3:9, le da bi naši igrali vseskozi, kot znajo. Tudi na skupni lestvici bi lahko imeli kako točko več.* (ik) Italcantierj - Naš prapor 3:0 (15:8, 15:6, 15:6) NAŠ PRAPOR: Klanjšček, Mi-kluš, Komel, Vižintin, F. Sošol, M. Sošol, Bevčar in Grinover. Sinoči je ekipa Našega prapora v Tržiču doživela svoj peti poraz v finalnem delu prve moške divizije. Tokrat so igralci z vznožja Brd klonili proti Italeantieriju A, ki vodi na skupni lestvici in se poteguje za prestop v višjo ligo. čeprav so naši fantje tokrat izgubili, so še vedno na tretjem mestu skupne letsivce. (I.K.) im m m tiiiiuiii m n n mi iiiiiiiiii iiiii iiiiiiiiiii mili n n iiiiiiiiiiiiiai mm m mini im n 111111111111111111111111111111111 OBVESTILA • OBVESTILA ■Mi i Klub prijateljev Jadrana organizira v soboto, 14. t.m., z odhodom ob 16. uri avtobusni izlet na tekmo «play-offs» Americanino Vicenza - Jadran. Cena izleta je 10 tisoč lir. Vpisovanje v potovalnem uradu Anrora, v cvetličarni Nadja na Proseku in v trgovini čevljev Malalan na Opčinah. Vpisovanje se konča jutri, 12. t.m. * * • ŠD Breg - smučarski odsek organizira v petek, 13. maja, ob 20. uri družabni večer smučarjev v «Hribcnci» v Borštu. Postreženo bo s ((kalamari in salatino*. Vpisovanje pri Rossani v Borštu. Cena 3.000 lir. Vabljeni. • • • Športna šola Trst sporoča, da bo sestanek glavnega odbora jutri, 12. maja, ob 20. uri na stadionu «1. maj». * • * Jadralni klub Čupa organizira v soboto, 14. maja, ob 9. uri delovno akcijo na društvenem prostoru v Sesljanu ter vabi člane, da se je udeležijo. • * * Športna šola Trst vabi na 2. revijo najmlajših, ki bo v soboto, 14. maja, ob 15.30 na stadionu <1. maj*. ŠD Breg sklicuje jutri, 12. t.m., ob 21. uri izredno sejo za organizacijo športnega praznika, ki bo v Dolini 21., 22. in 23. maja. NOGOMET 3. A1, NA GORIŠKEM Danes v Štandre/u Juventina - Capriva Danes bodo v Štandrežu odigrali zaostalo tekmo 3. amaterske lige med Juventino in Caprivo, ki so jo zaradi dežja odgodili pred dvema nedeljama. Tekma se Ivo pričela ob 18. uri in bo dokaj pomembna za goste, ki se borijo za napredovanje. Po nedeljskem uspehu proti So-vodnjam, štandrežci upajo, da bodo tudi proti furlanskim igralcem dosegli pozitiven rezultat. BOKS Orono ohranil naslov CARACAS — Venezuelski boksar Rafael Orono je ohranil naslov svetovnega boksarskega prvaka v super mušji kategoriji (verzija WBC), s tem da je po točkah premagal Mehikanca Raula Valdeza. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din. za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000 00 din za organizacije in podjetja mesečno 140.00 letno 1400.00 din. ' ’ Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfOn 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 LjubljonO | Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm) [ 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, j sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda, Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 11. maja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal In tiska I im I Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PO NEDELJSKIH DEŽELNIH IN UPRAVNIH VOLITVAH V ŠPANIJI Socialisti bodo skušali upravljati sami in ne bodo iskali zvez samo s komunisti To je mnenje izvršne komisije stranke - Komunisti so za obnovitev globalnega sporazuma Vodja konservativcev Fraga ocenjuje osip glasov PS0E za zgovoren opomin tej stranki iH PRIMORSKE VESTI MADRID — Španska socialistična Stranka, ki je v nedeljo premočno zmagala na upravnih in deželnih vglitvah v tej pirenejski državi, je prva analizirala izid volitev in morebitne posledice, ki bi jih lahko leta imel na nadaljnje politično življenje v Španiji. Sicer se ne govori o dolgoročnih političnih posle dicah, ampak takojšnjih. Zaključki izvršne komisije PSOE ne morejo biti drugačni od živega zadovoljstva nad nedeljskim uspehom, medtem ko je treba pripisati osip glasov vzdržanju volilcev, ki je v nedeljo doseglo kar 35 odstotkov, medtem ko je bilo oktobra lani na političnih volitvah «le» 20 odstotkov belih glasovnic. Kjer so v nedeljo socialisti dobili absolutno večino, bodo seveda u-pravljali sami in ne bodo sklepali sporazumov z ostalimi strankami, kot na primer s komunisti. Socialisti so na te sporazume pripravljeni samo v posameznih krajih, kjer nimajo absolutne večine in to ne izključno s komunisti, temveč tudi z drugimi silami, na primer z baskovsko nacionalistično stranko. Kaže pa, da si komunisti prizadevajo za obnovo globalnega sporazuma iz leta 1979, v vsakem primeru pa bodo zahtevali določene prednosti za njihovo podporo tam, kjer bi bil njihov glas potreben za izvolitev socialističnega župana, kot je to primer Barcelone. Po podatkih, ki so zaenkrat na razpolago, je PSOE prejela sedem in pol milijona glasov in tako izgubila okrog dva milijona glasov v primerjavi z lanskoletnimi političnimi volitvami. V odstotkih pomeni to tri točke manj, saj bodo sedaj socialisti razpolagali s 43,30 odstotka glasov. Konservativna ljudska koalicija je tudi izgubila nekaj sto tisoč glasov, vendar je pridobila v' odstotkih (sedaj 25,89), medtem ko so komunisti edini zabeležili visok porast in skoraj podvojili svojo moč (od 4 odstotkov glasov so prišli na 8.1). Socialisti skušajo pojasniti osip z dejstvom, da je bilo tokrat veliko belih glasovnic, oziroma veliko ljudi, ki sploh ni prišlo na volilne sedeže. To je seveda res, vendar ne gre prezreti dejstva, da se jih je veliko ponovno odločilo za špansko komunistično partijo. Po mnenju konservativnega leaderja Manuela Frage, pa pomeni nazadovanje PSOE podoben alarm tistemu, ki se je sprožil na upravnih volitvah v Franciji. Veliko opazovalcev kljub vsemu meni, da ni tako in da gre v prvi vrsti za katastrofo Frage samega, ki si ni znal pridobiti tistega pol milijona volilcev, ki so lani glasovali za demokratsko zvezo. Naj bo tako ali drugače, socialistična hegemonija je na vseh ravneh neoporečna, kot tudi rojstvo in uveljavitev dovolj homogenega politično-upravnega razreda, ki se nima na politični ravni česa bati in lahko posveti svojo skrb dialogu z raznimi socialnimi silami. Španski tisk je posvetil precej pozornosti predvsem stranki Manuela Frage. Najbrž sta zato na valu navdušenja dnevnika «Diario 16» in «E1 Pais» zapisala, da je Fraga doživel poraz. «E1 Pais» ob tem ugotavlja, da si bo morala desnica spet zastaviti vprašanje in najti platformo, kako pridobiti krščanske demokrate, ki raje podpirajo socialiste kot pa konservativno zvezo. Ves španski tisk pa si je enoten v ugotovitvi, da se je še enkrat v državi uveljavil dvostrankarski sistem in s tem bo treba tudi v prihodnje računati. Odstopil ravnatelj beograjske Politike BEOGRAD — Predsedstvo republiške konference SZDL Srbije je na včerajšnji seji sprejelo odstop Dragoljuba Trailoviča z dolžnosti glavnega in odgovornega urednika časopisa Politika. Predsedstvo je to ocenilo kot logičen korak v pri- zadevanjih delavcev te časopisne organizacije, da v uredniški politiki zagotovijo polno doslednost Dri samoupravni in socialistični usmerjenosti časopisa ni ne dovolijo ponavljanja političnih napak in napak. kakršne so se pojavile v nekaterih člankih. Predsedstvo RK SZD L Srbije meni, da mora poleg odgovornosti glavnega ni odgovornega urednika tudi uredništvo časopisa Politike opredeliti svojo odgovornost in da po nedavni obširni razpravi o javnih glasilih odpravi vzroke, ki so pripeljali do občasnih napak in nepravilnosti v časopisu. Do imenovanja novega glavnega in odgovornega urednika bo njuno funkcijo opravljal direktor časopisne organizacije Politika Dragan Markovič, (dd) V STRUNJANSKEM ZALIVU SO MILIČNIKI PRESTREGLI MORSKI TIHOTAPSKI KANAL V mrežo preiskovalcev so padli trije Spličani in dva Tržačana, ki so pretihotapili 1.200 kg pražene kave in 300 parov kavbojk STRUNJAN — Kratka rafala iz avtomatskega orožja sta včeraj ponoči, nekaj po eni uri, pretrgala tišino v strunjanskem zalivu. Bila sta opozorilo gliserju temne barve z belo črto, ki je na pomol kopališča ob domu vojaških vojnih invalidov v Strunjanu pripeljal tihotapsko blago. Ob strelih je voznik plovila do konca pritisnil na plin in gliser je kot puščica švignil na odprto morje in se «izgubil» v noči., Na pomolu so ostali trije Spličani, dva Tržačana, tovornjak, dva osebna avtomobi la in pretihotapljeno blago: 1.200 kilogramov pražene kave in 300 pa rov kavbojk. Tako se je končal ponočni «lov» na tihotapce, ki so za prr; ovedano trgovanje izbrali najširši tihotapski kanal — morje. Tokrat so se znašli v sklenjenem obroču, ki so ga . ....................II......II.II.. ..„„„„„„„„„„ .....„„„„„„„„„„ UGOTOVITVE PREISKAVE PRI ZflHODNONEMŠKEM TEDNIKU ŠTERN V HAMBURGU Pristnost Hitlerjevih dnevnikov preverjali s pomočjo ponarejenih «originalnih» rokopisov Vpletenost časnikarja Heidemanna v vso zadevo vedno bolj očitna Zvezke naj bi posredoval visok vzhodnonemški policijski funkcionar BONN — Znana afera v zvezi s ponarejenimi Hitlerjevimi dnevniki je v ZRN še vedno v ospredju pozornosti tamkajšnje javnosti. Preiskava, ki jo je uvedel tednik Štern, je vsekakor še poslabšala položaj časnikarja Gerda Heidemanna, ki naj bi te dnevnike našel. Ugotovili so namreč, da so znanima grafologoma Ordwayu Hiltnu (ZDA) in Freiu Sulzerju (Švica), katerima so poverili ugotavljanje avtentičnosti Hitlerjeve pisave, predstavili tudi ponarejeni »originalni* vzorec pisave bivšega nacističnega mogotca in sta torej grafologa dejansko preverjala ponarejeno s — ponarejenim. Prav zato sta oba po prvi ekspertizi potrdila avtentičnost 60 zvezkov. Vodstvo Sterna je namreč v o-kviru svoje preiskave predložilo znanima grafologoma Američanu Kennethu Randellu in Nemcu Mi- chelu Di Mannheimu skupaj z dnevniki tudi originalni primerek Hitlerjeve pisave iz državnega arhiva v Koblenzu in pa primerke »fiihrer-jeve* pisave, ki jih je imel v svojem zasebnem arhivu Heidemann in za katere so bili vsi prepričani, da so pristni. Grafologa sta nedvoumno ugotovila, da je bila tudi Hitlerjeva pisava iz Heidemannove-ga arhiva ponarejena. Vsa pozornost je tako zdaj osredotočena le na Gerda Heidemanna, čeprav vodstvo časnika nikakor noče iskati «grešnega kozla» v zadevi, v katero se je zapletel ves tednik. Heidemanna so v petek v uredništvu podvrgli pravemu zasliševanju, v okviru katerega so ugotovili, da dejansko v podjetju nihče ni vedel za »kanal* po katerem so prišli ponarejeni zvezki (z izjemo Hei- demanna, seveda), niti predsednik .......................»m,,..,.,,............................. .H....,,.,,,,,,,,,, NA PROCESU ZARADI UMORA WALTE RJA TOBAGIJA NOVOPEČENI SKESANEC MARANO DAL SVOJO VERZIJO DOGODKOV Izpodbil je dosedanje izjave in pričevanja glavnega skesanca Barboneja MILAN — Nenadno kesanje dose-daj neomajnega terorista Maria Marana in njegovo soočenje z glavnim skesancem Marcom Barbone-jem sta bila osrednja dogodka na včerajšnji razpravi procesa Tobagi. Bivši študent arhitekture Marano je brez pomislekov priznal svojo krivdo v umoru časnikarja Walter-ja Tobagija. Njegova verzija dogodkov pa je v odkritem nasprotju z izjavami Marca Barboneja, da ga je ta večkrat prekinil in mu zabrusil, da je lažnivec. Mario Marano je namreč izjavil, da se je skupaj s Francescom Gior- Mario Marano danom ogreval za napad na kakega desničarskega časnikarja, medtem ko je Barbone vztrajal pri To-bagiu in Passalacqui. Prav tako je na Barboneja zvalil krivdo glede sklepa, da je treba Tobagija ubiti, medtem ko bi se drugi člani teroristične skupine «28. marec* zadovoljili z ranjen jem. Kot zadnje je Marano dal tudi popolnoma drugačno verzijo o dinamiki umora Walterja Tobagija. Po njegovih besedah bi moral na Tobagia streljati le Barbone, ko pa ga je s prvim strelom tudi zadel, mu je u-kazal naj tudi on strelja. Marano ji priznal, da je v Tobagija spro- žil trj strele, a je takoj dodal, da je zadnji streljal v časnikarja prav Barbone, ki ga je tudi pokončal. Marano je tudi spregovoril o svojem vstopu v teroristične vrste. Prikazal je dejavnost teroristične skupine «28. marec* in analiziral sklep o njenem napadu na italijanske časnikarje. Svojo izpoved je Marano zaključil v upanju, da bi po «svinčenih letih* sedaj končno nastopilo obdobje konkretnega dela. Barbonejev odvetnik MarceOo Gentili je takoj zahteval soočanje med »starim* in »novim* skesancem, saj so Maranove besede hudo načele dosedanji položaj njegovega varovanca. Barbone je takoj odločno zavrnil vse Maranove izjave. Najprej je spomnil sodni zbor, da se je prvi kesal in s tem o-mogočil aretacijo vseh pripadnikov teroristične skupine «28. marec*. Navedel je tudi, da je s svojim kesanjem ogrozil varnost svoje družine, ki še vedno živi pod nadzorstvom policije. Barbone je tudi spregovoril o sami dinamiki umora VValterja Tobagija. Zanikal je trditve, da je spodbudil Marana, naj strelja, saj je bilo že prej domenjeno, da bosta v časnikarja streljala v dveh. To pa je po Barbo-nejevih besedah zahteval prav Marano iz izključno praktičnih razlogov, da bi bili gotovi v uspešnost atentata. V Milanu je torej včeraj prišlo do dramatičnega preokreta. Sodnike čaka sedaj težka naloga preverjanja resnice. Kdo od obeh skesancev je iskren in zakaj se je Marano po dveh letih končno skesal in pričel sodelovati s sodstvom. S svojo verzijo bi lahko skušal predvsem pomagati samemu sebi, s tem pa škoduje Barboneju. Ftesnici na ljubo so vsa dosedanja kesanja omogočila varnostnim silam, da so zadale smrtne udarce terorizmu. Občasno je prihajalo tudi do razhajanj med posameznimi skesanci. v glavnem pa so vsi pazili, da se ne bi prehudo oškodovali. Skesanci so ob tem imeli tudi olajšano delo, saj so neomajni teroristi dosledno molčali. Z včerajšnjimi Maranovimi izjavami pa obstaja upravičena bojazen, da bodo spregovorili tudi dru- gi neomajni in s tem spravili težave dosedanje skesance. Sporazum o vrnitvi kitajskega letala TOKIO — Južnokorejski in kitajski predstavniki so včeraj podpisali sporazum o vrnitvi kitajskega letala, ki ga je skupina gusarjev preusmerila v Seul. Dogovarjanje je bilo dokaj zapleteno, saj Kitajska ne priznava Južne Koreje in na noben način ni hotela podpisati dokumenta, na katerem bi bili navedeni obe državi. Sporazum predvideva vrnitev letala in vseh potnikov ter posadke, razen šestih gusarjev, ki jim bodo v Seulu sodili. izdajateljske hiše, ki je Heideman-nu nakazal od osem do deset milijonov mark za odkup dnevnika. Zahodnonemški časnik Bild je včeraj poročal, da je Heidemann deponiral ime posredovalca inkriminiranega dnevnika v varnostni o-marici neke banke, od katere ima ključe le on, noče pa povedati, kje jih ima. Šele potem — kot poroča Bild — ko so mu kolegi zagrozili, da ga bodo pretepli, je Heidemann povedal, da se «vir» nahaja v Vzhodni Nemčiji in sicer naj bi to bil neki visoki vzhodnonemški policijski funkcionar, kateremu je tudi izplačal veliko vsoto denarja. Edina zanesljiva stvar je trenutno torej to, da Štern nikakor ne more ugotoviti vsega zakulisja celotne afere in prav to naj bi bil glavni razlog, da je vodstvo časnika prijavilo Heidemanna sodišču, ki je edino sposobno prisiliti možakarja, da bo spregovoril tudi o tistem, o čemer zdaj molči. Vsekakor v krogih Sterna menijo, da je Heidemann ob svojih številnih raziskavah v nacističnem ambien-tu ali povsem izgubil potrebno razsodnost in je padel v roke kakemu sleparju, ali pa je sam skušal o-bogateti na tak način. Izdajatelj Sterna Nannen namreč zavrača možnost, da bi za vso stvarjo stala kaka neonacistična organizacija, glede na to, da slika, ki si jo lahko bralec dnevnikov ustvari o Hitlerju, nikakor ni taka, kot bi si jo želeli današnji pristaši nacizma Nemčiji. Ker so Štern pri vsej zadevi obdolžili tudi naivnosti je Nannen dejal, da ravno okorni in očitno ponarejeni zvezki dnevnika niso bili, saj so tudi številni znanstveniki in zgodovinarji tavali v dilemah več tednov, ko so preverjali pristnost predloženih listov. Medtem pa je vodstvo Sterna sklenilo prostovoljno vrniti 200.000 dolarjev predujma, ki ga je za ek skluzivnost ponatisa v Vel. Britaniji in Commonvvealthu plačal Times Nevvspapers, potem ko sta se obe strani pred časom sporazumeli za celotno vsoto 400.000 dolarjev. in je tako edini človek na svetu, ki je stopil na vrh desetih različnih planin nad 8.000 metrov. Zapleti s poroko Raffaela Cutola CAGLIARI — Zloglasni kolovodja neapeljske kamere Raffaele Cu-tolo se ne bo poročil pred 18. majem. Poroki bo prisostvovalo le o-mejeno število povabljencev. Kot znano, je bila poroka načrtovana že pred časom, uradno pa so jo odložili, ker Cutolo ni mogel dobiti zadevnih dokumentov. Neuradno pa trdijo, da se je njegova izvoljenka Immacolata Iacone premislila in da so jo zadnje čase Cutolovi pristaši morali prepričevati, da bi končno vzela Cutola. postavili kriminalisti koprske UNZ, prometniki, miličniki postaje iz Pirana in postaje mejne milice (pomorske) iz Kopra. V nastavljeno past so se ujeli 28-letni zasebni prevoznik Miljenko Buljabašič, 29-letni gostilničar Dalibor Sardelic in 37-letni poklicni šofer Josip Šantič, vsi trije iz Splita, ter 42-letni oskrbnik jaht Salvatore Quinto in 41-letni krojač Salvatore Sibilia, oba iz Trsta. Neznano plovilo, ki se je z odprtega morja bližalo portoroškeru zalivu je nekaj pred eno uro zaznal radar na patruljnem čolnu koprske pomorske milice, ki je bil na rednem »obhodu* po našem morju. Sum, da se nekaj «kuha», so vzbudili tudi tovornjak znamke Zastava 635, Zastava 101 splitske registracije in BMW 2002 tržaške registracije, ki so bili parkirani na pomolu kopali šča vojaških vojnih invalidov v Strunjanu. Dovolj, da se je sprožil a-larm. Na kraj so takoj prihiteli koprski prometniki, miličniki iz Pirana in kriminalisti UNZ Koper. V tem času ro tihotapci iz gliserja ravnokar uspeli pretovoriti kavo in kavbojke. Kot velevajo predpisi o varovanju morske meje, so organi pregona skušali gliser, ki je imel stalno prižgal, motor, zaustaviti dvema kratkima opozorilnima rafaloma. Voznik gliserja se ni vdal. Pritisnil je na plin in plovilo, ki sta ga po besedah prijetih tihotapcev, poganjala motorja z močjo 440 KM, je v hipu izginilo v noči. Z gliserjem so jo «popihali» še trije tihotapci. Na obali pa je ostalo tihotapsko blago, po uradnem ceniku vredno okoli 1,8 milijona norih dinarjev, na črni borzi pa bi zanj iztržili najmanj dvakrat toliko, in pet organizatorjev nedovoljene trgovine. Po besedah Vojka Vodopivca, načelnika oddelka za zatiranje kriminala na koprski UNZ, je morje že dlje časa eden od vse pogostejših kanalov, ki ga uporabljajo tihotapci. Hitri čolni, skriti zalivčki in prostranost so tiste prednosti, ki jih kopno ne nudi. Ponoči prijeta skupina je bila nadvse dobro organizirana in opremljena. O opremi čolna ne bi niti izgubljali besed, splitski osebni avtomobil in tovornjak pa sta bila med seboj povezana z UKW radijsko postajo. Poleg tihotapskega blaga so koprski kriminalisti zasegli še 1,25 milijona dinarjev gotovine, ki jo Spličani še niso uspeli izročiti Tržačanoma. Svežnji bankovcev po L000 in 500 dinarjev so bili spravljeni kar v plastični vrečki, ponatisnjeni z znakom tovarne obutve Borovo. Buljabašič, Sardelic. Šantič, Quin-to in Sibilia so trenutno v preiskovalnem zaporu, seveda pa jih bodo v kratkem ovadili tudi temeljnemu javnemu tožilcu v Kopru. Tri vozila, tihotapsko blago in denar so zasegli in predali v nadaljnji postopek carinarnici Koper. IZTOK UMER Na Kosovu nov pojav nacionalizma IVANGRAD — Na seji občinskega komiteja ZK Plava so med drugim razpravljali o odkritju skupine učencev šolskega centra srednjega u- smerjenega izobraževanja v Plav® ki je poskušala organizirati sovrazn dejavnost s stališč albanskega na« r nalizma in iredentizma in v svoje M' črte vključila tudi teroristične akc -je. Komite je ocenil, da je to do zd^: najbolj grob poskus delovanja s vražnika s stališč albanskega na« nalizma in iredentizma v tem okob • To sovražno skupino so odkrili zan valjujoč uspešni in hitri akciji jektov sistema družbene samozasci ter sodelovanja občanov in varno nih organov. V tej zvezi je občinski komite £ pozoril na nujnost nenehne P0®* ne budnosti vseh subjektov v občini. Posebno kritiko je naslovil n* komuniste šolskega centra v P‘a . in predavateljskemu zboru zara njihove premajhne dejavnosti in b*-budnosti, (dd) SEJEM POBRATENIH MEST «BRAMES 83» V petek in sobota bogat kulturni spored Pri manifestaciji sodelujejo tudi predstavniki občin Dolina in MHj® KOPER — Ob koncu tega tedna bodo v Kopru odprli sejem pobratenih mest, na katerem se bo zvrstila obilica različnih kulturnih in gospodarskih prireditev. O manifestaciji sami smo pred dnevi že obširno poročali, danes pa objavljamo spored prireditev sejma pobratenih mest BRAMES 83, ki se ga bodo udeležili predstavniki Bosanskega broda, Jajca, Nikšiča, Prilepa, Valjeva, Zadra, Ferrare, Milj, Eto line in seveda Kopra. 13. maj (petek) V dopoldanskih urah prihod delegacij in nastopajočih; 10.00 srečanje predstavnikov gospodarstva pobratenih mest s predstavniki gospodarstva obalnokraške regije. MGZ Koper; 12.30 Sprejem Titove štafete. Prireditveni prostor; 17.00 promenadni koncert pihalnega orkestra iz Kopra. Titov trg; 17.30 športna prireditev »Koprski tek*. Start in cilj na prireditvenem prostoru; 18.00 otvoritev razstave umetniških ....""""""..•«i.«.ii.....i.i.imm.m.uum.........imii.n.M........i............„,.......i,„m.,„1„„... OBJAVLJEN PRVI SEZNAM S 700 IMENI BOGATEJŠI IN MANJ BOGATI VODITELJI JAVNIH USTANOV Prisiljeni so bili prijaviti dohodke in premože-' nje iz leta 1981, a ne, koliko so plačali davkov KATMANDU — Južnotirolski plezalec Reinhold Messner je osvojil vrh gore Cho Oyo, visoke 8.153 m RIM — Kdo je najbogatejši in kdo najrevnejši med voditelji množice javnih ustanov? Prvi pregled je možen, odkar je državna tiskarna natisnila prvi zvezek s seznamom o-krog 700 javnih upraviteljev in njihovih dohodkov ter premoženj v letu 1981, ki je sedaj na vpogled v uradih predsedstva vlade. Kot je znano, so nedavno odobrili zakon, po katerem morajo prijaviti svoje dohodke in premoženje tako izvoljeni predstavniki (poslanci, senatorji, deželni, pokrajinski in občinski svetovalci), kot tudi upravitelji dižav-nih ustanov, da bi imeli državljani pregled, ali ne pride do kakšnih neupravičenih bogatenj na osnovi izkoriščanja javnih služb. Iz včeraj objavljenega seznama (ki ga bosta do junija dopolnila še dva, za skupno 2.000 prijav) izhaja, da je »uradno* najrevnejši podpredsednik hranilnice v Terniju Antonio Cassetta, ki je prijavil kar izgubo 4 milijonov lir (toda po krivdi zgrešene špekulacije z delnicami). Direktor in upravitelj luksemburške podružnice banke S. Paolo Lariano ni zaslužil nič, predsednik družbe «Sava alluminio veneto* iz Marghe-re je spravil skupaj samo 422 tisoč lir, podpredsednik letališke družbe iz Reggio Emilie Loris Bottazzi pa si je prislužil 5.573.000 lir. Najbogatejši je predsednik milanske trgovinske zbornice Piero Bas-setti, ki je prijavil za leto 1981 kar ......................................................................................................................m.,,,........................................................................................... iimiiiiiiiiiinim.,r Izgredi na koncertu kanadske pevke Zažgani avtomobili (levo) med predsinočnjiml izgredi, ko Je skupina t tisoč mladih skušala ■ silo vdreti na koncert kanadske pevke Jouv Mlchell (lev®), ki J« bil v Milanu (Telefoto AP) 317.773.000 lir dohodka, skupaj z ženo pa 370 milijonov. Med najbogatejše pare spadata tudi podpredsednik palermske hranilnice Davide Morliechio s 156 milijoni in pol ter soproga s skoraj 161 milijoni in 25 stanovanj, oba skupaj pa začuda ne premoreta avtomobila. Takoj pod vrhom je tudi predsednik genovske trgovinske zbornice Gianvittorio Cauvin, ki je prijavil 301.326.000 lir, a nima niti hiše niti avtomobila. Slabo se ne godi niti upraviteljem največjih državnih bank, kot na primer generalni direktor BNL iz Rima Bignardi, ki je k plači 264 milijonov in pol dodal še nekaj drugih dohodkov do skupnih 267 milijonov, razpolaga pa s tremi luksuznimi avtomobili in kar 6 motorji, ali pooblaščeni upravitelj Banco di Roma A-lessandrini, ki je spravil skupaj 259 milijonov, zvečine iz »odškodnine* za službo. Predsednik iste banke Guidi je lastnik 8 zemljišč, stanovanja v Rimu in Cortini in je zaslužil več kot 220 milijonov, generalni direktor državne banke Dini pa je leta 1981 zaslužil 266 milijonov in ima stanovanje v Firencah in v Washingtonu. Piero Gnudi, pooblaščeni upravitelj bolonjskega letališča, je prijavil več kot 117 milijonov dohodka, članstvo v upravah 44 družb in solastništvo 2 bank in 6 podjetij, podpredsednik Banco Centro Sud iz Neaplja Francesco* Ambrosio pa je lastnik 4 hiš in 3 zemljišč ter zasluži več kot 277 milijonov. Začuda nizki so dohodki (50 milijonov), ki jih je prijavil predsednik hranilnice iz Civitavecchie Vittorio Enrico Tito, dasi se ponaša z lastnino kar 15 stanovanjskih hiš in nekaj zemljišč. Med bogatejšimi se prišteva tudi odvetnik Enrico Randone, predsednik zavarovalnice »Generali* iz Trsta, ki je prijavil več kot 195 mili jonov dohodka, ki pa izhaja največ iz profesionalnega dela, medtem ko seznam vsebuje tudi celo vrsto voditeljev javnih ustanov s srednje visokimi dohodki, od 100 do 50 milijonov letno. Pri nikomer pa ne navaja, koliko (in če) so plačali davkov. fotografij Prilepa. Avla hotela T*1' glav; 20.00 folklorna prireditev. Na' stop ansambla Zahumlje iz Niks®8 in ansambla Istra nova iz Kopra-Prireditveni prostor; 20.30 folklor*” prireditev (v Dolini pri Trstu). J}*' stopa KUD Kosta Abraševič iz ljeva; 14. maj (sobota) v Ob 9.00 organiziran obisk Luke K®" per za predstavnike pobratenih n®?” Zborno mesto: glavni vhod v Lu* Koper; 10.00 slavnostna seja Koper. SO Koper; 10.00 za g^P” darstvenike: razgovor o obmejne® gospodarskem sodelovanju med B8' lijo in Jugoslavijo. Sejna soba ACK> 11.30 otvoritev Doma obrtnikov ® nastop moškega pevskega zbora V* bala; 12.30 otvoritev sejma Bra®e* 33 in nastop folklornih ansamblov * izbranim sporedom. Prireditveni Prp" štor; 17.00 Nastop kulturnih skup® iz Zadra in Kopra. Prireditveni pr0" štor; 19.00 rock koncert. Staro k®-pališče Koper; 20.00 folklorna pr®^ ditev. Nastop KUD Kosta Abrase-vič. Prireditveni prostor; 20.30 klorna prireditev (Dolina P« JT' stu). Nastop folklornega ansambla Zahumlje iz Nikšiča. Druge informacije . Od 10. do 19.5. gostinsko-zabav® del na prireditvenem prostoru. Srbske kulinarične specialitete in g®®] ba; 11. in 12. maja športne prire®" tve in tekmovanja na obnovljene® stadionu NK Koper; 14. in strelsko tekmovanje za prehodni P®" kal 15. maj. Strelski dom. . V primeru slabega vremena bodo kulturne prireditve v prireditven® prostorih osnovne šole Anton Uk*®® v Semedeli, otvoritev sejma Bra®e* 83 pa v dvorani ACK. Letos v Jugoslaviji več britanskih turistov BEOGRAD - Okoli 100 tisoč turistov iz Velike Britanije bo letanje počitnice preživelo v Jugoslaviji. Omenjeni turisti so že rezervirali prihod na Jadran preko neral exportove turistične organizacije v Veliki Britaniji Yogotour*j • Energy saving (Nadaljevanje s 4. strani) za ta razred zmeren. Ker so po modelu ES na volj0 samo še močnejši modeli, se z njim po porabi lahko meri samo še dizel model, ki pa ima celo nekaj prednosti zaradi nižje cene plinskega olja. Ko smo že omenili ritmo D. povejmo še, da je tudi ta model bogatejši, saj privarčuje več cenejšega goliva kot predhodni model. Manjša teža vozila, boljša aerodinamika, novo prestavno razmerja in povečana moč s 55 na 58 KM pri enakem številu vrtljajev (4500) so prispevali, da privarčuje do 7 odstotkov goriva, ne da bi kaj izgubili na pospeških. S posodo za gorivo, ki sprejme 55 litrov goriva, lahko pri 90 km na uro prevozi 1060 km, kar je vsekakor zavidanja vreden radij gibanja. Za vse modele ritma velja, da so postali bolj varčni, ne da bi se to odražalo na največji hitrosti in pospeških. Ritmo ES doseže hitrost 15® km na uro, porabi pa 5/6, 6/7.6 na 100 km. Ritmo 60 normal ima največjo hitrost 145 km na uro, porabi P8 5,3/7, 6/8,5 litra na 100 km. Ritmo 70 super ima največjo hitrost 145 km na uro, porabi P8 5,4/7, 3/9 litrov na 100 km. Ritmo 85 ima največjo hitrost 165 km na uro, porabi pa 5,4/7. 4/9,2 litra na 100 km.