"»•iifiirm pUcarm « notovini. t7A\\ '\ ' SAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO Cena posamezni Številki Din 1*50. RGOVSK - T Časopis trgovino, Industrijo to obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.957j. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt lete 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani LETO VIU. Telefon ši. 552. LJUBLJANA, dne 25. aprila 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 48. K otvoritvi vajeniške razstave v Ljubljani. Kmalu po prevratu so se začele v vrstah naših smotrnejših in zavednej-ših obrtnikov pojavljati želje, da bi se naj napravilo splošen pregled, nekako revijo obrtniškega naraščaja cele Slovenije. Ta revija bi naj predstavljala najzanesljivejšo bilanco dosedanjih stremljenj in prizadevanj tam, kjer bi se morala koncentrirati vsa pozornost ne samo obrtnikov, ampak tudi države, kajti od strokovnih in moralnih zmožnosti naraščaja ni odvisen samo procvit obrtniškega stanu, ampak v veliki meri tudi procvit države. Obrtništvo tvori, ne glede na svojo produktivno moč po svoji številčnosti in po svojem socialnem položaju najvažnejši steber srednjih slojev, odločilni faktor v meščanski družbi in kot tak tudi najmočnejšo oporo države. Zato bi morala država sama skrbeti za to, da si to oporišče . ojači, da bo ostalo močno in neomaj- i no tudi v najhujših viharjih. Hvalevredni inicijativi Zveze obrt- I nih zadrug se je po velikem trudu posrečilo, da je mogla želje našega obrtništva realizirati, da je podvzela vse, da se omogoči prireditev vajeniške j razstave. Delo zveze zasluži toliko več- : je priznanje, ker se je vršilo v raz- j merah, ki niso za naše obrtništvo pre- ! več ugodne. Streti je bilo mnogo predsodkov in zmagati mnogo zaprek, toda ciljnemu stremljenju naših obrtnikov, ki niso pod še tako težko pezo javnih dajatev, pod katerimi ječi danes slovenski obrtnik, izgubili prisojeno jim čisto stanovsko samozavest i in ponos, se je posrečilo premostiti i vse težave, in jutri, dne ‘26. t. m. se ob ; navzočnosti visokih naših državnih I funkcijonarjev, zastopnikov stanov- j skih korporacij in organizacij, števil- I nih predstaviteljev obrtništva iz vseh ■ krajev Slovenije in pred armado naših j mladih pijonirjev, svečano otvori va- j jeniška razstava. V kolikor se da že sedaj po pripra- ! vah soditi, bo razstava brez dvoma v j polni meri dosegla svoj namen. Razstavljeni so predmeti najrazličnejših strok, izdelani od vajencev iz cele Slo- i venije, tako da bo razstava nudila res j pravo sliko o strokovnem nivoju slo- ■ venskega obrtniškega naraščaja. Razstava, kjer bodo razstavljena iz- : brana, dovršena dela naših najspret-nejših vajencev, bo nudila razstavljal-cem samim, pa tudi vsem drugim va-jencem, ki jo bodo posetili, največjo j pobudo k tekmi v kvalitetnem delu, ojačila bo njihovo stanovsko samozavest in ponos. Pri primerjanju raznih izdelkov ene in iste stroke bo dobil ■ vajenec nove ideje, ki ga bodo gnale j naprej k polni dovršenosti, ki mu bo- i do pripomogle do vzornega mojstra in čestokrat do podjetnega industrijca. Slika, ki nam jo bo nudila razstava, nam bo jasno kazala, v katere stroke naj bi posegla država z obrtno-pospe- j sevalnimi akcijami. Vidimo, da se v našo državo uvažajo dragoceni obrt- j niški izdelki, ki bi se dali tudi doma : producirati, z druge strani pa so ne- | katere stroke prenasičene. Zato bi morala v to poseči država s smo-treno obrtno-pospeševalno politiko, da bi pomanjkanje obrtnikov v eni stroki in prenasičenost v drugi stroki spravila v sklad s potrebami konsu-ma. Pri mnogih predmetih bo zapaziti, da bi se dali izvršiti mnogo preciznej-še, mnogo okusnejše, ako bi imel vajenec na razpolago moderne tehnične pripomočke. Tudi tu bo dolžnost dr- žave, da z ustanovitvijo vzornih delavnic, permanentnih razstav orodja, strojev in drugih pripomočkov, kakor tudi s tečaji, seznani naše obrtništvo z novimi stroji, z modernimi delovni-i mi metodami tako, da bo moglo dvigniti kvaliteto svojih izdelkov in jih i usposobiti za konkurenco z inozemstvom. Vajeniška razstava bo brez dvoma pokazala najtočnejše smeri, kje in kako pričeti, da se izpolnijo praznote, odnosno, da se s specijalizacijo posameznih strok dvigne kakovost izdelkov. Naj bi ta prireditev, ki je tako | lep dokaz o marljivosti, zmožnosti in S ljubezni naših vajencev do dela, pa i Prometne razu j lz poročila, ki ga je poslala Trgov-| sl'.a *n °brtniška zbornica za Slove-i ni jo Centrali industrijskih korporacij « za sestavo referata za Sarajevski gospodarski kongres, povzamemo: L Novogradnje. Slovenija potrebuje za svoj gospodarski razvoj dograditve dveh važnih železniških prog in sicer: a) Podaljšanje železnice Ljubljana-Kočevje do postaje Brod-Moravice odnosno do kake druge bližnje in naj-prikladnejše postaje na roški progi, da dobimo tako najkrajšo zvezo s Su-šakom. Sedanja zveza Ljubljane s Sušakom preko Karlovca je za 203 km daljša, kakor pa je zveza Ljubljane preko Postumije in Št. Petra. Zato je potrebno, da se dogradi od Kočevja proti jugu manjkajoči del ca 34 km proge, da postane naša trgovina neodvisna od italijanskih pristanišč, Trsta in Reke. Pripominjamo, da je zgradba te proge že uzakonjena v zakonu o Blairovem dolarskem posojilu in da je bila že v vseh varijantah ponovno trasirana in so podrobni načrti že izdelani. b) Druga potrebna železniška zveza je spojitev Rogaške Slatine s Krapino, kjer manjka ca 17 km železniške proge, katero Madžari v bivši monarhiji niso dovolili zgraditi. S to progo bi se spojila Savinjska dolina s hrvaškim Zagorjem ter zvezali dve važni kopališči, Rogaška Slatina in Krapina. Obenem pa bi se na ta način otvorila nova železniška zveza med Slovenijo in zaledjem ter razbremenil promet preko Zidanega mosta. Glede ie zveze pripominjamo, da je njeno zgradbo zahteval na veliki železniški konferenci meseca maja 1920 v Beogradu predstavnik velikega generalnega štaba tudi iz strategičnih ozirov. Glede obeh imenovanih prog je zbornica opetovano naslovila obširne .spomenice pristojnim ministrstvom, v katerih je v vseh podrobnostih obrazložila pomen teh zvez, utemeljila — potrebo njih zgradb in dokazala njih rentabilnost. Njih zgradbo želijo in zahtevajo tudi hrvaški gospodarski krogi. 2. Promet in prometne razmere. V splošnem je ugotoviti, da opažamo ^ v prometu tekom lanskega leta inoLen naPrec^ek. S prvim januarjem 1925 so se zato tudi skrajšali dodatni dobavni roki. Sicer je to le delni korak povojnih odredb v prometu in so sedanji dodatni dobavni roki, ki znašajo pri tovornem prometu za vsakih pričetih 200 km 6 dni, še vedno znatna ovira točnosti, hitrosti in sigurnosti trgovskega prometa. Zato bi bilo tudi o smotrenosti, resni volji, žila -\osti in samozavesti slovenskega mojstra, ki je mogel kljub tako težkim razmeram vendar ustvariti toliko dela, vzbudila na kompetentnih mestih ono razumevanje, k i ga na jdemo za napredek in procvit obrtništva v vseh drugih držav. Pri sistematično organizirani, smctreni obrtno-vajeniški politiki bi se dali doseči veliki uspehi. Vajeniška razstava nam kaže, da imamo med našim obrtniškim naraščajem mnogo podjetnega, najboljšega matc-riiala in dolžnost razumne gospodarske politike bi bila, da ga izkoristi. Za obrtno pospeševanje investirani denar bo nosil gotove in visoke obresti! sre v Sloveniji. treba, da se jih čimpreje skrajša na izmero % reglementarnih dobavnih rokov. V ostalem je beležili napredek v prometu v tem, da je cirkulacija železniških vagonov hitrejša in da je število prometnih omejitev vedno manjše. K zboljšanju prometne situacije so znatno prispevali reparacij-ski vagoni, ki smo jih na podlagi prejšnjih naročil prejeli tekom lanskega leta iz Nemčije, poleg tega pa tudi vozni park ca 1200 vagonov, ki smo ga prejeli od reparticijske komisije od bivšega skupnega avstro-ogr-ikega voznega parka. Končno je še , omeniti znatno pridobitev na voznem parku iz^ naslova reparticijb parka bivše južne železnice, od katerega smo prejeli od nasledstvenih držav po zaključkih konference v Rimu in j Genovi ca 1000 vagonov. Za presojo potrebe na voznem par- j ku nam nudi statistika količin naše ) zunanje trgovine dobro podlago. Po množini je znašal naš izvoz leta 1923 2 milijarde 854 milijonov 402.089 ki- : logramov, dočim je znašal naš uvoz i 980 milijonov 529.704 kilogramov. Iz 1 !e??v.s*et^> '*a je bilo torej razmerje količine uvoza in izvoza v letu 1923 kakor 1 :3, ker se množini v statistiki v komadih navedenega blaga skoro krijete. Vpoštevati pa moramo pri tem, da se znaten del našega izvoza, posebno množinsko blago ne transportira po železnici, marveč po Donavi in je vsled tega razmerje voz- , nega parka, ki je potreben za uvoz in j za izvoz po železnici, nekoliko ugodnejše. Toda kakovost blaga, ki ga uvažamo in izvažamo, je bistveno raz- • lična in radi tega so tudi zahteve, katere se stavijo glede transportnih j sredstev za uvozno blago in za izvozno blago, različne. Dočim se pri uvozu porablja pretežno zaprte vagone, se izvozno blago transportira pretežno v odprtih vagonih. Iz inozemstva do- j spele odprte vagone moremo zato le deloma izkoristiti na povratni vožnji, deloma pa jih pošiljamo prazne nazaj, kakor prejemamo tudi iz inozemstva velko število naših odprtih vagonov praznih. V območju ljubljanske direkcije znaša povprečna dnevna potreba za nakladanje 300—400 pokritih vagonov in 600—800 odprtih vagonov. Primanjkuje nam v našem voznem parku pripravnih vagonov za prevoz dolgega lesa, kakor tudi takozvanih dopionov in zato predlagamo, da se nabavi teh vagonov za naš eksport j posveti posebno pažnjo. Moment, kateremu je treba posvetiti največjo pažnjo, je ta, da znaša j število pokvarjenih vagonov v naši državi ca 35% celokupnega voznega parka in da število pokvarjenih vagonov raste. Na progah ljubljanske direkcije je sedaj nad 3600 vagonov v pokvarjenem stanju. Med temi vagoni pa je znaten del tudi takih, glede katerih usode radi visečih reparticijskih in reparacijskih vprašanj še ni odločeno. V ostalem pripominjamo, da ima Slovenija za izvoz prilično stalne dnevne kontingente premoga, lesa in zato jesenska izvozna kampanja v Sloveniji ne pride tako eruptivno do izraza, kakor v Vojvodini in Srbiji. Tudi se je tekom lanskega leta ugotovilo znaten padec na potrebi tonaže na-pram letu 1923, kar se da razlagati deloma z produkcijsko krizo, deloma z trgovsko stagnacijo. Kljub temu je ; vladalo v jeseni, ko se je iz Slovenije odtegnilo znaten del voznega parka za prevoz sladkorne repe, občutno pomanjkanje vagonov za lesni eks-: port. Najmočneje se je to čutilo v me-i secu oktobru, novembru in decembru, i Šele po novem letu je pomanjkanje ! polagoma popustilo. •Z ozirom na zgoraj navedena dej-siva imajo gospodarski krogi interes: j I. da se posveti hitrejši in izdatnejši popravi voznega parka večjo ; pažnjo ter 2. da se omogoči tudi lažja in izdatnejša oskrba železniških delavnic * z jnaterialom. V Sloveniji imamo sicer zadostno število obratnih delavnic j pij kurilnicah, kakor tudi dobro j opremljeno glavno delavnico v Mariboru in pomožno delavnico v Ptuju. I oda delo v teh delavnicah ovira nizko odmerjeni budžet, kakor tudi sedanji hirokratični način nabavljanja materiala. Delavnice, odnosno direkcija morajo za vsako nabavo napraviti tri vloge. Prv^> za dovolitev angažiranja kredita, nato dvakrat objaviti razpis licitacije in konečno prositi še za odobritev izvršene licitacije, kar traja navadno vse skupaj po dva meseca, največkrat pa še del j časa. Zato bi bilo treba, da se nabavno postopanje poenostavi, ker vrši itak mestna kontrola natančen nadzor nad celim obratom in poslovanjem. Dalje smatramo za potrebno, da se obdržijo pogodbe glede najema tujih vagonov z inozemskimi dražbami, ki jih je bila sklenila svoječasno bivša južna železnica po ugodnih cenah po 1 švicarski frank, odnosno po 0.65 cts. in celo tudi po 0.13 cts. najemnine na dan za vagon. Te naravnost nizke najemnine opravičujejo držanje vagonov tudi v dobi, ko ne vlada za razpoložljivo tonažo največja napetost. Ako upoštevamo, - da znašajo povprečni stroški za velika popravila tovornih vagonov po računu delavnice državnih železnic v Mariboru 12.000 dinarjev za vagon, a za mala popravila ca. 3000 Din, vidimo, da bi se dal cel tovorni vozni park, v kolikor ne bode sploh kasiran, z razmeroma majhnimi stroški popolnoma reparira-ti in bi stroški za reparaturo vseh vagonov, ki se nahajajo v območju ljubljanske direkcije, najbrž ne dosegli niti vsote 14 dnevnih dohodkov območja ljubljanske direkcije. V ostalem smatramo, da ni pravilno, da se krije vse stroške za obnovljenje voznega parka iz tekočih prometnih dohodkov in smatramo, da bi bilo v tem oziru treba najeti posojilo in napraviti program, da bi se ti izdatki porazdelili na večje število let. Štev. 48. ■HKba> Gospodarski položaj Jugoslavije. Leta 1924 se je le malo bankam posrečilo dobiti v inozemstvu kredit, tako državna hipotekarna bunka v Švici 15 milijonov frankov. Leta 1922 se je dogovorila Jugoslavija z Blairovo skupino za kredit 100 milijonov dolar- j jev; 15 milijonov je dobila takoj, op- ! cijski rok za ostale emisije je potekel 31. marca 1925, a so ga podaljšali za nadaljnjih šest mesecev. Blairova skupina se pogaja sedaj z londonsko banko Armstrong o drugi emisiji tega posojila, torej spet o 15 milijonih do- j larjev, ki naj bi jih dali skupno, 7.5 Amerika, 7.5 Anglija. Gospodarski krogi upajo, da bi dobro uspela druga emisija olajšala tudi zasebnim pod-jejem dogovore v inozemstvu za dobavo potrebnih kreditov; brez teh kreditov si pa zlasti jugoslovanska industrija nikakor ne more opomoči. Državna posojila uporabljajo večinoma za zgradbo prometnih sredstev. Ne samo železnice, tudi ceste so potrebne, zlasti v Srbiji in Makedoniji. Prav posebno težavno je to, da so prejšnje stranske proge, na primer Ljubljana—Zagreb—Beograd, postale naenkrat glavne, pa svoji večji nalogi nikakor niso kos. V vsej Jugoslaviji je samo železnica Špilje—Maribor— Ljubljana—Rakek dvotirna, sedanja glavna proga iz Ljubljane v Beograd je še zmeraj enotirna. Nekateri deli države so vrhutega popolnoma ločeni drug od drugega, na primer Črna gora, ki ni imela preko Sandžaka s Staro Srbijo nobene zveze. Nerodne so bile zveze Beograda z Bosno ali Beograda z Vojvodino. Če si hotel priti iz Užic v zapadni Srbiji v Sarajevo, si se moral voziti 48 ur naokoli, (ločim je gradba 42 km dolge proge UžL ce—Vardište znižala vožnjo sedaj na šest ur. V Pančevo prideš iz Beograda po ladji v pol ure; pozimi pa, če je Donava zamrznjena, se moraš peljati naokoli čez Novi Sad in Vel. Bečkerek in porabiš za to pot cel dan. Nekatere teh nedostatkov so sedaj že odpravili. Lani so otvorili že omenjeno progo Vardište—Užice; dalje 26 km dolgo progo Veles—Štip; Liska železnica je toliko napredovala, da bo vsaj v letošnjem poletju izročen prometu zadnji 67 km dolgi del Gračac —Knin in bomo imeli direktno zvezo z Dalmacijo; o prepotrebni zvezi Ormož—Ljutomer—Murska Sobota so pisali vsi naši listi, sedaj je tudi ta pod streho. Poleg tega, da so popravili v Srbiji vse v vojski popolnoma porušene proge, so zgradili v Jugoslaviji od leta 1919 naprej za 700 km novih prog. Letos pridejo poleg liške železnice na vrsto: Štip—Kočane, Beograd—Obrenovac , Trebinje—Bi-leča—Nakšič, Titel—Orlovat; druge proge so zamišljene in pridejo pozneje na vrsto. Cest so v zadnjih letih popravili in na novo zgradiil nad 1000 kilometrov. Z izboljšanjem prometnih sredstev gre z roko v roki dviganje produkcije. To se najbolj vidi na trgovski bilanci. Leta 1919 je znašal import 2982 milijonov dinarjev, eksport 685, leta 1920 3488 in 1320, leta 1923 8309 in 8048, leta 1924 pa 8221 in 9538. Dajmo im-portu številko 100, pride na eksport leta 1919 številka 23, 1. 1920 38, leta 1923 že skoraj 97, leta 1924 pa 116. Tega leta je bila torej jugoslovanska trgovska bilanca prvič aktivna. Kaže, da bo aktivna tudi še zanaprej, kljub porastu dinarja. Dinar je zrasel in se pozna to v splošni stagnaciji vsega gospodarskega življenja. 2. jan. 1924 je notiral dinar v Curihu 6.45, je padel 1. julija 1924 na 5.42, je pa v drugi polovici leta stalno rasel: 1. avgusta 6.50, 1. sept. 6.72, 1. okt. 7.17, 1. nov. 7.55, 1 dec. 7.50, 2. jan. 1925 7.93, 2. febr. 8.45, 2. marca 8.42, 1. apr. 8.37. Seveda je bila vsled tega trgovina precej rezervirana. Tudi domače cene se niso mogle prilagoditi novemu kurzu dinarja in je eksport kajpak bistveno trpel. Dinar so slednjič ustavili in je ostal na 8.30 do 8.40. Iz tega sklepajo, da bo kupčija spet bolj živahna. Letošnja letina pravijo, da bo prav dobra; posebno še, ker je kmetom vsled dobre lanske letine ostalo več kapitala za produkcijo. Industrijski produkciji pa še zmeraj manjka obratnega kapitala, tako da je morala marsikatera industrija svoj obrat omejiti ali ga pa tudi popolnoma opustiti. Narodna banka ne more dajati industriji kreditov; poročilo za leto 1924 pravi, da je emisija bankovcev potom banke zakonito omejena, do-čim so doslej emitirani bankovci po prej dovoljenih kreditih izčrpani itd. Pomanjkanje denarja je posledica deflacijske politike, ki jo je začel Sto-jadinovič v novembru 1922. Obtok bankovcev je znašal 1. jan. 1923 5260 milijonov dinarjev, 1. jan. 1924 5790, 1. jan. 1925 6001, 1. marca 1925 5759 milijonov. Kljub tej stabilnosti finančne politike in stalnemu dvigu dinarjeve vrednosti cene blaga nič ne padajo. Indeksna številka v veletrgovini (1913 = 100) je znašala v januarju 1923 2098, v januarju 1924 2034, v januarju 1925 2012, v marcu 1925 2009. To se da razlagati iz splošnega položaja na svetovnem trgu. V splošnem stmatrajo gospodarski položaj Jugoslavije za ugoden in pravijo, da bo tudi nadalje ugoden in da se bo še zboljšal. Kupčija počrez pa njena nemoralnost in oderuštvo. Prvotno pogodbo za približno 300 kubičnih metrov lesa iz neke gozdne j parcele sta stranki pozneje spremenili sporazumno tako, da je prodan les iz te parcele počrez za znesek 360.000 K. Kupec je res ves les podrl in s parcele zvozil, plačal pa samo 160.000 K, radi česar je prodajalec moral tožiti za ostanek 200.000 K. Toženec odklanja plačilo te vsote, češ da je iz te parcele dobil lesa le, kolikor ga je plačal, in utemeljuje svoje stališče nastopno: Res je sicer, \ da si je tisti gozd ogledal, toda ne natančno in osobito ni drevja meril. Že teden dni po prvotni pogodbi ga je začel tožitelj nagovarjati, naj prevzame les počrez, češ, da je v gozdu gotovo najmanj 300 m’ debel črez 20 cm debelosti, a da mu bo ostal les pod to debelostjo za režijo in trud. Ker se je skliceval na svoje poštenje in izjavljal, da jamči, da je najmanj 300 m* lesa nad 20 cm in da si prihranita meritev, se je toženec končno vdal ter sta spremenila pogodbo na kup in prodajo počrez. Izkazalo pa se je pri podiranju, da je lesa približno samo ena tretjina in največ 120.000 K vreden. Ko se je to tožitelju sporočilo, je bil v veliki zadregi in je obljubil, da popusti pri ceni. Pozneje se je pa premislil. Toženec bi moral les dvakrat preplačati. Očividno je nasprotnik izrabil njegovo lahkomišljenost in zmoto. Ker je med vrednostjo blaga in dogovorjeno ceno tako velikanska razlika, in je tožiteljeva zahteva v tako • —----— . ... t gorostasnem nasprotju z nasprotno ~ lo se mu pa i po • r-oli dajatvijo, da ni izlepa najti primere Ijeno je, da tozi e j i j . . . v kupčiji, je tožiteljeva zahteva očitno oderuška in nemoralna. Tožitelj pobija te navedbe, češ da je toženec že pred prvo pogodbo da bi bil tožitelj izrabil njegovo laliko-mišljenost in da bi bila tožbena zahteva nemoralna in oderuška. Toženec je v prizivu še poudarjal, da je tožitelj les dobro poznal in za njegovo vrednost dobro vedel, ker ga je z zemljo vred bil prevzel par mesecev poprej po umrli svoji ženi in je bila tedaj gozdna parcela in les na njej cenjen na desetkrat manjšo vsoto, nego je tožitelj potem samo les tožencu prodal. Prizivno sodišče prizivu ni ugodilo. — Toženec je po lastni navedbi lesni trgovec in torej sam strokovnjak. Pred sklepom pogodbe si je gozd ogledal. Ob drugi pogodbi tožitelj nikakor ni jamčil za količino lesa. Ni torej moči trditi, da je bilo tožiteljevo postopanje nemoralno in oderuško, a to tem manj, ker je prigovor prikratbe nad polovico nedopusten po čl. 277 in 286 trg. zak. Na nemoralnost pogodbe tudi iz zatrjevane tožiteljeve izjave ni moči sklepati, da je pripravljen, popustiti na kupnini znaten del. Čim je pa pr-vosodna ugotovitev pravilna, da tožitelj v drugi pogodbi ni prevzel nobenega jamstva za množino debel in ni govora o nemoralnosti ali oderuštvu pogodbe, je brez pomena in nebistveno, kdo je dal povod za sklep druge pogodbe, zakaj se je izpremenila prva pogodba, kako je bil gozd v zapuščinski razpravi cenjen in po kateri ceni ga je tožitelj prevzel kakor tudi, koliko lesa je toženec dejanski iz gozda dobil. V reviziji je toženec tudi še trdil, da druga pogodba bije tudi v obraz zakonitim določilom o navijanju cen, ker spada tudi les med nujne življenske potrebščine in ni najti razloga, zakaj naj bi smel posestnik prodati les za desetkratno ceno, kakor ga je on sam bil prevzel. Revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo. — Ni vsaka kupčija, ki se izkaže za eno pogodbeno stranko slaba, zato že tudi zoper lepe šege in nična. Ako bi to bilo tako, ne bi trebalo določbe v pravnem pomočku radi prikratbe nad polovico. Kupčije počrez, kakršna je bila ta, za katero gre pravda, so že ob sebi v večji ali manjši meri tvegane. Kakor ne bi bil mogel ob taki kupčiji tožitelj naknadno zahtevati višje cene nego je bila pogojena, če bi se izkazalo, da je les prodal prepoceni, enako previsoka cena sama zase toženca ne more upravičevati; da bi ugovarjal pogodbi ali kupnini. Iz tega razloga sta za razsojo stvari tudi brez pomena dejanska vrednost kupljenega lesa in cena, za katero je tožitelj bil gozd prevzel na zapuščinski razpravi. Toženec je pač trdil v pravdi, da je tožitelj izrabil njegovo lahkomiselnost in zmoto in ga tako pripravil do druge, sedaj sporne pogodbe. Toda da uspe s tem prigovorom, bi ga bil toženec moral obrazložiti z dejanskimi okolnostmi in te okolnosti dokazati. si gozd ogledal; že pri tej pogodbi je že lel tožitelj, da se les prevzemi počrez, a ne, da se določi cena po kubičnem metru, ker se ne razume na merjenje, pa je toženec odklonil. Tudi še po tej pogodbi si je toženec gozd in les z gozdu točno ogledal in je bil on tisti, ki ie črez teden dni sprožil spremembo pogodbe v kupčijo počrez. Pri tem je pa on, tožitelj, izrečno poudarjal, da ne prevzame nikakega jamstva za to, koliko je lesa v gozdu. Sicer je pa lesa nad 20 cm toženec dobil iz gozda najmanj 300 m\ drv pa tudi za 150 m3. Pravdno sodišče je ugotovilo na podstavi sprejetih dokazov, da je tožitelj v prvi pogodbi res jamčil za to, j da je vsega lesa za najmanj 300 m*; da je toženec pozneje predlagal izpre-membo, naj mu tožitelj proda les počrez; da tožitelj pri tej drugi pogodbi tudi ustno ni jamčil za to, da bo lesa v gozdu najmanj 300 m3, in da je toženec izsekal iz gozda 180 m8 lesa in 90 m3 drv. Pravdno sodišče je torej ugodilo tožbenemu zahtevku, češ da po vsem tem in ker si je toženec gozd in les poprej ogledal, ni govora o tem, čino lesa, po drugi strani pa, da je toženec lesni trgovec in kot tak strokovnjak in da si je pred sklepom pogodbe gozd ogledal. Drugih okolnosti, ki nnj bi utemeljile trditev o njegovi zmoti in lahkomiselnosti ter o njeni izrabi po tožitelju, toženec_ sploh ni trdil. Ob tem edino upoštevnem stvarnem položaju, kakršen je ugotovljen, pa ni pravnopomoten zaključek prizivnega sodišča, da navedeni ugovor zoper pogodbo ne velja. Da bi pa pogodba nasprotovala kazenskim določbam o navijanju cen, toženec na prvi stopnji ni ugovarjal. Kakor ni učin očitanega prestopka dognan že po sami neprimernosti cen, enako ni zgolj z neprimernostjo cen še substancijiran pravkar ^ omenjeni prigovor in bi se nanj ne bilo ozirati, tudi če bi se smel upoštevati kot no-vota proti predpisom §§ 513. 482 c. pr. r. R. St. maam rnmmmmammmmefem >bodoha< l 7. . TRAK MARK I W0brtnega Vestnika«. Izšla je vajeniška številka »Obrtnega Vestnika« s sledečo vsebino: Engel-bert Franchetti: Spomini. — Ivan Rebek: Vajencem. — J. Zadravec: Rokodelsko vajeništvo. — Dr. Viktor Murnik: O nečem, kar je po vojni še bolj nego prej potrebno. — Ivan Mohorič: K razstavi vajeniških del. — Dr. Ivan Pless: Kvalitetno delo kot bojno sredstvo proti konkurenci. — Dr. Josip Pretnar: Mojstrska in šolska vzgoja vajenca. — Prof. M. Presl: Vzgoja obrtniškega naraščaja. — A. Kosi: Nekoliko besed o obrtno-nadaljevalni šoli v Središču ob Dravi ob njeni triletnim. — Razno. — Številko priporočamo vsem našim naročnikom. Nova šola za čilimarstvo v Južni Srbiji. S sklepom ministrstva trgovine in industrije se je otvorila v Berovu, v Južni Srbiji šola za čilimarstvo. Pouk v tej šoli, ki se je ustanovila na inicijativo tamkajšnjih meščanov in velikega župana bregalniške oblasti, se bo kmalu začel in so za to že angažirani strokovni referenti. Denarstvo. Porast hranilnih vlog v Avstriji. Na 31. marca t. 1. so znašale hranilne vloge pri uradu poštne hranilnice pri osmih dunajskih velebankah, pri treh dunajskih hranilnicah in pri Dorotheomu 290.4 milijona šilingov napram 280 milijonov dne 28. februarja t. L, tako da znaša porast 20.4 milijona šilingov, t. j. 8%. Francoske finance. Finančni odbor je dovolil vladi v svrho sanacije financ dvomesečni proračunski provizorij. Češkoslovaška prepoveduje izvoz svojih kron. Izza 1. aprila 1.1. je češkoslovaška vlada prepovedala izvoz češkoslovaških kron za uvoz blaga iz držav z slabo valuto. Tako ne bomo dobili od 1. aprila naprej za blago, koje izvažamo v češkoslovaško, češkoslovaške krone, ampak dinarje, ki se morajo kupiti na praški borzi. Naša vlada zahteva od izvoznikov, da osigurajo uvoz valute za izvoženo blago. Medtem pa onemogoča najnovejša naredba češkoslovaške vlade našim izvoznikom da zadostijo svoji obveznosti glede osiguranja valute. Toda tudi, ako bi se te zahteve mogle izpolniti z uvozom prostih dinarjev, katere bo mogoče dobiti tudi v Češkoslovaški, se mora vendar vprašati na kateri način si naj nabavijo češke krone naši uvozniki za plačanje j svojih dolgov v Češkoslovaški. Tudi so ! se izvršile velike prodaje koruze z dobavnimi roki za naslednje mesece. Kako bo tu pomagati? Sicer določa naredba, da za prejšnje sklepe, storjene pred 1. aprilom, ne velja naredba o prepovedi izvoza čeških kron, toda procedura dokazovanja je dolga in neugodna, tako da se skoro niti ne izplača. Davki in takse. Kaj pomeni za Slovenijo nov davek na zaslužek telesnih delavcev? Dopisnik dunajske »Borse« omenja v enem zadnjih poročil o gospodarskem položaju v naši državi tudi z dvanajstinskim zakonom uveljavljeni davek na zaslužek telesnih delavcev in izvaja: Sedaj sicer še nimamo natančnih statističnih podatkov o zaslužku, ki ga plačujejo trgovci, indu-strijci in obrtniki v posameznih pokrajinah svojim delavcem, a kako težko breme pomeni nov davek za delavce dokazuje proračun ministra za finance, ki domneva, da mu bo ta davek donesel v celoti 60 milijonov dinarjev, od katerih bo samo Slovenija plačala 12 milijonov, to je eno petino. Značilno je, da se proti temu nasilnemu obdavčevanju, katero smatrajo zagrebški finančni krogi za najkri-vičnejše in najobčutnejše, ne upirajo le delavci, ampak da tudi delodajalci ostro protestirajo, ker bo ta davek podražil domače proizvode. Davčne olajšave za inozemski kapital na Poljskem. Ministrski svet je priznal inozemskemu kapitalu, ki je na Poljskem investiran ali naložen v poljskih denarnih zavodih, dalekosežne davčne olajšave. Med drugimi se je priznala popolna davčna prostost za donose in obresti kapitalov, katere nalože na Poljskem osebe, ki stanujejo v inozemstvu. V tem oziru bi naj tudi naša država posnemala poljski vzgled v novem načrtu zakona o neposrednih davkih. V tem načrtu je vlada popolnoma opustila favoriziranje tu- jega kapitala v državnem oziru, dasi je brez izdatnih davčnih prilegijev dotok tujega kapitala v našo državo praktično nemogoč ali vsaj izdatno obtežen. Promet Postajanje potniških vlakov v Kranju. Kakor smo informirani, je direkcija državnih železnic v Ljubljani že podvžela korake, da se na postaji Kranj napravi nova čistilna jama na tiru I., tako da potniškim vlakom Ljubljana—Jesenice ne bede treba voziti do severnega konca postaje. Preureditev se izvrši v najkrajšem času. Tujski promet v Dalmaciji. Letošnjo pomlad se razvija v Dalmaciji tujski promet izredno ugodno. Iz vseh držav prihajajo odlični gosti, ki se divijo prirodi in blagemu podnebju. V Dubrovniku so bi- li v Veliki noči vsi hoteli prenapolnjeni. Cavtat je bil vrhutega shajališče domačih državnikov s Pašičem na čelu. Ljuba Jovanovič se je z družino in večjim krogom prijateljev mudil v Šibeniku. Vreme je v Dalmaciji tako toplo, da se mnogi gostje vsak dan kopljejo. Gradba primorske železnice. Kakor poročajo beograjski listi, se vlada resno trudi z načrtom zgradbe železniške proge, ki bi spajala vsa važnejša pristanišča na Hrvaškem Primorju, in ki bi šla iz sedanje bakarske postaje preko bakar-ske luke, Bakarca, Kraljeviče in Novija v Sen. Kasneje bi se spojil Sen preko Plitvice tudi z bihaško progo. Po izjavi finančnega ministra Stojadinoviča, ki se je mudil zadnje dni v šušaku in pokazal mnogo smisla za težnje tamošnjega prebivalstva, se prične z zgradbo imenovane proge že v najkrajšem času. Tržaški promet v 1. 1924. — VI. 1924. je doslo v Trst po morju 1871 milj. in po železnici 1406 milj., skupaj 3277 milijonov ton blaga, iz Trsta pa se je izvozilo po železnici 1578.5 in po morju 986, skupaj 2564.5 milijonov ton blaga. Uvoz je dosegel 86.2%, izvoz pa 109.3% prometa v L 1913. Carina. Odprava uvoznih in izvoznih carinskih omejitev v Avstriji. Iz Ženeve javljajo: Gospodarska komisija prične v smislu sklepov društva narodov razpravo o gospodarski obnovi Srednje Evrope. Razprava prične dne 26. maja. Gospodarska komisija Društva narodov je povabila Avstrijo, Jugoslavijo in Madžarsko, da določijo svoje delegate. Na oficijelnem dnevnem redu sej gospodarske komisije je točka: Odprava vseh izvoznih in uvoznih carinskih omejitev. Razprava ima cilj, da izvede gospodarsko obnovo Avstrije, ki je potrebna z ozirom na finančno sanacijo avstrijske republike. Povodom te razprave se v 2enevi razvije gotovo živahna polemika med nasledstvenimi državami o odpravi carinskih omejitev. Kakor znano, je Avstrija na tujo inicijativo pričela z akcijo, ki naj bi Avstriji garantirala gotov gospodarski razmah in vpliv v nasledstvenih državah. rajo enako veljati za vsa tuja letala. V vojnem času pogodba ne velja, niti nevtralne države niso dolžne izpolnovati jo. Pa tudi v mirnem času sme vsaka država pogodnica iz vojaških ozirov in iz ozirov javne varnosti zabraniti let nad določenimi predeli svojega ozemlja in sicer enako tujim letalom kakor domačim zasebnim letalom. Tudi tuja letala, ki kršijo tako prepoved, so podvržena domačim kazenskim zakonom, zlasti pa so zavezana, čim opazijo, da so v zabranje-nem predelu, dati signal za silo in pristati na najbližjem letišču dotične države izven zabranjenega predala. Tuja letala morajo preko držav pogod-nic, če ne pristanejo, letati po potih, ki jih določi vsaka država pogodnica, in morajo pristati, če dobe zaradi javne varnosti dotični signal po mednarodnem, s pogodbo določenem kodu. Tuja vojna letala pa morajo imeti za let in pristajanje v drugi državi posebno dovoljenje. Ce ie imajo, jim gre načelno enaka eksteritofi-jalnost kakor tujim vojnim ladjam; vojaško letalo pa, ki je prisiljeno, ali ki se mu je dalo znamenje ali poziv, da pristane na tujih tleh, zato ne dobi prednosti eksteritorijalnosti. Pri tem je pripomniti, da je vojno letalo vaako, katere- mu poveljuje oseba v vojni službi, ki ji je poverjeno vodstvo vojnega letala. Druga državna letala, namreč ona, ki so namenjena zgolj državni službi, kakor poštni, carinski, policijski, nimajo nikakili privilegijev nego smejo meje celo prekoračiti le na temelju posebnih dogovorov med poedinimi državami pogodnicami. Iz vsega tega sledi, da je svobodni let po tujem ozračju pravzaprav pridržan samo zasebnim letalom, vendar za razlikovanje med državami in zasebnim letalom ni odločilna lastninska pravica, nego služba, zaposlitev letala. Vsaka država pogodnica je zavezana načelno pripustiti let nad svojim ozemljem samo letalom ostalih pogodnie. Letala drugih držav potrebujejo posebnega dovolila, ki se sme dati samo za določen čas in ki se sme samo za enak čas podaljšati. Naravna posledica te norme je, da mora biti točno urejeno, po katerih vidikih se presoja pripadnost letal, in da mora letalo nositi vidne znake svoje pripadnosti, slično kakor pomorska ladija. Pripadnost se presoja po dejstvu, v katere države registru (matriki, matici) je . letalo vpisano. Mednarodna pogodba to-I rej posredno nalaga državam pogodni- ca m, da uvedejo registre vsaj za ona letala, ki hočejo ali utegnejo prekoračiti državne meje. Po pogodbi more biti vsako letalo sočasno registrovano le v eni državi, in ne more biti registrovano drugje, nego v državi, čije pripadnik je lastnik letala. Družba se more vpisati kot lastnica letala le, če je po svojem sedežu pripadnica te države in so člani družbe državljani, dalje — to velja pač za kapitalska udruženja in zadruge — če so predsednik in dve tretjini članov načelstva državljani dotične države, slednjič, če so izpolnjeni ostali pogoji, ki jih določi poedina država. Taki pogoji so na primer, da morata biti dve tretjini delniške glavnice v rokah državljanov, par zakonov predpisuje celo izrečno, da se morajo delnice glasiti na ime. Namen teh določb je jasen. Da je omogočena kontrola, pošiljajo države pogodnice vsak mesec posebni mednarodni komisiji za letalstvo, ki se je ustanovila s pogodbo, prepise vpisov in izbrisov v svojih registrih in si tudi med seboj izmenjavajo take prepise; ravno tako morajo ostalim državam naznanjati zabranjene predele. Tudi zakoni poedinih držav zastopajo istotako stališče državne oblasti v ozrač- ju, ne izražajo pa povsod, da si laste oblast v ozračju nad teritorijalnimi vodami. Vse države zahtevajo v svojih zakonih registracijo, da dobi letalo njihovo pripadnost, obenem pa določajo, da smejo na osnovi meddržavnih pogodb ali posebnega dovoljenja, ki se daje le za določen čas, v njihovem ozračju letati tudi tuja letala. Peru ima zanimivo določbo, da je let po njegovem ozračju tujim letalom brez posebnega dovoljenja načelno zabranjen manj nego 3000 m nad zemljo, ravno tako tudi pristajanje; kdor krši te določbe, je sumljiv vohunstva. Poedini zakoni točno predpisujejo poleg zahteve, da je lastnik letala državljan, še ostale pogoje za registracijo, pa tudi, katera letala ne potrebujejo registracije; to so vobče državna in ona, ki se rabijo samo na letiščih in vežbališčih, če na njih letajo samo uslužbenci in letalski učenci. (Dalje sledi.) P kupujmo in podpirajmo "j Uvrsti« j; Kolinsko cikorijo lat daaaii Iidelek. Stran 5 lo delavcev, ki so dobivali podpore, za 1032. Dasi je celokupno sedaj na Dunaju še 77.057 brezposelnih, se vendar povsod opaža tendenca k padanju, ki je začela začetkom marca t. 1. Prodaja avtomobilov v Banatu. V zadnjem času se opaža v Banatu velik napredek avtomobilizma. Bogati posestniki kupujejo prav radi avtomobile, ker so jim ti ceneji nego vzdrževanje para paradnih konj. 8 do 9 tednov Din 140 do 180, od 9 do 12 tednov Din 200 do 230, 3 mesece stari Din 300 do 350, 6 mesecev Din 350 do 500, 7 do 8 mesecev Din 600 do 700. Prodanih je bilo 30 svinj. Ponudb mnogo, cene zmerne. Zagrebški tedenski sejem (22. t. m.). Dogon majhen. Cene nespremenjene. Inozemskih kupcev ni bilo. Cene za kg žive teže: voli 1. 11.50 do 12, II. 9 do 11, III. 7 do 8.50, krave 1. 10 do 11.50, II. 7 do 8, III. 3 do 6; mlada živina I. 12 do 13, II. 11 do 12; teleta I. 10 do 11.50, 11. 8 do 10; svinje domače nepitane 12 do 13, domače pitane 14 do 15, prasci do 1 leta 12 do 13, preko 1 leta 12 do 13.50 dinarjev. Krma: seno I. 100 do 120, II. 75 do 80; detelja 125 do 150 Din za 1 (X) kilogramov. Čikaška žitna borza (22. t. m.). Pšenica: maj 155.75, julij 143.50, september 135.75. Rž: maj 112.50, julij 112.25, september 103.75. Tendenca čvrsta. Turšči-ca: maj 108.50, julij 112 in pet osmink, september 112. Tendenca lahka. Oves: maj 42, julij 43 in pet osmink, september 44.50. Tendenca lahka. Tovornine v Anglijo nespremenjene. Dunajska borza za kmetijske produkte (22. t. m.). Valovanje tečajev na ameriških žitnih borzah se še vedno ni konča- lo. Kupčija v evropskih državah, ki so sedaj v prvi vrsti navezane na prekomorske produkte, je zaradi tega zelo ne-sigurna. O bodočem razvoju cen manjka vsaka možnost kombinacije. Na dunajskem tržišču vlada ta teden precej prijazno razpoloženje. Notirajo vključno blago vnoprometni davek brez carine za 100 kilogramov v šilingih: pšenica: domača 51.50 do 52.50, madžarska s Potisja 54.50 do 55, jugoslovenska 54 do 55.50, Kosate 51.50 do 52; rž: 49.50 do 51; ječmen: domači 45 do 49; turščica: 27 do 28; oves: 41 do 42.50; pšenični zdrob: 89 do 91; turščui zdrob: 44 do 46; pšenična moka: domača 86 do 88, madžarska 83.50 do 87, jugoslovenska 83.50 do 86 šilingov. Dunajski svinjski sejem (21. t. m.). — Dogon 12.124 komadov. Iz Jugoslavije jih je bilo 771. Cene so spričo večje ponudbe nazadovale za 20 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo v šilingih: debele svinje I. 2.10 do 2.‘20, srednjetežke 2 do 2.10, kmečke 2 do 2.20, stare 1.90 do 2.05 in mesne 1.80 do 2.30 (2.35). i Gojitev hmelja v Sloveniji. Hmelj se j sadi v Sloveniji v srezkih poglavarstvih Celje, Dol. Dravograd, Slovenjgradac, Maribor in Ptuj, in sicer je znašala leta ; 1922 požeta površina hmeljskih nasadov j v kamniškem okraju 4 ha 68 arov, v ma-I riborski okolici 18.53 ha, v konjiškem | okraju 2 ha 87 arov, v celjski okolici 824 i ha 20 arov, v ptujski okolici 7 ha 46 arov in v slovenjegraškem okraju 32 ha 97 arov, skupno torej 890 ha 71 arov. Pridelek je znašal po uradni statistiki od- I delka za kmetijstvo v Ljubljani: v kam- : niškem okraju na ha 2 q, skupno 9 q; ! \ mariborski okolici na ha 3.7 q, skupno ■ 68 q; v konjiški okolici na ha 4.3 q, : skupno 12; v celjski okolici na ha 5.2, ■ skupno 4285 q; v ptujski okolici na ha : 4.6 q, skupno 34 q in v Slovenjgradcu na : ha 3.5 q, skupno 115 q, torej povprečno j na 1 ha 5.07 q in skupno 4528 q. Za leto : 1923 razpolagamo samo s podatki, ki j nam jih je poslala Hmeljarna v Žalcu, in sicer se je po njih produciralo: v srez- ! kem poglavarstvu Celje na 168 ha 5795 q : hmelja; v srezkem poglavarstvu Maribor j ua 18 ha 220 q hmelja; v srezkem poglavarstvu Slovenjgradec na 10 ha 125 q hmelja; v srezkem poglavarstvu Dravograd na 2 ha 30 q hmelja; v srezkem poglavarstvu Ptuj na 2 ha 30 q hmelja; skupaj na 500 ha 6200 q hmelja. Celokupno število hmeljarjev v Sloveniji se eni na 1000, in sicer ga kultivirajo v Savinski dolini skoro vsi kmetje, a v Žalcu samem je 28 hmeljarjev, ki producirajo okrog 400 q. Izseljevanje iz Slovenije v 1. 1921. Iz Slovenije se je v 1. 1924 izselilo 466 moških in 198 žensk, skupaj 664 oseb. Po poklicu jih je bilo 56 kvalificiranih in 199 nekvalificiranih delavcev, 344 poljedelcev, 12 prostih poklicev in 53 brez poklica (otroci in žene). Starih je bilo 66 izpod 18 let, 355 od 18 do 30, 224 od 30 do 50 let in 19 preko 50 let. Izselilo se jih je 282 v Zedinjene države, 206 v Kanado, 1 v Avstralijo, 1 v Novo Zelandijo, 67 v Ai-gentiuijo, 16 v Brazilijo, 3 v Chile, 73 v Uruguay in 15 v druge ameriške države. Za prekomorsko vožnjo se jih je ukrcalo največ v Cherbourg (235), Anlvverp (113), Hamburg (92) in Havre (73). Mociahio zavarovanje v Rusiji. Sovjeti so na novo uredili socialno zavarovanje delavcev. Prispevki za zavarovanje zna- | šajo 1. v nevarnostnemu razredu 16%, v i 2. 18%; v 3. 20% in v 4. 25%. Za neka- \ tera podjetja so prispevki znižani od 10 \ do 16%. Tako plačajo državna industrijska podjetja 10%, drž. železnice 12%, lesna podjetja 14% prispevek. Padanje brezposelnosti v Avstriji. Od 1. do 15. aprila t. 1. je nazadovalo števi- Program francoske vlade. Ministrski predsednik je v seji poslanske zbornice dne 22. t. m. čital vladno izjavo. Vladna izjava pravi uvodoma, da se morajo pred vprašanjem varnosti Francije in finančnega ravnotežja umakniti v ozadje vsi ostali problemi. Sedanja vlada bo imela kakor prejšnja pred očmi naslednja dva principa: spoštovanje sklenjenih mirovnih pogodb in pravično davčno postopanje. V to svrho je potrebno, da postavijo vsi državljani nacionalne interese nad strankarske strasti. Vlada bo nadaljevala izvršitev Davvesovega načrta, da uredi medzavezniške dolgove, Francija želi dati svetu mir, ustaljenost In počitek, toda pod pogojem, da je sama najprej zavarovana. Vlada hoče ostati zvesta trem načelom Društva narodov: varnosti, razsodišču in razorožitvi. Srečna rešitev zunanjih problemov bo omogočila znižanje armade in njeno reorganizacijo. Za vsako ceno hoče vlada ravnovesje državnega proračuna; zatorej bo skušala v mejah možnosti znižati izdatke, ki se bodo krili z davki. Po vzpostavitvi ravnovesja v državnem proračunu bo napela vse sile, da zniža primanjkljaj; naslovila bo na državljane apel, da po možnosti žrtvujejo v državne namene. Naša reparacijska kvota za mesec maj. Našo vlado je obvestila reparacijska komisija, da znaša naša kvota za mesec maj t. 1. 2,631.000 zlatih mark. Glede razdelitve te kvote se je vršila danes konferenca zastopnikov vseh prizadetih ministrstev. Priprave za naša pogajanja z Grško. Dne 22. t. m. popoldne sta imela konferenco naša delegata za pogajanja z Grčijo Panta Gavrilovič in Boškovič. Razpravljala sta o materialu in delu, ki se ima pretresati na pogajanjih z grško delegacijo, ki bi imela priti te dni v Beograd. Prvi sestanek je določen na pondeljek. Namen sestanka je, da definitivno odredi besedilo za konvencijo med Grško in Jugoslavijo. Proglas bolgarskih znanstvenikov na evropsko javnost. Nad trideset znanstvenikov in filantropskih društev iz Sofije je naslovilo na evropsko javnost proglas, v katerem izjavljajo, da poslednji teroristični atentati na Bolgarskem dokazujejo dovolj jasno, da skušajo boljševi-š k i elementi razrušiti trdne temelje bolgarske države. Ti zločinski fanatiki ne uživajo med ljudskimi masami nikake zaslombe. Bolgarski narod, zaključuje proglas, se ni še nikoli tako tesno strnil v enotno fronto proti tem sovražnikom kakor sedaj in bo našel potrebno energijo, da ukroti te škodljive elemente ter pomiri deželo. Ljubljanska borza. 24. aprila 1925. Blago: Deske monte, 25 mm, fco meja bi. 588; hrastovi frizi, od 4 do 9 cm, od 25 do 60 cm, fco meja den. 1400; smrekovi ozir. jelovi, od 25 cm prem. napr., fco nakl. post. den. 250; Jagnetovi hlodi, od 20 cm prem. napr., fco nakl. post., 2 vag., den. 380, bi. 380, zaklj. 380; cerovi hlodi, od 25 cm fco nakladalna postaja, 4 vag., den. 18, bi. 18, zaklj. 18; pšenica Kosafč, par. Ljubljana den. 447, hi. 475; pšenica avstral., par. Ljubljana bi. 470; otrobi pšenični, debeli, par. Ljubljana bi. 225; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana bi. 190; koruza zobata, fco bos. post. bi. 180; koruza medjimur-ska, par. Ljubljana bi. 236. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 den. 60, bi. 61.50; loter. 2%% drž. renta za voj. škodo den. 161, bi. 161.50, zaklj. 161.50; Celjska pos. den. 210, bi. 210, zaklj. 210; Ljublj. kred. banka den. 217; Merkant. banka den. 110, bi. 110, zaklj. 110; Prva hrv. šted. den. 820, bi. 830; Kred. zav. za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. bi. 135; Trboveljska prem. dr. den. 385, bi. 395; Združ. pap. Vevče den. 100, bi. 112; Stavbna družba den. 265, bi. 280; Dobava, prodaja. Dobava drv. Ekonomsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani prejema do 28. aprila 1925 ponudbe za dobavo 100.000 kg bukovih drv. Pogoji so na vpogled pri omenjenemu odelenju. Tržna poročila. Celjski svinjski sejem (18. t. m.). Dogon 130 komadov. Povprečna cena: pra šiči od 6 do 7 tednov Din 90 do 140, od AVTO 1GROMI bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravilu in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AVTO. d. z o. l. v Ljubljani. ker je zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najliiirejše in nojcenejše. Splošno pozornost vzbujajo nosilci sistema »SEIDEL", ki nadomeščajo lesene stropnike, železobetonske preklade itd. Natančnejše podatke dobite pri stavbnem podjetju Jakob fleesito, sin Ing. Viktor Hcteiio in drug, Ljubljana, Tabor št. 2. Telefon Intcrurban štev. 454 NhsIov brzojavkam „ O H O M " Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. r.a ekspresne pošiljke. Obuvljat vse v to stroko spadajoče posle najhitreje ln pod najkulantnlml pogoji. GRom Stopnice SEIDEL Ograje 't iiiiiiiinimiiiniiiniiiiiiiiiiiiHniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim =•LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA‘= 1 19 Ustanovljena 1900. O Ljubljana, Dunajska c. (v lastni hiši) O PODRUŽNICIS: W Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, MetkovlC, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261,413, 502, 503, 504. Split, Trst. AGENCIJA.': Logatec. _ Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela. w | !l!!llillllllllllllllllllll!lllllllll!lllll!ll!lllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllHIUinittlllWIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIII!l!l!il!'n'!!Il!l!!!l!!!!!’!:!! ''"!!![i!!L!!'’!’i!!!!!!ni!!l!i!!|!U^ Posuje po c«Ii jtigoslaviji Ustanov. 1.1923. Delniška glavnica zn3ša 3,000.000 Din v zlatu. JUGOSLAVIJA" splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo asa Slovenijo v Ljubljani sklepa : 1. požarno zavarovanja, 2. življenska zavarovanja, 3. nezgodno In Jamstvena za* varovanja, 4. zavorovonja proti škodam vsled talinskega vloma, 5. transporlna zavarovanja, 6. zavorovonja proti škodam vsled razbitja slekla. — Največji tu delujoči zavod. Družba Je prevzela od ,,(iraške vzaiemne zavarovalnice** in od zavarovalnih družb „Fenlks“ (pozorni oddelek) in ,,£;ronko-llongroise‘' ves njihoy kupčijski obstoj v naši državi. — Naj* nižje tarife. Tokošnja plačilo škod. — Glasom noredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zovar. družbe »JUGOSLAVIJE** ženitvene kavcije za častnike. Pisarna: Dunajska cesta 15. Telefon 57. Josip Peteline, Ljubljana Na veliko 1 (blizu Prešernovega spomenika) Ob VOfi.il Na malo I Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce. Ščetke, sukance, toaletno blago. Telefon 913 N Telefon 913 chkxkx wx bakpolaooi Veletrgovina v v Ljubljani prtport>to 8pecer I| sko blago ■imovretno žganje moko in deftelne pridelke raanovrslno 1 rudninsko vodo Lastna pražarna asa kavo In mlin zn dt-lave s« električnim »bratom. (VAN JAK IN SIN, Ljubljana, Gosposvetska c. 2 | , _ v Najboljši šivaiui is» pletilni stroji. I /borna konstrukcija in elegantna izvršitev iz iovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujč brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Desetletna garaneija. Pisalni stroji .Adler' in ,llr«stsla“. Kolesa iz prvih lovom .Dttrkopp', ,Styrlo% Wal-fenretd' ,Koy»er‘- ■ tovarna vinskega kis n, d. 7. o. z., Ljubljana, nudi : najfinejši In najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 1 Tehnično in higijenicno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. u Pisarna: Ljubljani, Dunajska cesta št. \ a, II. nadstropje. « Zaloga moškega perila f-ifr-' tovarne ,,TRIGLAV Ljubljana nasproti hotela „Širukelj“ Mak«**-' t*** >»* TVRDKA prodaja p m s m o e las slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor iudi ra industrijska podjetja in razpečava na debelo Inozemski premog In koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. 'Naslov: Prometni zavod z§ premog d. d a* Ljubljani Miklošičeva cesta št. 15, if. nadstr. LJUBLJANA Veletrgovina žita in inlevskISn iiedelkov priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenir.o, koruzo, oves, fižo-in druge poljske pridelke Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE IBBBBBBBHIBiaHnBBBBBBBBBBBBBSIBBBHeBBBEagBaBiaKiiaiaa” Dr. ing. Miroslav Kasal [ Oblastveno poverjeni stavbeni in;ener in mestni |j stavbenik Ljubljana - Mirje št. 11 - telefon št. 287 Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, železo-betonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe. Izvršitev. Projektiranje. Najfinejše in najcenejše tiskovine izvršuje TISKARNA MERKUR trg.-lndustr. deln. družba v Ljubljani,1^Simon [Gregorčičeva ulica. H Teodoi LJUBLJANA •'ORSKA Tvrdka nasledniki v Ljubljani. Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic. Veletrgovina špecerijskega in kolonialnega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike 1 Kamnoseška industrija LJUBLJANA Kolodvorska ulicu 28-34. Stalna zaloga čez 300 modernih spomenikov. Izdelava rodbinskih grobnic, Mavzolejev, altarjev in vseh cerkvenih ter stavbnih del. - Marmorne plošče v vseh barvah za pohištvo, trgovine, mesnice itd, Slikalne plošče ?a elektriko, obloga sten itd. po zmerni ceni. I I i Ljubljana, Poljanska cesta št. 3 j : Krovec, stavbeni, galanterijski in { j okrasni klepar. Instalacije vodo- j vodou j • Naprava strelovodov. - KopaliSke in • klosetne neprave. J Izdelovanje posod iz pločevine zn firnež, S J barvo, luk in med vsake velikosti, kakor S J tudi posod (škatle) za konzerve l • • Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kre.lit Ljubljana Telefon «> 487> 548> 805- 806 Peterson International Banking Code Obrestovan j e v 1 o g, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz iii valut, borzna na-rofiila, _ predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, sate-depositi itd, itd. |. 1T . .. ... r PT FSS — Odsovorni urednik F JERAS. Tisk tiskanje »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d. Lastnik in . izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Urednik dr. I. lLK.b. rovom